Uporabnik:Janja Zupančič

Nova pisarija

PISMENOST

• v zgodovini: slovnica
• danes: znanje pisanja in branja oz. odvisno za katero in kakšno pismenost gre
• pismenost kot merilo civiliziranosti (nepismenost = sramota)
• pismenost = sposobnost sprejemanja, razumevanja informacij in njihovega tvorjenja, posredovanja
• specialne pismenosti, obvladanje več sporazumevalnih kodov
• vsakdanja raba pismenosti: mobitel, sms, računalnik, internet
• napredek v tehnologiji, napredek v pismenosti - je res vse nujno samo in zgolj dobro?
• pisanje, prebiranje blogov - odstotki podobni ko je bila pismenost stvar elite
• cobiss, vidni in "nevidni" pisni izdelki
• aktivno pišoči, pismeni - delež
• humanisti - zavzemanje za kreativnost, za pisanje in objavljanje

INFORMACIJSKA DRUŽBA

= nadomestek industrijski družbi

• knjiga ali zaslon?

WIKIJI

• lahko dostopne informacije
• globalen enciklopedični pristop
• brez ekonomskih razlogov: zgolj samoiniciativnost objavljati, pridobivati podatke
• Wikimedijina spletišča zajemajo

spletno enciklopedijo Wikipedijo Wikivir (za stara besedila v javni lasti) Wikiknjige (za naše knjige in priročnike) Wikiverzo (za seminarje, projekte, predavanja) Zbirko (za slikovno gradivo) Wikislovar

• včasih za preživetje jezika, status: Biblija, epska pesnitev, danes: kvaliteta člankov na Wikipediji
• Wikiedija kot sredstvo merjenja "živosti" jezika
• mesto spomina
• vprašanje verodostojnosti, odgovorni in lastna presoja

WIKIJI IN ŠOLA

=pedagoško orodje

AVTOR

• pozornost avtorju, besedilu, bralcu

MOTIVACIJA ZA PISANJE

• "za narodov blagor"
• etična problematika
• vzrok, povod za pisanje

IZBIRA JEZIKA

• ob nagovarjanju različnih prejemnikov, različni (tuji in materni jezik) jeziki

IZBIRA TEME

• čas številnih izbir, veliko število piscev, kaj je kvalitetno, pravilnost izbir
• pozitiven čustven odnos, radovedneži
• vseeno nekatera dela označena za pomembnejša

VAJE V PISANJU

• PISANJE=učljiva veščina
• pomembnost digitalizacije

USODA AVTORSTVA

• biti avtor nekoč pomenilo več kot danes
• poseganje v besedilo in občutljivost avtorjev
• neprilagojenost avtorjev na novejše koncepte avtorstva

SOAVTORSTVO

• Wikipedija
• več glav več ve, soustvarjanje (ki ga humanisti niso/nismo navajeni)
• avtorski napuh ni dobrodošel

OBJAVLJANJE

• včasih potrebna poznanstva, meceni, ... danes več ali manj dostopno vsakemu
• postaviti besedilo na splet - podariti ga javnosti

MNOŽIČNI UM ALI PAMETNA MNOŽICA

• način organizacije znanja v informacijski družbi, korist za vsakega
• skupnost znanja, znanje mora biti zastonj
• Wikipedija = noodobna organiziranost vednosti
• abecedne razporeditve - enciklopedije
• množica v povezavi z ideologjami (fašizem, naizem,...)
• množica kot negativna in pozitivna tvorba

AVTORSKE LICENCE

• tekst je intelektualna lastnina okrog katerega se oblikuje copyright
• zakonodaja
• creative commons

CREATIVE COMMONS

• ustvarjalna gmajna
• iz svobodne kulture, Lawrence Lessig = utemeljitelj pojma
• najprej tekste ponuja, šele potem pod katerimi pogoji
• spremenljive licence
• avtor besedila lahko prosi, da ga ob navedbi citiramo (nič dobičkonosnega)

COPY RIGHT

• ščit pred zlorabo, pred razmnoževanjem,...

BRALEC

PROSTI DOSTOP

• šolanje
• zunaj šolanja je prostodostopno zanje manj samoumevno
• dostop do spleta, do informacij

ZALOŽBE

• bralec, njihov potrošnik in ne soustvarjalec
• spletišče, Wikipedija - javna last

REPOZITORIJ

• arhiviranje diplom, magistrskih, doktoratov
• mednarodni repozitorij DRYAD

VAROVANJE ZASEBNOSTI

• Slovenska zakonodaja, zakon o varovanju osebnih podatkov
• javno ni enako skupno
• prizadevanje za skupno in javno

KREDIBILNOST

• objavljanje brez uredniškega filtra in težave s kredibilnostjo
• presojanje o verodostojnosti
• zaupanje avtorjem

AKTIVIZEM

• aktivist = delujoč v gibanju, organizaciji
• aktivizem v znanosti
• socialna omrežja in aktivizem

AVTORSTVO

• inštitucije zavirajo avtorjem legitimiteto, pogosto zavirajo novosti
• starejše gradivo naj bi že prestalo kritične presoje, torej zanesljivejše

STROKOVNO RECENZIRANJE

• selekcija kredibilnih od ne kredibilnih
• recenzenti: uredniki časopisov, knjig, zbornikov,...
• alternativa: javno recenziranje (open review, open peer review, anonimous peer review)
• Anonimizacija - slepa in dvojno slepa recenzija

PRAVOPIS

• dvom v kredibilnost, če pisec ni pravopisno korekten

LOČILA, VELIKE ZAČETNICE IN DRUGO

• korektna uporaba vezaja, pomišljaja, dolgega pomišljaja, tako imenovanih črtic
• narekovaji in dvopičje
• tripičje ali tropičje ,... !!
• Velika začetnica: naslovi v tabelah, kolonah, v alinejah zgolj, če sledi daljše besedilo

• Kjer je bil osrednja figura moški : Kjer je bila osrednja figura moški (spol in osebek!)

DIGITALNA PISMENOST

FORMATI BESEDIL

• txt pomeni golo besedilo
• doc, docx, rtf, odt pomeni obogateno besedilo
• htm ali html je spletno besedilo
• pdf je natisljivo besedilo
• besedila na wikijih, v repozitoriju spletišča Academia.edu in še kje nimajo končnic

BESEDILO V WIKIJIH, VAJE, SPOROČANJE POPRAVKOV IN KOMENTARJEV

• za odstavek pustimo eno vrsto prazno
• enoto v seznamu na začetku vrstice napove zvezdica (*)
• naslove obdamo z dvema enačajema ==xxxx== (podnaslove s tremi itd.)
• ležeči tisk napravimo z dvema apostrofoma ’’xxxx’’, krepkega s tremi ’’’xxxx’’’
• povezave napravimo z oglatimi oklepaji

• v dveh zavitih oklepajih so predloge, Cobissovo številko vnesemo npr. s COBISS
• oštevilčeni seznami se začenjajo z grabljicami (#)
• v wikijih delujejo tudi ukazi za format html

• Vaje: napotki za pisanje, objavljanje, urejanje
• Sporočanje popravkov in komentarjev: pogovorna stran besedila, urejanje, znotraj besedila

NAVAJANJE

ČEMU SPLOH CITIRAMO

• izraz natančnosti, poznavalstva
• znamenje strokovnega pisanja
• javna last: 50 let po avtorjevi smrti(80. leta 20. stoletja), danes 70 let
• preverjanje virov danes dostopnejše, lažje

PREPISOVANJE

• plagiat ali tuje uporabimo kot lastno, avtorsko
• copia - obilje, blagostanje

CITATNA INDUSTRIJA

CITATI IN INDEKSI

• Citation index = zapisovanje sklicev na predhodne objave, bibliografska podatkovna zbirka
• SCI, SSCI, AHCI
• Google učenjak

FAKTOR VPLIVA

• IF impact factor, številka, ki kaže stopnjo vplivnosti znanstvene revije
• povprečje citiranosti na članek

Slovarček

• sublimna - vzvišena, plemenita
• iniacija -
• repozitorij
• distribuiranje - opravljati, izvrševati distribucijo, razdeljevati

Ob prelistavanju SR

V Slavistični reviji me preseneti nabor različnih tematik, ki so nekoliko neobičajne, večkrat skrite in se o njih ne sprašujem/o. Predstavljena so dejstva, nabori iz različnih virov, ki utemeljujejo zavzeta stališča. Na ta način ima povsem običajen bralec možnost vpogleda do članka strokovne narave, torej nekoliko resneje obarvane primerjavi s trivialnimi članki današnjih revij, časopisja. Kljub vsemu je za razumevanje dobrodošlo predznanje in pripravljenost članku podariti košček koncentracije, s katero se da prodreti do vsebine.

SlovLit

28. 3. 2013, piše Maja Avsenik

Gre za vabilo, obvestilo k spoznavanju antične književnosti, natančneje starorimskega pesnika Horacija in njegove Ars poetice. Govora je bilo tudi o njeni aktualnosti v drugih jezikih in vplivnosti v kasnejših obdobjih. Nicolas Boileau tako napiše L'art poetique (1674) ter velja za naslednika. S vojim delom, ki je dvakrat daljše od Horacijevega zapušča dragocen uvid v književnost in kritiko svojega časa, ki so jo upoštevali francoski klasiki (Corneillevega in Racinovega kova). Gre torej za vabilo ob izdaji Boileaujeve pesnitve, ki je prvič prevedena v Slovenščino, in za vabilo ob izdaji novega Horacijevega prevoda.