Uporabnik:DoriaJanša
Videz
NOVA PISARIJA = MOJA PISARIJA
[uredi]PISMENOST
[uredi]- v zgodovini: slovnica, način pisanja, znanje
- danes: znanje pisanja in branja (odvisno za katero pismenost gre)
- civiliziranosti (nepismenost = sramota) - ali je res sramotno biti nepismen..danes in v zgodovini?
- pismenost = sposobnost sprejemanja, razumevanja informacij in njihovega tvorjenja, posredovanJ
- vsakdanja raba pismenosti: mobitel, sms, računalnik, internet, branje knjig in pisanje
- napredek v tehnologiji, napredek v pismenosti - je res vse nujno samo in zgolj dobro?
- ali je pismenost napredovala ali se je porazgubila s tehnologijo - NASTAJA NOV JEZIK?
- cobiss, vidni in "nevidni" pisni izdelki
- aktivno pišoči, pismeni - delež / tudi danes le delež ali je delež nepismenih ljudi manjši?
INFORMACIJSKA DRUŽBA
[uredi]= nadomestek industrijski družbi
- je boljše imeti knjigo ali brati iz zaslona..ali računalnik lahko zamenja knjigo
- kdaj bo knjiga izumrla
- bo računalnik postal vir vsega..bomo nekoč pozabili kako se piše na roke?
WIKIJI
[uredi]- lahko dostopne informacije
- globalen enciklopedični pristop
- brez ekonomskih razlogov: zgolj samoiniciativnost objavljati, pridobivati podatke
- Wikimedijina spletišča zajemajo
spletno enciklopedijo Wikipedijo Wikivir (za stara besedila v javni lasti) Wikiknjige (za naše knjige in priročnike) Wikiverzo (za seminarje, projekte, predavanja) Zbirko (za slikovno gradivo) Wikislovar
- včasih za preživetje jezika, status: Biblija, epska pesnitev, danes: kvaliteta člankov na Wikipediji
- Wikiedija kot sredstvo merjenja "živosti" jezika
- mesto spomina
- vprašanje verodostojnosti, odgovorni in lastna presoja
WIKIJI IN ŠOLA
[uredi]=pedagoško orodje
- omogoča večji pregled snovi
- širi obzorja
- velik izbor del, ki jih v roke ne bi mogli dobiti, ker so bodisi prestara in zaščitena, ali pa preveč poškodovana
AVTOR
[uredi]- pozornost avtorju, besedilu, bralcu
- ali bralec vse enako razume kot avtor
- je napačno razumeti narobe ali avtor stremi k razmišljanju?
MOTIVACIJA ZA PISANJE
[uredi]- "za narodov blagor"
- etična problematika
- vzrok, povod za pisanje
- kakšno motivacijo imajo danes mladi?
- ali sploh še kdo piše ali nihče..
IZBIRA JEZIKA
- ob nagovarjanju različnih prejemnikov, različni (tuji in materni jezik) jeziki
- znanje večih jezikov..dobro ali slabo
- kaj pa kombinacije jezikov...vpliv germanizmov, anglizmov na naš jezik in na celoten svet
- se brez znanja angleščine lahko uspe v svetu
- je slovenščina sploh jezik primere za uspeh..bo Slovenščina izumrla
IZBIRA TEME
[uredi]- čas številnih izbir, veliko število piscev, kaj je kvalitetno, pravilnost izbir
- vseeno nekatera dela označena za pomembnejša
- pišem kar me navdihuje
- bom enako dobra v pisanju, č mi nekdo določi temo, kot če bi si jo izbrala sama?
- lahko pišem na poziv? je to pravo pisanje?
- biti radoveden = dobro za pisanje
VAJE V PISANJU
[uredi]- PISANJE=učljiva veščina
- pomembnost digitalizacije
- lepota pisanja..ali je pomembna zgolj čitljivost ali mora biti tekst lepo napisan..
- ali fantje pišejo grše po naravi?
- zakaj nekateri ljudje pišejo zelo lepo brez vaje, drugi pa kracajo tudi če se trudijo?
USODA AVTORSTVA
[uredi]- biti avtor nekoč pomenilo več kot danes
- poseganje v besedilo in občutljivost avtorjev
- neprilagojenost avtorjev na novejše koncepte avtorstva
- AVTORSTVO DANES POMEMBNO ZARADI PRAVIC = DENAR
SOAVTORSTVO
[uredi]- Wikipedija
- več glav več ve, soustvarjanje (ki ga humanisti niso/nismo navajeni)
- avtorski napuh ni dobrodošel
- delimo znanje
OBJAVLJANJE
[uredi]- včasih potrebna poznanstva, meceni, ... danes več ali manj dostopno vsakemu
- postaviti besedilo na splet - podariti ga javnosti
MNOŽIČNI UM ALI PAMETNA MNOŽICA
[uredi]- način organizacije znanja v informacijski družbi, korist za vsakega
- skupnost znanja, znanje mora biti zastonj
- Wikipedija = noodobna organiziranost vednosti
- abecedne razporeditve - enciklopedije
- množica v povezavi z ideologjami (fašizem, naizem,...)
- množica kot negativna in pozitivna tvorba
AVTORSKE LICENCE
[uredi]- tekst je intelektualna lastnina okrog katerega se oblikuje copyright
- zakonodaja
- creative commons
- TEMELJIMO NA DENARJU - KDO BO KAJ ZASLUŽIL, enako pri glasbi - ni več ustvarjanja za zabavo in za delo...ustvarja se za denar
CREATIVE COMMONS
[uredi]- ustvarjalna gmajna
- iz svobodne kulture, Lawrence Lessig = utemeljitelj pojma
- najprej tekste ponuja, šele potem pod katerimi pogoji
- spremenljive licence
- avtor besedila lahko prosi, da ga ob navedbi citiramo (nič dobičkonosnega)
COPY RIGHT
[uredi]- ščit pred zlorabo, pred razmnoževanjem,...
- ni upoštevana vedno
- ni popolna začnita
- spet temeljimo na denarju
BRALEC
[uredi]PROSTI DOSTOP
[uredi]- šolanje
- zunaj šolanja je prostodostopno zanje manj samoumevno
- dostop do spleta, do informacij
ZALOŽBE
[uredi]- bralec, njihov potrošnik in ne soustvarjalec
- spletišče, Wikipedija - javna last
REPOZITORIJ
[uredi]- arhiviranje diplom, magistrskih, doktoratov
- mednarodni repozitorij DRYAD
VAROVANJE ZASEBNOSTI
[uredi]- Slovenska zakonodaja, zakon o varovanju osebnih podatkov
- javno ni enako skupno
- prizadevanje za skupno in javno
KREDIBILNOST
[uredi]- objavljanje brez uredniškega filtra in težave s kredibilnostjo
- presojanje o verodostojnosti
- zaupanje avtorjem
AKTIVIZEM
[uredi]- aktivist = delujoč v gibanju, organizaciji
- aktivizem v znanosti
- socialna omrežja in aktivizem
AVTORSTVO
[uredi]- inštitucije zavirajo avtorjem legitimiteto, pogosto zavirajo novosti
- starejše gradivo naj bi že prestalo kritične presoje, torej zanesljivejše
STROKOVNO RECENZIRANJE
[uredi]- selekcija kredibilnih od ne kredibilnih
- recenzenti: uredniki časopisov, knjig, zbornikov,...
- alternativa: javno recenziranje (open review, open peer review, anonimous peer review)
- Anonimizacija - slepa in dvojno slepa recenzija
PRAVOPIS
[uredi]- dvom v kredibilnost, če pisec ni pravopisno korekten
LOČILA, VELIKE ZAČETNICE IN DRUGO
[uredi]- korektna uporaba vezaja, pomišljaja, dolgega pomišljaja, tako imenovanih črtic
- narekovaji in dvopičje
- tripičje ali tropičje ,... !!
- Velika začetnica: naslovi v tabelah, kolonah, v alinejah zgolj, če sledi daljše besedilo
- Kjer je bil osrednja figura moški : Kjer je bila osrednja figura moški (spol in osebek!)
DIGITALNA PISMENOST
[uredi]FORMATI BESEDIL
[uredi]- txt pomeni golo besedilo
- doc, docx, rtf, odt pomeni obogateno besedilo
- htm ali html je spletno besedilo
- pdf je natisljivo besedilo
- besedila na wikijih, v repozitoriju spletišča Academia.edu in še kje nimajo končnic
BESEDILO V WIKIJIH, VAJE, SPOROČANJE POPRAVKOV IN KOMENTARJEV
[uredi]- za odstavek pustimo eno vrsto prazno
- enoto v seznamu na začetku vrstice napove zvezdica (*)
- naslove obdamo z dvema enačajema ==xxxx== (podnaslove s tremi itd.)
- ležeči tisk napravimo z dvema apostrofoma ’’xxxx’’, krepkega s tremi ’’’xxxx’’’
- povezave napravimo z oglatimi oklepaji
- v dveh zavitih oklepajih so predloge, Cobissovo številko vnesemo npr. s COBISS
- oštevilčeni seznami se začenjajo z grabljicami (#)
- v wikijih delujejo tudi ukazi za format html
- Vaje: napotki za pisanje, objavljanje, urejanje
- Sporočanje popravkov in komentarjev: pogovorna stran besedila, urejanje, znotraj besedila
NAVAJANJE
[uredi]- spet gre za pravice posameznika
- navajamo vire- da lahko poiščemo celoten članek, knjigo
- da se lahko doatno izobrazimo v določeni smeri
ČEMU SPLOH CITIRAMO
[uredi]- izraz natančnosti, poznavalstva
- znamenje strokovnega pisanja
- javna last: 50 let po avtorjevi smrti(80. leta 20. stoletja), danes 70 let
- preverjanje virov danes dostopnejše, lažje
- pravila
- citiranje je znak spoštovanja do avtorja
PREPISOVANJE
[uredi]- plagiat ali tuje uporabimo kot lastno, avtorsko
- copia - obilje, blagostanje
TIPKANJE
[uredi]Bucek v Zagrebu - RADO MURNIK
Kdo sem?
[uredi]Doria Janša. 28.12.1997