Uporabnik:NZlatnar

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

Ob Novi pisariji[uredi]

Uvod[uredi]

  • Nova pisarija - nadaljevanje literarnovednega priročnika Praktični spisovnik
  • prehod od papirja na zaslon
  • pismenost = slovnica (19. stol., Pleteršnikov slovensko-nemški slovar)
  • novi mediji
  • ukvarjanje z besedilom na zaslonu, tudi s sliko
  • Wikimedijina spletišča - gojenje skupinskega avtorstva
  • dopolnjevanje Nove pisarije, princip sprotnega nastajanja, rastoča knjiga
  • vpogled v historiat nastajanja
  • eksperiment z genezo besedila
  • eksperiment z medijem


Kam z avtorjem[uredi]

  • avtor: Miran Hladnik
  • nevarnost izpostavljanja avtorskega izdelka na javnem mestu - v teoriji da, v praksi ne
  • problem spletnih objektov


Prešernova Nova pisarija[uredi]

  • satirična pesnitev (Krajnska čbelica, 1831, 2. zvezek)
  • karikiranje ideala ljudskega jezika in nabožnega utilitarnega pisanja
  • ironiziranje nasprotnikov (Jernej Kopitar, Franc Serafin Metelko, Matevž Ravnikar, Jurij Paušek)
  • spomin na pesem zaradi zaskrbljenosti zaradi nekontroliranega in količinsko neobvladljivega porasta pisanja
  • primerljivo z današnjim časom
  • 1944: Propagandni odsek IX. korpusa NOV in POJ - Pred tremi leti in druge


Pismenost[uredi]

  • biti pismen - obvladati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo
  • pismeni - nekoč elita
  • distanca nepismenih
  • obvezno šolanje - pismenost nuja za vsakega posameznika
  • opazen odstotek nepismenosti - nerazvita oz. necivilizirana država
  • spremembe komunikacijskih navad --> konflikti med sporazumevalnimi praksami
  • pomembnost računalniške spretnosti
  • pismenost po tradiciji: dvojna sposobnost - sprejemanja (in razumevanja) zapisanih informacij in sposobnost njihovega tvorjenja in posredovanja
  • aktivna udeležba v komunikaciji!
  • omejenost kreativnega dela komunikacijskega razmerja
  • spretnost rokovanja z elektronskimi napravami ni dovolj za potrdilo splošne pismenosti
  • dnevna zapoved: interaktivnost
  • samoumevna in obvezna le splošna pismenost - spretnosti za znajdenje v vsakdanji komunikaciji
  • bralna oz. funkcionalna pismenost
  • prizadevanje za kreativnost
  • komunikacija preko mobijev in računalnikov - del splošne pismenosti
  • zaskrbljujoča ignoranca do elektronske komunikacije, upor nesmiseln
  • računalniki - odpiranje novih možnosti
  • novodobna elektronska pismenost - nujni sestavni del splošne pismenosti
  • visoka pismenost - rezultat obveznega osnovnega šolanja, dokument civiliziranosti
  • višje oblike pismenosti: sposobnost tvorjenja in razširjanja v javnosti
  • število publicistov
  • redno pišoči - vpis v Cobiss
  • ocenjeni delež aktivno pišočih ne more biti kaj višji od 4 %
  • aktivno pismeni: manjšina
  • premajhna cenjenost pisnega kanala v komunikaciji
  • nezaupanje populacije do izobraženih, uspevanje napačnih ljudi
  • pismenost ohranila svoj privilegirani položaj
  • kulturna rast družbe odvisna od dviganja kriterijev za dejavno participacijo v kulturi
  • podjetnost: vidik ekonomske rabe in kreativnosti
  • pomembno zavzemanje za pisanje in objavljanje


Informacijska družba[uredi]

  • informacijska družba = socialna paradigma današnjega časa
  • koncepti: participativna kultura, družbeni mediji, družabna omrežja, fanovska kultura
  • rivalstvo med natisnjeno in elektronsko knjigo
  • vzajemna očitanja in predsodki
  • kultura tiskane knjige umika drugačnim informacijskim kanalom
  • knjiga ne bo umrla, postaja butični estetski objekt
  • pisna tradicija v zgodovini imela močno potrebo po brisanju
  • tiskanje knjig: proizvodnja avtomobilov
  • ignoriranje družbenoemancipacijskih priložnosti
  • nesimpatična odsotnost alternativne pozitivne socialne vizije


Wikiji[uredi]

  • Wikipediija in spletišča Wikimedije - inf. družba
  • lahka dostopnost, volontarizem, kooperativnost, tesnejši stik z realnostjo
  • zasuk v enciklopedični slog blagodejen
  • Wikiji (žarg. izraz) = skupek spletišč, spletna rač. tehnologija druge generacije, 2001, vzorčna oblika sodobne pismenosti
  • splet kot prostor, kjer inf. sami oblikujemo in objavljamo
  • Wikimedijina spletišča: Wikipedija, Wikivir, Wikiknjige, Wikiverza, Zbirka, Wikislovar in druga spletišča
  • oddelki in literarnovedni projeti, blogi in drugi programi (soc. omrežja)
  • možnost uporabnikovega poseganja v spletišče
  • kvaliteta člankov: vitalnost jezikov, sposobnost preživetja
  • lestvica kulturnih nacij (biblija, epsa pesnitev, prevod biblije našega časa, Okna)
  • slovenščina: pribl. 40. mesto, vitalni jezik (83) po Kornaijevi kategorizaciji
  • comfort zone (16) - ni bojazni za preživetje jezika
  • border line (90) - jeziki z nejasno prihodnostjo
  • umirajoči oz. mrtvi jeziki (41), se pišejo
  • nekateri jeziki ne pišejo, posledično izginjajo
  • Wikipedia: 290 jezikov
  • zanimiv podatek: delež angleščine pada
  • več jezikov = več kulturnih izbir, večja možnost za preživetje
  • slovenska Wikipedija (2002), 2016 - več kot 150.000 gesel
  • 0,025 % slovenske populacije aktivne na Wikipediji
  • status člankov: licenca creative commons
  • avtoriteta ovira kreativnost in svobodo
  • avtorstvo - ego, želja po honorarju
  • status subverzivnega, anarhičnega medija
  • proizvodja inf. kot alternativva državnim kot tržnim družb. sistemom
  • Članek, Pogovor, Urejanje, Zgodovina
  • dokumenti - daljša trajnost
  • svobodno objavljanje, prost dostop do inf.
  • recenzijski postopki
  • dostopnost znanstvenih inf.
  • NPOV - neutral point of view
  • akademsko in popularno ukvarjanje s pomembnimi temami
  • Wikipedija razlikuje: za njo ne stoji ne država ne mednarodne profitne družbe, brez zahteve avtorskih pravic, prispeva lahko vsak, uveljavlja sodelovanje, objave mednarodno primerljive, samorefleksivna
  • pozitivno vplivanje na problematične poteze nac. značaja
  • citat Julie Handers
  • razviti kapitalizem (Toussaint Hočevar) - podpora soc. projektom, umetnosti in kulturi
  • neoliberalizem
  • sprememba avtorske zakonodaje
  • ekonomija: univerzalni temeljni dohodek, darilna ekonomija, socialno podjetništvo
  • IP: odprti podatki, prosti dostop, creative commons, Wikipedija ...


Wikiji in šola[uredi]
  • Wikiji - močno pedagoško orodje
  • slovenska Wikipedija - potreba po popisu skupinskih projektov (2004)
  • 2007 wikiprojekti dobijo svoje poglavje
  • Ali bo Wikipedija postala prisilna?
  • akademski geto: meja med sfero delovne prisile in prostočasovnih hobijev zabrisana
  • uporabiti v šoli Wikipedijo - izstopiti iz varnega zavetja, soočenje z realnim svetom
  • nekdanja nedotakljivost avtorskega besedila presežena
  • študentje niso navajeni sproti spremljati svoj izdelek
  • Wikipedija ni nadomestek za spletno učilnico, kvečjemu Wikiverza
  • podobna orodja za učenje in poučevanje na daljavo: Moodle, MOOC
  • Wikiverza enostavnejša
  • negativnih izkušenj s študentskim delom ni
  • vandalizem na Wikiverzi


Avtor[uredi]

  • veda včasih bolj usmerjena k avtorju
  • raziskava Duševni profili slovenskih preporoditeljev ali Levstikov duševni obraz, tudi drugi projekti
  • preusmeritev k besedilu
  • avtonomnost umetniškega besedila
  • knjiga Lirika, epika, dramatika; serija zbornikov Obdobja, slogovne, verzološke in naratološke razprave in knjige
  • ideal nepotvorjenega besedila (Tone Pretnar): avtonomnost in nedotakljivost tega člena komunikacije
  • 80. leta: usmeritev k bralcu, kulturnim interesom, potrebam in obzorju
  • 'literatura za bralca'
  • besedilo ni več pomembno kot tako, ampak se njegova teža določa v razmerju do bralca, zgodovinskega in aktualnega


Motivacija za pisanje[uredi]
  • pisanja lotimo zaradi vrednega predmeta, samega sebe (soc. skupine)
  • težko razlikovanje med motivacijami
  • odpor do izpostavljanja etične problematike v humanistiki, ki nedvomno obstaja
  • avtorski napuh
  • znanstveni prestiž - izumljanje terminov, nagovarjanje kolegov k vzajemnemu citiranju
  • znanost - iskanje primerne teorije
  • sporno, ko zanemarimo gradivo in metode, ki bi znale teorijo zavreči; znanstveni diletantizem
  • neetično, če gradiva ne ponudimo v obdelavo drugim ali če nekomu speljemo temo
  • obsesija s pisanjem
  • pri leposlovju se zdi, da je večji poudarek na načinu sporočanja kot na vsebini poročila
  • omejevanje splošne razumljivosti; Literarenliteratur (kulturne elite)
  • pisanje, ki se dela, da ga publika ne zanima, ni vredno zaupanja
  • misel na bralca: pogoj, da sporočilo doseže svoj cilj
  • nesporazum, napačno razumevanje prej pravilo kot izjema
  • nove tehnološke možnosti množičnejšo udeležbo v pisanju vsaj omogočajo
  • socialni ideal: družba kreativnih posameznikov
  • pismeni smo lahko na štirih področjih
  • znanstvene objave: revije, zborniki, knjige in spletišča (status znanstvenih publikacij)
  • strokovne objave: objave, ki znanstvena spoznanja prenašajo k širšemu uporabniku, popularizacija (šola, enciklopedije, leksikoni slovarji)


Izbira jezika[uredi]
  • pisanje za globalno javnost: angleščina
  • pisanje za domačo publiko: slovenščina
  • redke teme o slovenskem jeziku in literaturi zunaj Slovenije
  • naša naloga je, da vednost o slovenističnih rečeh razširjamo preko meja nacionalne filologije
  • nuja vključenosti v mednarodno izmenjavo znanja se Slovenija zaveda, včasih preveč zavzeto
  • prevelike iluzije
  • slovenistična znanost v tujih jezikih - pretiran strah
  • jezikovna izbira literarnovednih disertacij
  • tujejezični povzetki
  • zadnja desetletja dvojezične tematske številke
  • zadeve slovenskega jezika in literature težko vzbudijo mednarodno zanimanje
  • večina literature v angleščini, spregledamo relevantne objave v drugih jezikih - nezadostna promocija
  • pomembna vključitev v mednarodno izmenjavo informacij (revije, simpoziji, predavanja)
  • dvojezično objavljanje drago, vzame veliko časa, povzroča frustracije
  • profitiranje Wikipedijinih gesel v slovenščini
  • neenakopravna udeležba jezikov v svetu: jezikovna in kulturna ignoranca, predsodki angleško govorečih akterjev (Domenico Fiormonte), DH-skupnost ignorira


Izbira teme[uredi]
  • število možnosti = razvitost sistema
  • občutek, da so številne izbire navidezne
  • lažni občutek, da je naše življenje vedno bolj kvalitetno
  • izkušnja z odločitvami ali-ali, odločanje med dvema radikalnima možnostma
  • prava vrednost za nas = realizirane, konzumirane izbire
  • pravilne izbire nam pomagajo preživeti
  • dosega užitka - odpoved potrošniškemu razmišljanju; od pravilnosti naše izbire naša eksistenca ni več odvisna - užitek
  • potrebno ceniti tudi neuresničene izbirne možnosti
  • v vsaki družbi lahko pokažemo na posameznike, ki so v nezavidljivem položaju
  • Slovenija primerna za uveljavljanje alternativne civilizacijske paradigme (izbira enega ne pomeni prikrajšanje drugega)
  • izbira teme: asistenti, učitelji, mentorji, strokovni jubileji, nacionalne, regionalne, globalne smernice (moda)
  • danes izbira teme utemeljuje z internacionalnostjo, interdisciplinarnostjo, ekološko občutljivostjo in željo po boljšem razumevanju
  • romantični pedagoški princip človeške samorealizacije: naj si posameznik sam izbere temo, včasih problem z literaturo
  • naklonjenost temi nikakor ni nujno izhodišče dobrega raziskovalnega dela
  • posameznik postane osebnost, ko najde svoje mesto v skupnosti, ko se uskladi z drugimi
  • odprtost za predmete in teme, o katerih nimamo pojma!
  • ni dobrih in slabih tem
  • spregledanost tem
  • študentje ogrevajo vedno za ene in iste teme
  • pomembnost tem - ni objektivnih meril
  • maksimalna relevantnost: literatura pomembna v nacionalnem smislu
  • pomembnost določa v mednarodnem okolju
  • več piscev te teme = večja pomembnost
  • drugi filtri pomembnosti - globalna relevanca
  • lestvice avtorjev in del - kulturnozgodovinsko pomembni zaradi popularnosti (zgodovine trivialne književnosti)
  • spolni filter, žanrska perspektiva, motivna perspektiva, gradivo pri utemeljevanju novega metodološkega pristora
  • strokoven odnos - ko ni pod vplivom publicističnega forsiranja


Vaje v pisanju[uredi]
  • pisanja potrebno naučiti
  • tipkovnica in miška
  • navajanje pisca na orodje
  • haptične oz. tipalne izkušnje - razvojno pomembne
  • čitalniki OCR - samo popravljamo za strojem
  • Wikivir (2006) - zajetno skladišče slovenske literarne klasike v javni lasti


Usoda avtorstva[uredi]
  • trdoživost avtorstva
  • avtorji imajo svojo zakonodajo
  • avtorji v primerjavi z bralci glede vplivnosti v prednosti
  • pravo = vloga zavore
  • biti avtor/-ica je včasih nekaj pomenilo
  • visok ugled avtorskih besedil še danes izraža skozi avtorjeve zahteve
  • nekateri avtorji želijo s svojim besedilom razpolagati tudi potem, ko so prodali ali odstopili materialne pravice zanj
  • problem, če želijo avtorji besedilu preprečiti obtok (cena, prepoved razširjanja po spletu, preprečevanje ponatisa v učbenikih)
  • omejevanje avtorskega napuha in samovolje: knjige v prostem dostopu, sami bomo napisali ali prevedla svoja


Soavtorstvo[uredi]
  • sodelovanje z drugimi v imenu skupnega cilja
  • tuji posegi v besedilo - sodelovanje
  • ne ubadajo se z avtorsko lastnino
  • pravila avtorskega sodelovanja na Wikiknjigah niso določena
  • soglasno usklajevanje
  • PRAVILA: vprašanje delitve dela, zaslug za delo (), odprtost za spremembe, usklajevanje načrtov, zatri ego, zaupaj sodelavcev, soavtorji imajo pravico veta, ne poizveduj za avtorjem posega
  • preganjanje napuha s soavtorstvom, skupna dobrobit


Objavljanje[uredi]
  • koncept avtorstva bolj povezan z objavljanjem
  • načeloma štejejo le objave
  • do objave vodila dovolj dolga in naporna pot
  • danes si lahko stroške tiska privošči skoraj vsak, še lažje objavljanje na spletu
  • edina potencialna ovira = obvladovanje orodij za pisanje in objavljanje
  • nov pomen izraza »postaviti besedilo«
  • včasih besedila postavili stavci v tiskarni
  • Jožef Žemlja, ni plačal za svojo tiskano knjigo Sedem sinov, stavec zagrešil preveč napak, 1 izvod
  • zbirka Muževna steblika - razrez, papirni mlin zaradi politične spornosti pesnika
  • humorna besedila penatov, interna raba
  • »postaviti besedilo« danes pomeni naložiti besedilo na strežnik oz. spletno mesto
  • če je to občilo kot medij, potem postaviti = objaviti
  • postavljeno na spletu = igla v senu (dokumenti, na katere ne kaže nobena povezava)
  • uporaba vrstice, če dokumenta na spletu nismo namenili objave
  • skrivanje direktorija
  • sicer nalagamo informacije v skupno dobro
  • objaviti besedilo = postaviti dokument, da ga najde in prebere čim več ljudi
  • podjetja, ki se ukvarjajo s tem
  • najbolj prispeva k vidnosti postavitev na močno obiskovano mesto
  • pomagajo hiperpovezave v besedilu
  • besedila na Wikipediji objavljena, isto Wikivir, ni pa to samoumevno za tekste na Wikiverzi (lokalna, razredna raba)
  • status objave besedila - o tem odloča avtorjeva intenca
  • natančnejše določanje statusa objave: besedna zveza »javno objaviti«
  • današnja pravna praksa zgrešena, saj ima večjo prednost pravica do zasebnosti


Množični um ali pametna množica[uredi]
  • znanje, pri katerega produkciji produkciji sodelujejo neposvečeni in pogosto anonimni posamezniki
  • javno dostopno, stalno izpopolnjevanje
  • korist za vsakega člana skupnosti
  • pomen znanja kot javne dobrine (sv. Avguštin)
  • splošno znanje - produkt dialoga med posamezniki
  • Wikipedija - metafora organizacije vednosti oz. prizadevanje za totalni zajem človeškega znanja
  • Wikipedija = babilonski stolp; zagotovljena primerljivost znanja, orodje kliče k njegovi izmenjavi
  • zelo malo se razpravlja o pravični porazdelitvi znanja
  • enciklopedije: informacije razporejene po abecedi ali drevesno; osvoboditev od hierarhičnega dojemanja znanja
  • v Wikipediji abecedna razporeditev ni več pomembna, saj iskanje prepustimo algoritmom iskalnika
  • verbalne in vizualne informacije v geslih vključene v okolici preko kategorizacije v Kategorijah in preko poglavja Glej
  • grajenje znanja od spodaj navzgor, združevanje lokalnega interesa z globalnim
  • kritika Jarona Lanierja, »digitalni maoizem«; grožnja zahodni civilizaciji, ki da temelji na intelektualnih dosežkih posameznih osebnosti in na reprezentativni demokraciji, Wikipedija kot »vladavina drhali«, napad na anonimne urednike (norčevanje iz resnih strokovnjakov), množična pamet je neumna in dolgočasna, podpira samo organizacijo obstoječega znanja
  • tudi določene slabosti: spletni enciklopediji ne gre za resnico, ampak za konsenz
  • pogovorne strani - prostor individualne artikulacije, pisci niso anonimni (vzdevki)
  • tradicionalno avtorstvo bolj zavezano zaščiti avtorskih privilegijev
  • Wikipedija je res huda motnja v kapitalističnem sistemu, zato ureditve zahodnega sveta razumejo kot grožnjo
  • korenine Lanierjevega nelagodja: socialna teorija - gojenje tradicionalnega nezaupanja do množice, vidi le v opoziciji do nadpovprečnih posameznikov
  • množica pojavila kot relevantna soc. kategorija šele v 18. in 19. stol., sredi 20. stol. izrodila v totalitarizem in birokratizem; v tej disciplinirani družbi je oblast postavljala meje, pravila in sankcionirala tiste, ki so pravila kršili; množice niso sposobne vladati sebi
  • kadar posameznik stopi v množico, pomeni to njegov sestop na civilizacijski lestvici
  • masovnost nevarna, ker množica ves čas išče avtoriteto, voditelja
  • vodja množico drži skupaj
  • sposobni izobraženi posamezniki hitro pripravljeni prevzeti vlogo vodij
  • intelektualci: energija množic patološka, oblika modernega divjaštva
  • postliberalno-demokratično stališče do množice bolj zaupljivo; razsvetljeni avtonomni posameznik se lahko razvija kot član razumne skupnosti
  • skupnost = skupnost posameznikov
  • sodobna množica = sublimna, zdaj se ukvarja s storitvenimi dejavnostmi in z duhovnim delom
  • kolektivna komunikacija množica = temeljna oblika postmoderne ekonomije
  • sodobna samoregulirana množica prisega na red
  • današnja množica ne potrebuje več avtoritativnih voditeljev
  • sodobna socialna teorija: množica - konstruktivna kreativna sila
  • Wikipedija izrablja pamet množice, crowdsourcing


Prvi vtisi ob prelistavanju Slavistične revije[uredi]

Prva stvar, ki mi je padla v oči, je zagotovo barva. Rdeča. Načeloma si jo interpretiram kot simbol pomembnega ali pa kot občutek zavračanja. Ker sem se odločila za študij slovenistike, sem se odločila za prvo. Opazila sem, da je podnaslov v angleškem jeziku, torej sklepam, da bodo besedila v tej reviji tudi v angleščini. Na začetku besede glavne urednice, nato pa že nekaj o znanstvenem vrednotenju slovenistike. Sledi prispevek o kohezivno-konektorskih sredstvih v besedilih (sklepam, da je avtorica študentka), kar mi je osebno že malo bolj zanimivo, nato pa nekaj tujih prispevkov. Nekateri so prevedeni, drugi pa imajo v slovenščini oz. angleščini zapisan le povzetek. Sprva mi je bilo čudno, zakaj je toliko prispevkov ohranjenih v originalnem jeziku, nato pa sem videla, da gre za Slavistično revijo in ne za Slovenistično. Proti koncu revije sledi še prispevek slovaškega študenta, ki je nekaj časa študiral na naši fakulteti, nato pa še nekaj o slovnici sodobnega češkega jezika ter znanstveni članek. V reviji pogrešam več grafov ali vsaj kakšno sliko, saj se s tem bralca hitreje pritegne k branju nekega besedila. Všeč pa mi je, da so prispevki objavljeni v drugih slovanskih jezikih, saj je s tem revija bolj pestra.

18. september[uredi]

Svoj rojstni datum si delim z angleškim leksikografom, pisateljem, pesnikom in kritikom Samuelom Johnsonom in hrvaškim pisateljem Ivom Tijardovićem, sicer bolj znanim kot skladateljem oper in operet, na ta dan pa sta umrla slovenski urednik in pisec učbenikov Anton Janežič, ki je med drugim napisal Slovensko slovnico za srednje šole in s prijatelji ustanovil najstarejšo slovensko založbo, Mohorjevo družbo, poleg njega pa še Marjan Rožanc, avtor številnih proznih in dramskih del.

Slovarček[uredi]

analfabét = kdor ne zna pisati in brati, nepismen človek

hermetičen = ki je tako zaprt, da ne prepušča plina ali tekočine, neprodušen

maoízem = marksizem-leninizem, kot ga je razvil in konkretiziral Mao Ce Tung v razmerah kitajske socialistične revolucije

marginalizíran = ki je odrivan, potiskan na rob, obrobje družbenega dogajanja, življenja

bagatelen = malo vreden, malenkosten

nihilizem = nazor, ki zanikuje, odklanja splošno veljavne, priznane življenjske norme, vrednote