Pojdi na vsebino

Uporabnik:Yllka Kroni

Iz Wikiverza


domače naloge

[uredi]

1. DOMAČA NALOGA: Postavitev besedila na Wikivir

2. DOMAČA NALOGA: NACIJA-KULTURA

Razstava Nacija minus kultura traja od 13. 10. 2022 do 15. 1. 2023 v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova. Cošičevo delo Nacija-kultura se od izvirnega dela, ki je izšlo leta 2000 razlikuje po svoji sodobnosti. Delo je ponovno obudil s sodobnimi gradniki. Uporabil je Twitter, ki je novodobno družbeno omrežje na katerem se nahajajo novice, nekaj o politiki, o šport in več. "zabavna stran" tega je javno komentiranje le-teh

3. DOMAČA NALOGA: Slavistična revija

Slavistična revija je slovenska revija, njene osrednje teme temeljijo na jezikoslovju in literarnih vedah. V reviji najdemo veliko različnih člankov in prispevkov tako v slovenskem kot v angleškem ter ruskem jeziku. Revija je začela izhajati leta 1948. Sama knjiga nam hitro pade v oči, saj je živahne rdeče barve ter primerne velikosti za "transport".

4. DOMAČA NALOGA: Primož Trubar- refleksija prispevka

Prispevek z naslovom Trubarjevanju in drugim kulturnim mašam na rob poudarja pomembnost Primoža Trubarja in njegovega poguma. Če hočemo v svetu, ki se nenehno spreminja, kulturno preživeti, se bomo morali zgledovati po tem njegovem pogumu. Primož Trubar je dosegel spremembe v kulturi, ker ni sledil svojim predhodnikom ampak je ubral drugačno pot. Le tako bomo lahko kot skupnost napredovali v svetu.

5. DOMAČA NALOGA: Popravljalci sveta

Ali je Wikipedija vreden vir informacij?

Ko smo v osnovni šoli delali seminarske naloge, je prvi vir, ki se nam je pojavil na ekranu bil Wikipedijin. Nič nenavadnega ni, da vsi najprej kliknemo nanj in prekopiramo vse potrebne informacije. Učitelji v osnovni šoli nam niso nikoli prepovedali virov iz Wikipedije pa četudi je bil to naš edini vir. Ko smo vstopili v srednjo šolo pa se je to spremenilo. Učitelji so pogosto bili nezadovoljni, če smo uporabljali Wikipedijo. Pozivali so nas k iskanju boljših oziroma bolj kredibilnih virov. Lahko rečem, da je Wikipedija vreden vir informacij vendar lahko včasih vsebuje podatke, ki niso dovolj kredibilni. Zato je dobro, da raziskujemo še ostale vire ter primerjamo kredibilnost enega in drugega.

6. DOMAČA NALOGA: Rojstni kraji slovenskih literatov v bližini mojega kraja

Prihajam z Goriškega. Slovenski literati v bližini mojega kraja so:

1. Zoran Božič (Šempeter pri Gorici) slovenski šolnik, literarni zgodovinar, prešernoslovec in državni svetnik.

2. Marijan Brecelj (Ajdovščina) slovenski bibliograf, prevajalec, urednik, literarni zgodovinar, slovaropisec, bibliotekar

3. Vida Mokrin Pauer (Šempeter Pri Gorici) slovenska pesnica in pisateljica

4. Mojca Širok (Nova Gorica) slovenska novinarka in pisateljica

7. DOMAČA NALOGA: Wikipedijski popravki


8. DOMAČA NALOGA: Iskanje enot dediščine okrog mojega domačega kraja

Nova pisarija in jaz

[uredi]

PISMENOST

[uredi]

- razvoj pismenosti skozi stoletja.

-biti pismen pomenilo, da si znal pisati na roko, poznal abecedo, znal brati.

- Skozi čas se je pisanje vedno manj uporabljalo, saj so papir in svinčnik nadomestile računalnik in tipkovnica.

- V svetu mladih dandanes biti pismen pomeni biti zmožen hitro izbrskati informacije na spletu, pisati e-pošto itd.

- Danes je znanje osnovne uporabe računalnika že samoumevno.

- Pismenost ni ena sama temveč jih je več. Več kot obvladaš sporazumevalne kode bolj se znajdeš v svetu.

- v prihodnosti pismenosti ne bomo več povezovali z ročnimi spretnostmi, vse bo nadomestila digitalna.

- obstajajo posamezniki, ki se temu vplivu branijo. Nočejo postati del tega, si na primer ustvariti e-pošto, iskati informacije na Googlu. Zakaj Google, če imam knjigo?

- Ti posamezniki bodo preprosto zaostali v času in se spopadali s težavami, ko bodo prisiljeni v uporabo novodobne tehnologije

1.1 INFORMACIJSKA DRUŽBA

[uredi]

- V nadaljevanju izpostavi prednosti in slabosti interneta ter branjem knjig. Internet je odličen pripomoček za pridobitev najrazličnejših informacij v najkrajšem času.

- Ima pa tudi slabo plat to je odvisnost od njega. Knjige imajo v bistvu podoben učinek, tudi z branjem le teh lahko izveš ogromno informacij ampak prekomerno lahko prav tako škodi zdravju (slabovidnost)

1.2 WIKIJI

[uredi]

- Wikiji so neprofitne organizacije Wikimedia katerih prednost je ta, da imamo do njih lahko dostopnost.

- Sepravi so wikiji nekakšen skupek spletišč, ki se je pojavila leta 2001 in so vzorec sodobne pismenosti. Splet ni samo vir informacij ampak prostor, v katerega lahko vstavljamo druge informacije, ga oblikujemo, izpopolnjujemo brez pričakovanja, da za to dobimo nagrado oziroma zaslužek.

- Je čisto prostovoljna dejavnost. Wikipedija nas nagovarja k sodelovanju

1.2.1 Wikiji in šola

[uredi]

- Wikiverza je zelo močno pedagoško orodje

- leta 2005 se je pojavila potreba po popisu skupinskih projektov

- šola je dandanes samo dolžnost za katero smo nagrajeni z ocenami. Ocene so kot vaja za poznejšo službo

- če Wikipedijo izenačimo z atributi prisile ogrozimo njeno privlačnost

- Wikipedija je pomembna prostočasovna, rekreativna dejavnost

- prizadevanje po zabrisu meje med delovno prisilo in prostočasovnimi hobiji. Glavni razlog za uveljavljanje Wikipedije v fakultetnem seminarju

- gesla na teme književnosti pišejo študentje književnost, saj ni dovolj kvalificiranih ekspertov

- uporaba Wikipedije v šoli pomeni soočenje z realnim svetom

- učitelja prisili, da naloge preverja. Študenta pa, da naloge opravi zaradi odgovornega odnosa do skupnosti

- pisci nočejo, da bi drugi posegali v njihova dela

- delo na Wikipediji študentje zavračajo zaradi pričakovanja, da svoje izdelke spremljajo

- Wikipedija ni nadomestek za spletno učilnico. To je lahko Wikiverza, ki je kot neka pripravljalnica za vstop v zahtevnejšo Wikipedijo

- obstajajo tudi druga orodja za poučevanje na daljavo vendar je uporaba Wikiverze enostavnejša (ni potrebna montaža programa)

- posegi v tuja dela na Wikiverzi niso dobrodošla

- zastareli izdelki niso vredu. Podatke je treba obnavljati, saj se kriteriji člankov zaostrijo

1.3 AVTOR

[uredi]

- nastop interpretacijske šole je v 60. letih 20. stoletja je bila večidel usmerjena k avtorju

- od tod avtorska biografija

- ilustrativen naslov raziskave: Duševni profil slovenskih preporoditeljev ali Levstikov duševni obraz. Sem spadajo še SBL, Znameniti Slovenci, postavljanje spomenikov ipd.

- naslednja generacija lit. zgodovinarjev pozornost preusmerila k besedilu

- ilustrativen izraz je ideal nepotvorjenega besedila (Tone Pretnar) , opozarja na avtonomnost in nedotakljivost tega člena Komunikacije

-

1.3.1 motivacija za pisanje

[uredi]

1.3.2 izbira jezika

[uredi]

1.3.3 Izbira teme

[uredi]

1.3.4 Vaje v pisanju

[uredi]

1.3.5 Usoda avtorstva

[uredi]

1.3.6 Objavljanje

[uredi]

1.3.7 Množični um ali pametna množica

[uredi]

1.3.8 Avtorske licence

[uredi]

1.4 BRALEC

[uredi]

1.4.1 Prosti dostop

[uredi]

1.4.2 Varovanje zasebnosti

[uredi]

KREDIBILNOST

[uredi]

2.1 AKTIVIZEM

[uredi]

2.2 AVTORSTVO

[uredi]

2.3 STROKOVNO RECENZIRANJE

[uredi]

2.4 PRAVOPIS

[uredi]

2.4.1 Ločila

[uredi]

2.4.2 Velike začetnice

[uredi]

2.4.3 Drugo

[uredi]

2.5 DIGITALNA PISMENOST

[uredi]

2.5.1 Formati besedil

[uredi]

2.5.2 Besedilo v wikijih

[uredi]

2.5.3 Vaje v wikijih

[uredi]

2.5.4 Sporočanje popravkov in komentarjev

[uredi]

2.6 NAVAJANJE

[uredi]

2.6.1 Čemu sploh citiramo

[uredi]

2.6.2 Prepisovanje

[uredi]

2.6.3 Citatna industrija

[uredi]

2.6.4 Citatni slogi

[uredi]

2.6.5 Tehnika citiranja

[uredi]

Moj slovar

[uredi]

diči = izražati spodbudo, veselje

koncipiranih = napraviti, sestaviti koncept

parazitira = biti zajedavec

enter = vnašalka

desni ALT = izmenjalka

pasivizacija = boriti se proti

apeli = javen poziv, klic

diletantizem = začetništvo

hermetizem = lastnost, značilnost umetnosti, ki si ne prizadeva biti razumljiva širšemu krogu ljudi

mazohistično = povečevanje svoje bolečine

pragmatično = reševati probleme s stališča uporabnosti, koristi