SLOVENISTIKA IN JAZ

Zakaj sem se odločila za študij slovenščine?

Nad slovenščino me je navdušila učiteljica slovenskega jezika v daljnem 5. razredu osnovne šole. Že takrat starejša gospa je snov razlagala na zelo razumljiv in hkrati zanimiv način, kolikor je slovenščina lahko zanimiva. Bila je, takrat sem to menila, zelo zahtevna. Oziroma vsaj bolj zahtevna od ostalih učiteljic slovenščine na moji osnovni šoli. Njeno "teženje" v osnovni šoli se je v srednji šoli, na gimnaziji, izkazalo kot zelo koristno, saj se v srednji šoli, po mojem mnenju nič kaj preveč novega nismo naučili. Vsa snov mi je bila že znana. Sem mnenja, da je na materni jezik treba paziti, saj če ga mi ne bomo ohranjali - kdo ga bo? Tujci se po vsej verjetnosti ne bodo trudili za ohranjanje jezika dvomilijonskega naroda. Menim, da bi morali ceniti trud vseh, ki so se v zgodovini, pa tudi tistih, ki se še vedno trudijo za obstoj našega jezika. Zato slovenščina.

NOVA PISARIJA

Slovarček meni do sedaj neznanih besed

standardizacija - s predpisom za vso državo enotno določiti mero
historiat - potek, opis kakega dogajanja
radikalen - bistvo, temelj česa in se uresničuje odločno, brez popuščanja; korenit, temeljit
adaptacija - preureditev, prenovitev
impresum - podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno na zadnjem listu; kolofon
parazitirati - biti zajedavec, živeti kot zajedavec
utilitaren - ki v človekovem delovanju (pretirano) poudarja praktično uporabnost, koristnost
negodovati- izražati nezadovoljstvo, ogorčenost nad čim
administrativen - nanašajoč se na upravljanje, upraven
kondukter - uslužbenec, ki pregleduje ali prodaja vozovnice v železniškem ali cestnem prevoznem sredstvu; sprevodnik
interaktivnost - aktivna udeležba uporabnika
suveren - ki popolnoma obvlada kako delo, dejavnost
avtentičen - ki izvira od avtorja; pristen, izviren
analfabet - kdor ne zna pisati in brati, nepismen človek
konzument - porabnik
marginalen - napisan na robu strani v knjigi ali rokopisu; obroben
bibliofil - ljubitelj in zbiralec knjig, zlasti starih in dragocenih
neprofiten - nepridobiten, nedonosen
emancipacija - pridobitev enakopravnega položaja
nemanipulabilnost - nedotakljivost
grafomanija - bolezensko nagnjenje k čezmernemu pisanju
hermetizem - lastnost, značilnost umetnosti, ki si ne prizadeva biti razumljiva širšemu krogu ljudi
filologija - veda o jeziku, književnosti in kulturi skupine narodov
monopol - stanje na trgu, ko je en sam ponudnik blaga
diskusija - izmenjava mnenj o kaki pomembnejši stvari, navadno v razgovoru; razprava, razpravljanje
eksistenca - materialna ali duhovna navzočnost v stvarnosti; obstajanje, obstoj, bivanje
blaginja - obilje materialnih dobrin
darvinist - pristaš darvinizma
altruizem - ravnanje, nazor, pri katerem človek upošteva koristi drugih, nesebičnost
aprioren - dan neodvisno od izkustva
kompetenten - ki temeljito pozna, obvlada določeno področje; usposobljen, poklican
sankcionirati - določiti pravne posledice za določeno protipravno ravnanje
fleksibilnost - spremenljivost, nestalnost
konstituirati - narediti, da kaj nastane in prevzame določene funkcije
korespondenca - vzdrževanje medsebojnih pismenih stikov, dopisovanje
egalitarizem - nazor, da so ljudje enaki, enakopravni
koncipirati - napraviti, sestaviti koncept, osnutek
ekspertiza - izvedensko mnenje, poročilo
rezident - diplomatski predstavnik, za stopnjo nižji od poslanika
kredibilen - človek, vreden zaupanja
maksima - življenjsko vodilo, geslo
aktivizem - dejavnost, delovanje
nihilizem - nazor, ki zanikuje, odklanja splošno veljavne, priznane življenjske norme, vrednote
recenzija - prikaz strokovnega mnenja, sodbe o (novem) znanstvenem ali umetniškem delu, zlasti glede na kakovost, ocena
eksces - prekoračenje normalnega, povprečnega v kaki stvari
monografija - znanstvena knjiga, ki obravnava eno témo

Komentar na prebrano poglavje o e-pošti

Elektronska pošta je v zadnjih letih postala eno izmed najpogosteje uporabljenih komunikacijskih sredstev. Uporabnikom pošte so njeni iznajditelji olajšali delo, saj smo sposobni le z nekaj kliki poslati svoje sporočilo na drugi konec sveta. Omogočili so nam lažje in predvsem bolj sistematično in pregledno shraniti pošto in jo prav tako tudi najti.

Čeprav sem načeloma proti tako neosebni obliki komunikacije, kot je e-pošta, podpiram idejo o tako enostavnem načinu komuniciranja s svetom.

SLAVISTIČNA REVIJA

Prelistala sem Slavistično revijo iz leta 2014 (letnik 62, številka 3). Izmed vseh člankov sem si izbrala članek avtorice Aleksandre Derganc z naslovom Še o glagolih premikanja v ruščini in slovenščini.

Komentar na prebran članek

Kot avtorica sama zapiše v uvodu, članek govori o razlikah med glagoli premikanja v slovenščini in glagolih premikanja v ruščini. Iz nadaljnjega branja sem izvedela, da v ruščini obstajata dva tipa glagolov: takšni s točno določenim ciljem premikanja in takšni, kjer je premikanje neusmerjeno. Tudi v slovenščini poznamo glagole dveh tipov, torej takšne, ki pojmujejo enosmerno dejanje in tudi tiste, ki definirajo dvosmerno dejanje. V nadaljevanju se avtorica članka osredotoči na tvorjenje glagolov premikanja. Tu piše o dovršnih in nedovršnih glagolih, ki se pojavljajo tako v ruščini kot tudi v slovenščini. V tem poglavju opiše kako se tvorijo ruski dovršni in nedovršni glagoli, nato pa zapiše še slovensko obliko tvorjenja glagolov. V povzetku avtorica zapiše da je med ruskimi in slovenskimi glagoli veliko razlik in tudi podobnosti. Za zaključek pa še moje mnenje: del članka, ki je govoril o slovenskih glagolih sem načeloma popolnoma razumela. Težave sem imela pri ruskem delu glagolov premikanja, saj o ruščini kot jeziku (iskreno) nimam pojma, prav tako tudi ne o cirilici. Prebrala sicer sem del članka, ki je bil zapisan z latinično pisavo, vendar primeri zapisani s cirilico niso pripomogli k mojem razumevanju članka.

Bibliografska navedba članka

Aleksandra Derganc. Še o glagolih premikanja v ruščini in slovenščini Slavistična revija 62/3 (2014). 345-351 . COBISS

SLOVLIT

Na SlovLit-u sem prebrala sporočila in izbrala enega izmed tistih, ki so bila objavljena na moj rojstni dan, torej 25. aprila. Na spletni strani na svoj rojstni dan nisem našla posameznega sporočila, ampak so bili vsi združeni, zato sem izbrala sporočilo z naključnim datumom.

Komentar na sporočilo

Sporočilo je poslal David Bandelj dne 1. decembra 2015. Gre za vabilo na Srečanje pod lipami. Avtor v svojem sporočilu navede kdaj in kje bo dogodek potekal, na koncu pa se še na kratko predstavi in opiše svoje delo v zadnjem času. V sporočilu pa je navedeno tudi kdo se bo o objavljenem delu z avtorjem pogovarjal - torej dr. Jadranka Cergol.

Kategorije objave: Srečanje pod lipami, monografija, pogovor

Tip: dogodek

Vir objave

https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005370.html

LITERARNOVEDNI DOGODEK ZADNJEGA ČASA

Pobrskala sem po spletu in našla dogodek, ki ustreza kategoriji literarnovedni dogodek.

Interaktivne predstavitve literarnozgodovinskih podatkov o avtoricah

Dogodek je bil objavljen na spletni strani Univerze v Novi Gorici, natančneje pod zavihkom Raziskovalnega centra za humanistiko. Članek oziroma objava govori o predstavitvi dveh interaktivnih instalacij, ki sta potekali pod vodstvom dr. Aleša Vaupotiča. Delo je nastalo v okvirih projekta HERA. Osnovana interaktivna predstavitev je bila predstavljena v Haaški knjižnici med 29. in 30. septembrom 2015. Nato pa sem svojo raziskavo o dogodku nadaljevala in na spletu našla objavljen urnik oziroma potek delavnic.

Povezava do urnika:

https://www.huygens.knaw.nl/wp-content/uploads/2015/08/ENG-HERA-TTT-workshop-progr-DEF-17-8.pdf

ISKANJE KRITIK

1. Kritike Maks: roman o maksizmu ali Boj med večino in veličino. :

Rupel, Dimitrij. Maks: roman o maksizmu ali Boj med večino in veličino. Ljubljana: Lipa, 1983.

Kritike:

Bajt, Drago. Dimitrij Rupel: Maks. Razpotja: razprave, eseji, članki, kritike (1986). 93–96. COBISS
Belcijan, Nina. Vprašanje postmodernizma in zgodovine v dveh Ruplovih romanih Maks in Povabljeni pozabljeni.[: Diplomsko delo]. Mentor doc. dr. Tomo Virk. Ljubljana, 2003. COBISS

2. Kritike del do druge svetovne vojne

Ocene del do druge vojne bomo dobili v zagrebški Bibliografiji rasprava, članaka i književnih radova.

Ocene del po vojni pa v Slovenski bibliografiji ali v nekaterih katalogih, tudi v NUK-u, in seveda v Cobissu.

3. Kritika Pregljeve Mlade Brede.

Pregelj, Ivan. Mlada Breda. Celovec: Družba sv. Mohorja, 1913. Tisk. Cobiss.

Kritika:

Debevec, Jože. Mlada Breda; Povest. Ljubljana: Dom in svet 26/11. 1913. 435–437. dLib.