Uporabnik:Horvatmija

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

SLOVENISTIKA IN JAZ[uredi]

Zakaj sem se odločila za študij slovenščine?[uredi]

Nad slovenščino me je navdušila učiteljica slovenskega jezika v daljnem 5. razredu osnovne šole. Že takrat starejša gospa je snov razlagala na zelo razumljiv in hkrati zanimiv način, kolikor je slovenščina lahko zanimiva. Bila je, takrat sem to menila, zelo zahtevna. Oziroma vsaj bolj zahtevna od ostalih učiteljic slovenščine na moji osnovni šoli. Njeno "teženje" v osnovni šoli se je v srednji šoli, na gimnaziji, izkazalo kot zelo koristno, saj se v srednji šoli, po mojem mnenju nič kaj preveč novega nismo naučili. Vsa snov mi je bila že znana. Sem mnenja, da je na materni jezik treba paziti, saj če ga mi ne bomo ohranjali - kdo ga bo? Tujci se po vsej verjetnosti ne bodo trudili za ohranjanje jezika dvomilijonskega naroda. Menim, da bi morali ceniti trud vseh, ki so se v zgodovini, pa tudi tistih, ki se še vedno trudijo za obstoj našega jezika. Zato slovenščina.

NOVA PISARIJA[uredi]

Slovarček meni do sedaj neznanih besed[uredi]

  • standardizacija - s predpisom za vso državo enotno določiti mero
  • historiat - potek, opis kakega dogajanja
  • radikalen - bistvo, temelj česa in se uresničuje odločno, brez popuščanja; korenit, temeljit
  • adaptacija - preureditev, prenovitev
  • impresum - podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno na zadnjem listu; kolofon
  • parazitirati - biti zajedavec, živeti kot zajedavec
  • utilitaren - ki v človekovem delovanju (pretirano) poudarja praktično uporabnost, koristnost
  • negodovati- izražati nezadovoljstvo, ogorčenost nad čim
  • administrativen - nanašajoč se na upravljanje, upraven
  • kondukter - uslužbenec, ki pregleduje ali prodaja vozovnice v železniškem ali cestnem prevoznem sredstvu; sprevodnik
  • interaktivnost - aktivna udeležba uporabnika
  • suveren - ki popolnoma obvlada kako delo, dejavnost
  • avtentičen - ki izvira od avtorja; pristen, izviren
  • analfabet - kdor ne zna pisati in brati, nepismen človek
  • konzument - porabnik
  • marginalen - napisan na robu strani v knjigi ali rokopisu; obroben
  • bibliofil - ljubitelj in zbiralec knjig, zlasti starih in dragocenih
  • neprofiten - nepridobiten, nedonosen
  • emancipacija - pridobitev enakopravnega položaja
  • nemanipulabilnost - nedotakljivost
  • grafomanija - bolezensko nagnjenje k čezmernemu pisanju
  • hermetizem - lastnost, značilnost umetnosti, ki si ne prizadeva biti razumljiva širšemu krogu ljudi
  • filologija - veda o jeziku, književnosti in kulturi skupine narodov
  • monopol - stanje na trgu, ko je en sam ponudnik blaga
  • diskusija - izmenjava mnenj o kaki pomembnejši stvari, navadno v razgovoru; razprava, razpravljanje
  • eksistenca - materialna ali duhovna navzočnost v stvarnosti; obstajanje, obstoj, bivanje
  • blaginja - obilje materialnih dobrin
  • darvinist - pristaš darvinizma
  • altruizem - ravnanje, nazor, pri katerem človek upošteva koristi drugih, nesebičnost
  • aprioren - dan neodvisno od izkustva
  • kompetenten - ki temeljito pozna, obvlada določeno področje; usposobljen, poklican
  • sankcionirati - določiti pravne posledice za določeno protipravno ravnanje
  • fleksibilnost - spremenljivost, nestalnost
  • konstituirati - narediti, da kaj nastane in prevzame določene funkcije
  • korespondenca - vzdrževanje medsebojnih pismenih stikov, dopisovanje
  • egalitarizem - nazor, da so ljudje enaki, enakopravni
  • koncipirati - napraviti, sestaviti koncept, osnutek
  • ekspertiza - izvedensko mnenje, poročilo
  • rezident - diplomatski predstavnik, za stopnjo nižji od poslanika
  • kredibilen - človek, vreden zaupanja
  • maksima - življenjsko vodilo, geslo
  • aktivizem - dejavnost, delovanje
  • nihilizem - nazor, ki zanikuje, odklanja splošno veljavne, priznane življenjske norme, vrednote
  • recenzija - prikaz strokovnega mnenja, sodbe o (novem) znanstvenem ali umetniškem delu, zlasti glede na kakovost, ocena
  • eksces - prekoračenje normalnega, povprečnega v kaki stvari
  • monografija - znanstvena knjiga, ki obravnava eno témo

Komentar na prebrano poglavje o e-pošti[uredi]

Elektronska pošta je v zadnjih letih postala eno izmed najpogosteje uporabljenih komunikacijskih sredstev. Uporabnikom pošte so njeni iznajditelji olajšali delo, saj smo sposobni le z nekaj kliki poslati svoje sporočilo na drugi konec sveta. Omogočili so nam lažje in predvsem bolj sistematično in pregledno shraniti pošto in jo prav tako tudi najti.

Čeprav sem načeloma proti tako neosebni obliki komunikacije, kot je e-pošta, podpiram idejo o tako enostavnem načinu komuniciranja s svetom.

SLAVISTIČNA REVIJA[uredi]

Prelistala sem Slavistično revijo iz leta 2014 (letnik 62, številka 3). Izmed vseh člankov sem si izbrala članek avtorice Aleksandre Derganc z naslovom Še o glagolih premikanja v ruščini in slovenščini.

Komentar na prebran članek[uredi]

Kot avtorica sama zapiše v uvodu, članek govori o razlikah med glagoli premikanja v slovenščini in glagolih premikanja v ruščini. Iz nadaljnjega branja sem izvedela, da v ruščini obstajata dva tipa glagolov: takšni s točno določenim ciljem premikanja in takšni, kjer je premikanje neusmerjeno. Tudi v slovenščini poznamo glagole dveh tipov, torej takšne, ki pojmujejo enosmerno dejanje in tudi tiste, ki definirajo dvosmerno dejanje. V nadaljevanju se avtorica članka osredotoči na tvorjenje glagolov premikanja. Tu piše o dovršnih in nedovršnih glagolih, ki se pojavljajo tako v ruščini kot tudi v slovenščini. V tem poglavju opiše kako se tvorijo ruski dovršni in nedovršni glagoli, nato pa zapiše še slovensko obliko tvorjenja glagolov. V povzetku avtorica zapiše da je med ruskimi in slovenskimi glagoli veliko razlik in tudi podobnosti. Za zaključek pa še moje mnenje: del članka, ki je govoril o slovenskih glagolih sem načeloma popolnoma razumela. Težave sem imela pri ruskem delu glagolov premikanja, saj o ruščini kot jeziku (iskreno) nimam pojma, prav tako tudi ne o cirilici. Prebrala sicer sem del članka, ki je bil zapisan z latinično pisavo, vendar primeri zapisani s cirilico niso pripomogli k mojem razumevanju članka.

Bibliografska navedba članka

SLOVLIT[uredi]

Na SlovLit-u sem prebrala sporočila in izbrala enega izmed tistih, ki so bila objavljena na moj rojstni dan, torej 25. aprila. Na spletni strani na svoj rojstni dan nisem našla posameznega sporočila, ampak so bili vsi združeni, zato sem izbrala sporočilo z naključnim datumom.

Komentar na sporočilo[uredi]

Sporočilo je poslal David Bandelj dne 1. decembra 2015. Gre za vabilo na Srečanje pod lipami. Avtor v svojem sporočilu navede kdaj in kje bo dogodek potekal, na koncu pa se še na kratko predstavi in opiše svoje delo v zadnjem času. V sporočilu pa je navedeno tudi kdo se bo o objavljenem delu z avtorjem pogovarjal - torej dr. Jadranka Cergol.

Kategorije objave: Srečanje pod lipami, monografija, pogovor

Tip: dogodek

Vir objave

LITERARNOVEDNI DOGODEK ZADNJEGA ČASA[uredi]

Pobrskala sem po spletu in našla dogodek, ki ustreza kategoriji literarnovedni dogodek.

Interaktivne predstavitve literarnozgodovinskih podatkov o avtoricah[uredi]

Dogodek je bil objavljen na spletni strani Univerze v Novi Gorici, natančneje pod zavihkom Raziskovalnega centra za humanistiko. Članek oziroma objava govori o predstavitvi dveh interaktivnih instalacij, ki sta potekali pod vodstvom dr. Aleša Vaupotiča. Delo je nastalo v okvirih projekta HERA. Osnovana interaktivna predstavitev je bila predstavljena v Haaški knjižnici med 29. in 30. septembrom 2015. Nato pa sem svojo raziskavo o dogodku nadaljevala in na spletu našla objavljen urnik oziroma potek delavnic.

Povezava do urnika:

ISKANJE KRITIK[uredi]

1. Kritike Maks: roman o maksizmu ali Boj med večino in veličino. :

Rupel, Dimitrij. Maks: roman o maksizmu ali Boj med večino in veličino. Ljubljana: Lipa, 1983.

Kritike:

  • Bajt, Drago. Dimitrij Rupel: Maks. Razpotja: razprave, eseji, članki, kritike (1986). 93–96. COBISS
  • Belcijan, Nina. Vprašanje postmodernizma in zgodovine v dveh Ruplovih romanih Maks in Povabljeni pozabljeni.[: Diplomsko delo]. Mentor doc. dr. Tomo Virk. Ljubljana, 2003. COBISS

2. Kritike del do druge svetovne vojne

Ocene del do druge vojne bomo dobili v zagrebški Bibliografiji rasprava, članaka i književnih radova.

Ocene del po vojni pa v Slovenski bibliografiji ali v nekaterih katalogih, tudi v NUK-u, in seveda v Cobissu.

3. Kritika Pregljeve Mlade Brede.

Pregelj, Ivan. Mlada Breda. Celovec: Družba sv. Mohorja, 1913. Tisk. Cobiss.

Kritika:

  • Debevec, Jože. Mlada Breda; Povest. Ljubljana: Dom in svet 26/11. 1913. 435–437. dLib.