Pojdi na vsebino

Uporabnik:Janja Zupančič

Iz Wikiverza

Nova pisarija

[uredi]

PISMENOST

[uredi]
  • v zgodovini: slovnica
  • danes: znanje pisanja in branja oz. odvisno za katero in kakšno pismenost gre
  • pismenost kot merilo civiliziranosti (nepismenost = sramota)
  • pismenost = sposobnost sprejemanja, razumevanja informacij in njihovega tvorjenja, posredovanja
  • specialne pismenosti, obvladanje več sporazumevalnih kodov
  • vsakdanja raba pismenosti: mobitel, sms, računalnik, internet
  • napredek v tehnologiji, napredek v pismenosti - je res vse nujno samo in zgolj dobro?
  • pisanje, prebiranje blogov - odstotki podobni ko je bila pismenost stvar elite
  • cobiss, vidni in "nevidni" pisni izdelki
  • aktivno pišoči, pismeni - delež
  • humanisti - zavzemanje za kreativnost, za pisanje in objavljanje


INFORMACIJSKA DRUŽBA

[uredi]

= nadomestek industrijski družbi

  • knjiga ali zaslon?


WIKIJI

[uredi]
  • lahko dostopne informacije
  • globalen enciklopedični pristop
  • brez ekonomskih razlogov: zgolj samoiniciativnost objavljati, pridobivati podatke
  • Wikimedijina spletišča zajemajo

spletno enciklopedijo Wikipedijo Wikivir (za stara besedila v javni lasti) Wikiknjige (za naše knjige in priročnike) Wikiverzo (za seminarje, projekte, predavanja) Zbirko (za slikovno gradivo) Wikislovar

  • včasih za preživetje jezika, status: Biblija, epska pesnitev, danes: kvaliteta člankov na Wikipediji
  • Wikiedija kot sredstvo merjenja "živosti" jezika
  • mesto spomina
  • vprašanje verodostojnosti, odgovorni in lastna presoja

WIKIJI IN ŠOLA

[uredi]

=pedagoško orodje

AVTOR

[uredi]
  • pozornost avtorju, besedilu, bralcu

MOTIVACIJA ZA PISANJE

[uredi]
  • "za narodov blagor"
  • etična problematika
  • vzrok, povod za pisanje

IZBIRA JEZIKA

  • ob nagovarjanju različnih prejemnikov, različni (tuji in materni jezik) jeziki

IZBIRA TEME

[uredi]
  • čas številnih izbir, veliko število piscev, kaj je kvalitetno, pravilnost izbir
  • pozitiven čustven odnos, radovedneži
  • vseeno nekatera dela označena za pomembnejša

VAJE V PISANJU

[uredi]
  • PISANJE=učljiva veščina
  • pomembnost digitalizacije

USODA AVTORSTVA

[uredi]
  • biti avtor nekoč pomenilo več kot danes
  • poseganje v besedilo in občutljivost avtorjev
  • neprilagojenost avtorjev na novejše koncepte avtorstva


SOAVTORSTVO

[uredi]
  • Wikipedija
  • več glav več ve, soustvarjanje (ki ga humanisti niso/nismo navajeni)
  • avtorski napuh ni dobrodošel

OBJAVLJANJE

[uredi]
  • včasih potrebna poznanstva, meceni, ... danes več ali manj dostopno vsakemu
  • postaviti besedilo na splet - podariti ga javnosti

MNOŽIČNI UM ALI PAMETNA MNOŽICA

[uredi]
  • način organizacije znanja v informacijski družbi, korist za vsakega
  • skupnost znanja, znanje mora biti zastonj
  • Wikipedija = noodobna organiziranost vednosti
  • abecedne razporeditve - enciklopedije
  • množica v povezavi z ideologjami (fašizem, naizem,...)
  • množica kot negativna in pozitivna tvorba

AVTORSKE LICENCE

[uredi]
  • tekst je intelektualna lastnina okrog katerega se oblikuje copyright
  • zakonodaja
  • creative commons

CREATIVE COMMONS

[uredi]
  • ustvarjalna gmajna
  • iz svobodne kulture, Lawrence Lessig = utemeljitelj pojma
  • najprej tekste ponuja, šele potem pod katerimi pogoji
  • spremenljive licence
  • avtor besedila lahko prosi, da ga ob navedbi citiramo (nič dobičkonosnega)

COPY RIGHT

[uredi]
  • ščit pred zlorabo, pred razmnoževanjem,...

BRALEC

[uredi]

PROSTI DOSTOP

[uredi]
  • šolanje
  • zunaj šolanja je prostodostopno zanje manj samoumevno
  • dostop do spleta, do informacij

ZALOŽBE

[uredi]
  • bralec, njihov potrošnik in ne soustvarjalec
  • spletišče, Wikipedija - javna last

REPOZITORIJ

[uredi]
  • arhiviranje diplom, magistrskih, doktoratov
  • mednarodni repozitorij DRYAD

VAROVANJE ZASEBNOSTI

[uredi]
  • Slovenska zakonodaja, zakon o varovanju osebnih podatkov
  • javno ni enako skupno
  • prizadevanje za skupno in javno

KREDIBILNOST

[uredi]
  • objavljanje brez uredniškega filtra in težave s kredibilnostjo
  • presojanje o verodostojnosti
  • zaupanje avtorjem

AKTIVIZEM

[uredi]
  • aktivist = delujoč v gibanju, organizaciji
  • aktivizem v znanosti
  • socialna omrežja in aktivizem

AVTORSTVO

[uredi]
  • inštitucije zavirajo avtorjem legitimiteto, pogosto zavirajo novosti
  • starejše gradivo naj bi že prestalo kritične presoje, torej zanesljivejše

STROKOVNO RECENZIRANJE

[uredi]
  • selekcija kredibilnih od ne kredibilnih
  • recenzenti: uredniki časopisov, knjig, zbornikov,...
  • alternativa: javno recenziranje (open review, open peer review, anonimous peer review)
  • Anonimizacija - slepa in dvojno slepa recenzija

PRAVOPIS

[uredi]
  • dvom v kredibilnost, če pisec ni pravopisno korekten

LOČILA, VELIKE ZAČETNICE IN DRUGO

[uredi]
  • korektna uporaba vezaja, pomišljaja, dolgega pomišljaja, tako imenovanih črtic
  • narekovaji in dvopičje
  • tripičje ali tropičje ,... !!
  • Velika začetnica: naslovi v tabelah, kolonah, v alinejah zgolj, če sledi daljše besedilo
  • Kjer je bil osrednja figura moški : Kjer je bila osrednja figura moški (spol in osebek!)

DIGITALNA PISMENOST

[uredi]

FORMATI BESEDIL

[uredi]
  • txt pomeni golo besedilo
  • doc, docx, rtf, odt pomeni obogateno besedilo
  • htm ali html je spletno besedilo
  • pdf je natisljivo besedilo
  • besedila na wikijih, v repozitoriju spletišča Academia.edu in še kje nimajo končnic

BESEDILO V WIKIJIH, VAJE, SPOROČANJE POPRAVKOV IN KOMENTARJEV

[uredi]
  • za odstavek pustimo eno vrsto prazno
  • enoto v seznamu na začetku vrstice napove zvezdica (*)
  • naslove obdamo z dvema enačajema ==xxxx== (podnaslove s tremi itd.)
  • ležeči tisk napravimo z dvema apostrofoma ’’xxxx’’, krepkega s tremi ’’’xxxx’’’
  • povezave napravimo z oglatimi oklepaji
  • v dveh zavitih oklepajih so predloge, Cobissovo številko vnesemo npr. s COBISS
  • oštevilčeni seznami se začenjajo z grabljicami (#)
  • v wikijih delujejo tudi ukazi za format html
  • Vaje: napotki za pisanje, objavljanje, urejanje
  • Sporočanje popravkov in komentarjev: pogovorna stran besedila, urejanje, znotraj besedila
[uredi]

ČEMU SPLOH CITIRAMO

[uredi]
  • izraz natančnosti, poznavalstva
  • znamenje strokovnega pisanja
  • javna last: 50 let po avtorjevi smrti(80. leta 20. stoletja), danes 70 let
  • preverjanje virov danes dostopnejše, lažje

PREPISOVANJE

[uredi]
  • plagiat ali tuje uporabimo kot lastno, avtorsko
  • copia - obilje, blagostanje

CITATNA INDUSTRIJA

[uredi]

CITATI IN INDEKSI

  • Citation index = zapisovanje sklicev na predhodne objave, bibliografska podatkovna zbirka
  • SCI, SSCI, AHCI
  • Google učenjak

FAKTOR VPLIVA

  • IF impact factor, številka, ki kaže stopnjo vplivnosti znanstvene revije
  • povprečje citiranosti na članek

Slovarček

[uredi]
  • sublimna - vzvišena, plemenita
  • iniacija -
  • repozitorij
  • distribuiranje - opravljati, izvrševati distribucijo, razdeljevati

Ob prelistavanju SR

[uredi]

V Slavistični reviji me preseneti nabor različnih tematik, ki so nekoliko neobičajne, večkrat skrite in se o njih ne sprašujem/o. Predstavljena so dejstva, nabori iz različnih virov, ki utemeljujejo zavzeta stališča. Na ta način ima povsem običajen bralec možnost vpogleda do članka strokovne narave, torej nekoliko resneje obarvane primerjavi s trivialnimi članki današnjih revij, časopisja. Kljub vsemu je za razumevanje dobrodošlo predznanje in pripravljenost članku podariti košček koncentracije, s katero se da prodreti do vsebine.

SlovLit

[uredi]

28. 3. 2013, piše Maja Avsenik

Gre za vabilo, obvestilo k spoznavanju antične književnosti, natančneje starorimskega pesnika Horacija in njegove Ars poetice. Govora je bilo tudi o njeni aktualnosti v drugih jezikih in vplivnosti v kasnejših obdobjih. Nicolas Boileau tako napiše L'art poetique (1674) ter velja za naslednika. S vojim delom, ki je dvakrat daljše od Horacijevega zapušča dragocen uvid v književnost in kritiko svojega časa, ki so jo upoštevali francoski klasiki (Corneillevega in Racinovega kova). Gre torej za vabilo ob izdaji Boileaujeve pesnitve, ki je prvič prevedena v Slovenščino, in za vabilo ob izdaji novega Horacijevega prevoda.