Uporabnik:DoriaJanša

Iz Wikiverza

NOVA PISARIJA = MOJA PISARIJA[uredi]

PISMENOST[uredi]

  • v zgodovini: slovnica, način pisanja, znanje
  • danes: znanje pisanja in branja (odvisno za katero pismenost gre)
  • civiliziranosti (nepismenost = sramota) - ali je res sramotno biti nepismen..danes in v zgodovini?
  • pismenost = sposobnost sprejemanja, razumevanja informacij in njihovega tvorjenja, posredovanJ
  • vsakdanja raba pismenosti: mobitel, sms, računalnik, internet, branje knjig in pisanje
  • napredek v tehnologiji, napredek v pismenosti - je res vse nujno samo in zgolj dobro?
  • ali je pismenost napredovala ali se je porazgubila s tehnologijo - NASTAJA NOV JEZIK?
  • cobiss, vidni in "nevidni" pisni izdelki
  • aktivno pišoči, pismeni - delež / tudi danes le delež ali je delež nepismenih ljudi manjši?


INFORMACIJSKA DRUŽBA[uredi]

= nadomestek industrijski družbi

  • je boljše imeti knjigo ali brati iz zaslona..ali računalnik lahko zamenja knjigo
  • kdaj bo knjiga izumrla
  • bo računalnik postal vir vsega..bomo nekoč pozabili kako se piše na roke?


WIKIJI[uredi]

  • lahko dostopne informacije
  • globalen enciklopedični pristop
  • brez ekonomskih razlogov: zgolj samoiniciativnost objavljati, pridobivati podatke
  • Wikimedijina spletišča zajemajo

spletno enciklopedijo Wikipedijo Wikivir (za stara besedila v javni lasti) Wikiknjige (za naše knjige in priročnike) Wikiverzo (za seminarje, projekte, predavanja) Zbirko (za slikovno gradivo) Wikislovar

  • včasih za preživetje jezika, status: Biblija, epska pesnitev, danes: kvaliteta člankov na Wikipediji
  • Wikiedija kot sredstvo merjenja "živosti" jezika
  • mesto spomina
  • vprašanje verodostojnosti, odgovorni in lastna presoja

WIKIJI IN ŠOLA[uredi]

=pedagoško orodje

  • omogoča večji pregled snovi
  • širi obzorja
  • velik izbor del, ki jih v roke ne bi mogli dobiti, ker so bodisi prestara in zaščitena, ali pa preveč poškodovana

AVTOR[uredi]

  • pozornost avtorju, besedilu, bralcu
  • ali bralec vse enako razume kot avtor
  • je napačno razumeti narobe ali avtor stremi k razmišljanju?

MOTIVACIJA ZA PISANJE[uredi]

  • "za narodov blagor"
  • etična problematika
  • vzrok, povod za pisanje
  • kakšno motivacijo imajo danes mladi?
  • ali sploh še kdo piše ali nihče..

IZBIRA JEZIKA

  • ob nagovarjanju različnih prejemnikov, različni (tuji in materni jezik) jeziki
  • znanje večih jezikov..dobro ali slabo
  • kaj pa kombinacije jezikov...vpliv germanizmov, anglizmov na naš jezik in na celoten svet
  • se brez znanja angleščine lahko uspe v svetu
  • je slovenščina sploh jezik primere za uspeh..bo Slovenščina izumrla

IZBIRA TEME[uredi]

  • čas številnih izbir, veliko število piscev, kaj je kvalitetno, pravilnost izbir
  • vseeno nekatera dela označena za pomembnejša
  • pišem kar me navdihuje
  • bom enako dobra v pisanju, č mi nekdo določi temo, kot če bi si jo izbrala sama?
  • lahko pišem na poziv? je to pravo pisanje?
  • biti radoveden = dobro za pisanje

VAJE V PISANJU[uredi]

  • PISANJE=učljiva veščina
  • pomembnost digitalizacije
  • lepota pisanja..ali je pomembna zgolj čitljivost ali mora biti tekst lepo napisan..
  • ali fantje pišejo grše po naravi?
  • zakaj nekateri ljudje pišejo zelo lepo brez vaje, drugi pa kracajo tudi če se trudijo?

USODA AVTORSTVA[uredi]

  • biti avtor nekoč pomenilo več kot danes
  • poseganje v besedilo in občutljivost avtorjev
  • neprilagojenost avtorjev na novejše koncepte avtorstva
  • AVTORSTVO DANES POMEMBNO ZARADI PRAVIC = DENAR


SOAVTORSTVO[uredi]

  • Wikipedija
  • več glav več ve, soustvarjanje (ki ga humanisti niso/nismo navajeni)
  • avtorski napuh ni dobrodošel
  • delimo znanje

OBJAVLJANJE[uredi]

  • včasih potrebna poznanstva, meceni, ... danes več ali manj dostopno vsakemu
  • postaviti besedilo na splet - podariti ga javnosti

MNOŽIČNI UM ALI PAMETNA MNOŽICA[uredi]

  • način organizacije znanja v informacijski družbi, korist za vsakega
  • skupnost znanja, znanje mora biti zastonj
  • Wikipedija = noodobna organiziranost vednosti
  • abecedne razporeditve - enciklopedije
  • množica v povezavi z ideologjami (fašizem, naizem,...)
  • množica kot negativna in pozitivna tvorba

AVTORSKE LICENCE[uredi]

  • tekst je intelektualna lastnina okrog katerega se oblikuje copyright
  • zakonodaja
  • creative commons
  • TEMELJIMO NA DENARJU - KDO BO KAJ ZASLUŽIL, enako pri glasbi - ni več ustvarjanja za zabavo in za delo...ustvarja se za denar

CREATIVE COMMONS[uredi]

  • ustvarjalna gmajna
  • iz svobodne kulture, Lawrence Lessig = utemeljitelj pojma
  • najprej tekste ponuja, šele potem pod katerimi pogoji
  • spremenljive licence
  • avtor besedila lahko prosi, da ga ob navedbi citiramo (nič dobičkonosnega)

COPY RIGHT[uredi]

  • ščit pred zlorabo, pred razmnoževanjem,...
  • ni upoštevana vedno
  • ni popolna začnita
  • spet temeljimo na denarju

BRALEC[uredi]

PROSTI DOSTOP[uredi]

  • šolanje
  • zunaj šolanja je prostodostopno zanje manj samoumevno
  • dostop do spleta, do informacij

ZALOŽBE[uredi]

  • bralec, njihov potrošnik in ne soustvarjalec
  • spletišče, Wikipedija - javna last

REPOZITORIJ[uredi]

  • arhiviranje diplom, magistrskih, doktoratov
  • mednarodni repozitorij DRYAD

VAROVANJE ZASEBNOSTI[uredi]

  • Slovenska zakonodaja, zakon o varovanju osebnih podatkov
  • javno ni enako skupno
  • prizadevanje za skupno in javno

KREDIBILNOST[uredi]

  • objavljanje brez uredniškega filtra in težave s kredibilnostjo
  • presojanje o verodostojnosti
  • zaupanje avtorjem

AKTIVIZEM[uredi]

  • aktivist = delujoč v gibanju, organizaciji
  • aktivizem v znanosti
  • socialna omrežja in aktivizem

AVTORSTVO[uredi]

  • inštitucije zavirajo avtorjem legitimiteto, pogosto zavirajo novosti
  • starejše gradivo naj bi že prestalo kritične presoje, torej zanesljivejše

STROKOVNO RECENZIRANJE[uredi]

  • selekcija kredibilnih od ne kredibilnih
  • recenzenti: uredniki časopisov, knjig, zbornikov,...
  • alternativa: javno recenziranje (open review, open peer review, anonimous peer review)
  • Anonimizacija - slepa in dvojno slepa recenzija

PRAVOPIS[uredi]

  • dvom v kredibilnost, če pisec ni pravopisno korekten

LOČILA, VELIKE ZAČETNICE IN DRUGO[uredi]

  • korektna uporaba vezaja, pomišljaja, dolgega pomišljaja, tako imenovanih črtic
  • narekovaji in dvopičje
  • tripičje ali tropičje ,... !!
  • Velika začetnica: naslovi v tabelah, kolonah, v alinejah zgolj, če sledi daljše besedilo
  • Kjer je bil osrednja figura moški : Kjer je bila osrednja figura moški (spol in osebek!)

DIGITALNA PISMENOST[uredi]

FORMATI BESEDIL[uredi]

  • txt pomeni golo besedilo
  • doc, docx, rtf, odt pomeni obogateno besedilo
  • htm ali html je spletno besedilo
  • pdf je natisljivo besedilo
  • besedila na wikijih, v repozitoriju spletišča Academia.edu in še kje nimajo končnic

BESEDILO V WIKIJIH, VAJE, SPOROČANJE POPRAVKOV IN KOMENTARJEV[uredi]

  • za odstavek pustimo eno vrsto prazno
  • enoto v seznamu na začetku vrstice napove zvezdica (*)
  • naslove obdamo z dvema enačajema ==xxxx== (podnaslove s tremi itd.)
  • ležeči tisk napravimo z dvema apostrofoma ’’xxxx’’, krepkega s tremi ’’’xxxx’’’
  • povezave napravimo z oglatimi oklepaji
  • v dveh zavitih oklepajih so predloge, Cobissovo številko vnesemo npr. s COBISS
  • oštevilčeni seznami se začenjajo z grabljicami (#)
  • v wikijih delujejo tudi ukazi za format html
  • Vaje: napotki za pisanje, objavljanje, urejanje
  • Sporočanje popravkov in komentarjev: pogovorna stran besedila, urejanje, znotraj besedila

NAVAJANJE[uredi]

  • spet gre za pravice posameznika
  • navajamo vire- da lahko poiščemo celoten članek, knjigo
  • da se lahko doatno izobrazimo v določeni smeri

ČEMU SPLOH CITIRAMO[uredi]

  • izraz natančnosti, poznavalstva
  • znamenje strokovnega pisanja
  • javna last: 50 let po avtorjevi smrti(80. leta 20. stoletja), danes 70 let
  • preverjanje virov danes dostopnejše, lažje
  • pravila
  • citiranje je znak spoštovanja do avtorja

PREPISOVANJE[uredi]

  • plagiat ali tuje uporabimo kot lastno, avtorsko
  • copia - obilje, blagostanje

TIPKANJE[uredi]

Bucek v Zagrebu - RADO MURNIK

Kdo sem?[uredi]

Doria Janša. 28.12.1997