Uporabnik:UrsulA

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

O Slavistični reviji[uredi]

Moja naloga je kritično ovrednotiti izvod strokovnega časopisja z naslovom Slavistična revija letnik 1993, kamor svoje članke objavljajo predvsem slavistični strokovnjaki s področja jezikoslovja in literature. Z njo sem se srečala prvič in lahko rečem, da je dokaj zahteven zalogaj za še ne izkušenega bralca (med katere se trenutno uvrščam tudi sama) tovrstne strokovne literature. Najprej bom opisala splošen vtis o reviji, potem pa se bom predvsem osredotočila na strokovni članek Igorja Sakside z naslovom Kdaj slovenščina zdaj?

Zunanja podoba revije je sicer suhoparna in upam si trditi, da je za povprečnega bralca revij, bolj ali manj nezanimiva, a mi hkrati sporoča, da gre za strokovno revijo. Namen je torej očiten in dosežen – poudarek je na vsebini besedila in ne na slikovnem gradivu ali privlačni naslovnici in zahteva izkušenega bralca s področja jezikoslovja. Sama sem po kratkem preletu člankov bila malce zmedena, ker so napisani v jeziku stroke in zato dokaj zahtevni za razumevanje. Stil pisave je prijeten za branje, saj ni niti premajhen niti preveč zgoščen. Naslov je jasno razviden in opombe lahko brez težav ločimo od samega besedila, kar se mi zdi pomembno. Zanimivi sta se mi zdeli dve stvari, in sicer karta rimskega imperija ter članek Bibliografija Jožeta Pogačnika ob šestdesetletnici. Karta me je presenetila, ker v takšni reviji nisem pričakovala slik, a je zagotovo ključnega pomena za nazornost članka. Besedila Bibliografija Jožeta Pogačnika pa si ne znam razložiti, saj gre za navajanje naslovov njegovega opusa (članki, eseji, ocene, učbeniki itd.) in je napisano v slogu navajanja virov. Čemu je namenjeno tako sestavljeno besedilo, ostaja zame uganka, ki jo bom (upam vsaj) tekom študija razvozlala.

Predhodno omenjeni članek se nanaša na Gjurinovo knjigo Slovenščina zdaj iz leta 1991, ki ga sama razumem kot nekakšno kritiko. Avtor navaja, da se knjiga dotika tedanjih problemov slovenščine (podrejeni položaj slovenščine v Jugoslaviji, težave v pravopisu, pravorečju, oblikoslovju, družbenem jezikoslovju in še mnogo drugih). Nekatere lahko prenesemo v sedanjost (torej so aktualni) in se z njimi še vedno ukvarjajo. Kot primer lahko navedem polemiko o državni himni. Tvorec članka opisuje Gjurinovo zagovarjanje Jenkove himne Naprej zastava slave. Ker sama še nisem dovolj strokovno podkovana, da bi lahko sodila med slednjo in Zdravljico, natančneje o njunem slogu, zgradbi in še čim, se bom raje distancirala od tega vprašanja in prebrala še kakšno študijo o tej temi.--UrsulA (pogovor) 19:49, 23. oktober 2014 (CEST)

Literarnovedni dogodek[uredi]

Pred dobrim tednom (15. 10. 2014) je bil v časopisu Dnevnik pod rubriko Kultura objavljen članek novinarke Maje Šučur z naslovom Opa, ful kul bejba z irokezo. Članek govori o prenovljeni izdaji Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Po triindvajsetih letih sta za to poskrbela Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, slovar pa je izšel pri Cankarjevi založbi. Pri procesu je sodelovalo dvanajst strokovnjakov, slovar pa lahko najdemo tako v tiskani kot tudi spletni različici, ki pa ni prosto dostopna. Novinarka navaja izjavo Mihe Kovača, direktorja Cankarjeve založbe, ki razlaga tiskano in spletno obliko kot možnost lažje dostopnosti in s tem več bralcev, hkrati pa tudi kot spodbujanje in promocijo slovenskega jezika.

Slovar vsebuje 97.669 gesel. Novih gesel je kar 4521 (npr. tajkun, všečkati, ful, kul, bejba), ki so nastajala od osamosvojitve dalje, kar le potrjuje, da je jezik živ in se razvija glede na spremembe družbe. Novinarka med drugim poudari, da so strokovnjaki prenovili politično nekorektne in zastarele pomenske razlage, ne nazadnje kvalifikatorje in različne možnosti naglasnih značilnosti. Ovrgli pa so tudi bojazen, da bi se zgubile zastarele besede, katerih raba peša.

Vir

Opa ful kul bejba z irokezo. Dnevnik. 15. oktobra 2014.

--UrsulA (pogovor) 19:49, 23. oktober 2014 (CEST)

Nova pisarija - komentar[uredi]

Med prebiranjem strokovnega učbenika Mirana Hladnika Nova pisarija sta se moja podatkovna baza in s tem besedni zaklad dokaj razširila. Najbolj zanimiva izmed vseh besed se mi je zdela (prvič slišana) beseda atavizem. Definicija Slovarja slovenskega knjižnega jezika pravi, da je to »ponovitev telesnih ali duševnih lastnosti davnih prednikov na potomcih«. Zanimivo? Zanimivo.

Največja prednost tega strokovnega učbenika je, kot je mnogokrat omenil že avtor, prost dostop. Sama bi dodala, da ga poleg vseh informacij, odlikuje tudi humornost, ki nadomesti tiste suhoparne dele (npr. statistične podatke).

Česa še me je naučila naučila tale Nova pisarija? Naj naštejem pet naključnih podatkov, ki so se mi najbolj vtisnili v spomin: avtorski napuh je smrtni greh, tipkovnica ima približno 110 tipk, slovenščina je bila 30. jezik, v katerega so bili prevedeni Windowsi, obstaja Butalopedija in še glavno wikijevsko načelo je sodelovanje.

Za konec pa bi se navezala na dobre stare knjige, tiskane na liste papirja. Res je, da so informatika in s tem spletno pisanje ter spletne knjige sunkovito napredovale. Avtor to navaja kot prednost, ki jo moramo docela izkoristiti in strinjam se s tem. Ne zdi pa se mi prav ljubitelje dobrih starih knjig označiti za arhaične. Prvič, ker ima ta beseda (vsaj zame) rahlo negativen prizvok in drugič ker je ogromno takih, ki poleg uživanja ob dejanski knjigi, zadovoljivo ali celo odlično obvladajo tudi internet, razna orodja za spletno pisanje in še kaj drugega.--UrsulA (pogovor) 23:43, 13. november 2014 (CET)

Jezikoslovno predavanje? Literarnovedno predavanje? Ali morda ...[uredi]

Spodaj je razporejen niz predavanj simpozija Obdobja s temo Recepcija slovenske književnosti, ki se je odvijal od četrtka, 13. 11. 2014 do sobote, 15.11. 2014 v stavbi Univerze v Ljubljani. Skušala sem jih umestiti v tri skupine, in sicer med jezikoslovna (J), literarnovedna (LV) ter predavanja z drugačno tematiko (D).

Četrtek, 13. 11. 2014

  • Marko Juvan, Ljubljana, Slovenija: Kritika in prevod kot prostora medliterarnosti: Čop, Čelakovský in Prešeren (LV)
  • Boža Krakar Vogel, Ljubljana, Slovenija: Spodbujanje literarne recepcije v vzgoji in izobraževanju: didaktične ambicije in praktični učinki (J)
  • Timothy Pogačar, Bowling Green, ZDA: Slovenska proza v dveh slovensko-ameriških publikacijah: recepcija zgodnjega 20. stoletja (LV)
  • Janez Vrečko, Ljubljana, Slovenija: Novo branje konsov (LV)
  • Igor Žunkovič, Ljubljana, Slovenija: Pomen sodobne fizike v poeziji Gregorja Strniše (LV)
  • Vesna Mikolič, Koper, Slovenija: Literarna perspektiva Šalamunovega pesniškega diskurza skozi slovensko in tujejezično leksiko (LV)
  • Megi Rožič, Nova Gorica, Slovenija: Transnacionalne in transkulturne prvine v poetiki Milene Merlak Detela (LV)
  • Katarina Podbevšek, Ljubljana, Slovenija: Recepcija slovenskega postdramskega besedila (Simona Semenič: tisočdevetstoenainosemdeset) (LV)
  • Urša Prša, Nova Gorica, Slovenija: Transformacija antične Medeje v operi Medeja: glasbena drama iz vsakdanjega življenja (LV, D *glasba)
  • Nina Žavbi Milojević, Ljubljana, Slovenija: Uprizoritev dramskega besedila in njena recepcija (primer Hlapcev Ivana Cankarja) (LV)
  • Martin Vrtačnik, Ljubljana, Slovenija: Kognitivni pristop k oblikovanju odrskega govora (Ivo Prijatelj: Totenbirt) (LV)
  • Andreja Žele, Ljubljana, Slovenija: Slovenska sodobna literarna ustvarjalnost tudi kot vir novih jezikovnih zmožnosti (LV, J)
  • Miran Štuhec, Maribor, Slovenija: Esejistična recepcija slovenske književnosti (LV)
  • Blanka Bošnjak, Maribor, Slovenija: Recepcija slovstvenega dela Leopolda Volkmerja: pomen za vzhodnoštajersko književnost (LV)
  • Renata Debeljak, Ptuj, Slovenija: Recepcija Potrčeve predvojne kratke proze (LV)
  • Vilma Purič, Trst, Italija: Sumljivo in abstraktno v poeziji Irene Žerjal (LV)
  • Loredana Umek, Gorica, Italija: V literarnem Trstu: na meji med resničnostjo in njeno ubeseditvijo (LV)
  • Jadranka Cergol, Koper, Slovenija: K pojmovanju manjšinske literature: študija primera literarne produkcije dveh manjšinskih skupnosti (LV)
  • Maja Smotlak, Trst, Italija: Slovenska literarna kritika o narodni identiteti v sodobnem slovenskem romanu v Italiji (LV)

Petek, 14. 11. 2014

  • Ivo Pospíšil, Brno, Češka: Nekaj vidikov češkega sprejema Matije Murka (LV)
  • Jana Šnytová, Ljubljana, Slovenija: Prevodi slovenske književnosti v češčino od leta 1945 do sodobnosti (LV)
  • Špela Sevšek Šramel, Ljubljana, Slovenija: Kako berejo Slovence v tujini: študija recepcije na Slovaškem (LV)
  • Saša Vojtech Poklač, Bratislava, Slovaška: Recepcija slovenske književnosti na Slovaškem (LV)
  • Bożena Tokarz, Sosnowiec, Poljska: Prevajalec v procesu literarne recepcije (LV)
  • Monika Gawlak, Sosnowiec, Poljska: Prevodi slovenske proze na Poljskem po letu 1991 (LV)
  • Joanna Cieślar, Sosnowiec, Poljska: Recepcja, historia, przekład: Naga wyspa Božidara Jezernika w polskim tłumaczeniu (D *etnologija in antropologija)
  • Ljudmil Dimitrov, Sofija, Bolgarija: Recepcija sodobne slovenske dramatike kot književnosti: refleksija prevajalca (LV)
  • Erwin Köstler, Andrej Leben, Gradec, Avstrija: Posredovanje slovenske literature v nemški govorni prostor in dvojezično založništvo na Koroškem (LV, J)
  • Matjaž Birk, Maribor, Slovenija: Slovenska književnost v nemškem časopisju na Slovenskem: podobe in družbena funkcija (LV, D *?)
  • Marijan Dović, Ljubljana, Slovenija: Tri obdobja slovenskega literarnega založništva: ekonomike, politike, ideologije (LV, D *ekonomija, politika)
  • Mladen Pavičić, Budimpešta, Madžarska: O pregledih zgodovine slovenske književnosti v madžarskem jeziku (LV)
  • Andrej Rozman, Ljubljana, Slovenija: Žiga Herberstein in slovaški humanisti (LV)
  • Jonatan Vinkler, Koper, Slovenija: Ustvarjanje Franceta Prešerna in František Ladislav Čelakovský (LV)
  • Monika Deželak Trojar, Ljubljana, Slovenija: J. L. Schönleben in njegov pogled na recepcijo slovenske retorske proze v 17. stoletju (LV, *zgodovina)
  • Andraž Jež, Ljubljana, Slovenija: Recepcija Stanka Vraza s stališča teorije ideologije (LV)
  • Nadežda Starikova, Moskva, Rusija: Slovenska poezija 20. stoletja v ruskih prevodih (LV)
  • Julija A. Sozina, Moskva, Rusija. Temeljne raziskave slovenske književnosti v sodobni Rusiji (LV)
  • Olena Dzjuba-Pogrebnjak, Kijev, Ukrajina: Словенська мова і література в Україні: словеністика у працях професора Т. Д. Флоринського (LV)
  • Laima Masytė, Vilna, Litva: Nekaj posebnosti prevoda romana Berte Bojetu Filio ni doma v litovščino (LV)
  • Marija Mitrović, Trst, Italija: Edvard Kocbek v srbskih/hrvaških prevodih (LV)
  • Đurđa Strsoglavec, Ljubljana, Slovenija: Stopnja prevedljivosti in stopnja recepcije (LV)
  • Ivana Latković, Zagreb, Hrvaška: Prijevodi i odjeci suvremene slovenske proze u Hrvatskoj (LV)
  • Francka Premk, Ljubljana, Slovenija; Eva Premk Bogataj, Kranj, Slovenija: Refleksija in vrednotenje slovenske književnosti Marje Boršnik (LV)
  • Marijanca Ajša Vižintin, Ljubljana, Slovenija: Kdo vse piše in (so)ustvarja slovensko književnost? (LV)
  • Irena Avsenik Nabergoj, Ljubljana, Slovenija: Podobe zapeljivca in ugrabitelja v slovenskem motivu Lepe Vide (LV)
  • Franci Just, Murska Sobota, Slovenija: Prevodna recepcija slovenskih pisateljev v prekmurskem časopisu Prijatel in tedniku Novine (LV)
  • Janja Žitnik Serafin, Ljubljana, Slovenija: Slovenske medkulturne vsebine v učnih gradivih za slovenski jezik in književnost (J, LV, D* pedagogika)
  • Alenka Žbogar, Ljubljana, Slovenija: Literarno branje in mladostniki (LV, D* pedagogika)
  • Jožica Jožef Beg, Novo mesto, Slovenija: Branje klasične slovenske poezije v gimnaziji (LV, D* pedagogika)
  • Tone Smolej, Ljubljana, Slovenija: Molière v zgodnejšem dramskem opusu Andreja Rozmana (LV)
  • Florence Gacoin-Marks, Ljubljana, Slovenija: Francoska prevoda Alamuta (LV)
  • Barbara Pregelj, Nova Gorica, Slovenija; Moisés Selfa Sastre, Lleida, Španija: Recepcija slovenske mladinske književnosti med špansko govorečimi (LV)
  • Jun Mita, Kanagawa, Japonska: Recepcija slovenske književnosti na Japonskem (LV)
  • Zvonko Kovač, Zagreb, Hrvaška: Međuknjiževna kritika (slovenske) književnosti (LV)
  • Robert Jereb, Idrija, Slovenija: Slovenska literarna kritika v periodičnem tisku (1990–1999) (LV)
  • Janja Vollmaier Lubej, Maribor, Slovenija: Kritiška recepcija zgodnejše proze Marjana Kolarja (LV)
  • Irma Kern, Tübingen, Nemčija: Posebnosti kritiškega odziva v medkulturnem: posredovanju literarnih besedil (LV)

Sobota, 15. 11. 2014

  • Milena Mileva Blažić, Ljubljana, Slovenija: Recepcija slovenske mladinske književnosti doma in v tujini (LV)
  • Marko Ljubešić, Mirjana Benjak, Pulj, Hrvaška: Kako recipirati nepročitano (LV)
  • Dragica Haramija, Janja Batič, Maribor, Slovenija: Recepcija postmodernih slikanic (LV)
  • Zoran Božič, Nova Gorica, Slovenija: Problem interpretacije in recepcije Prešernove pesmi Pevcu (LV)
  • Gizela Polanc Podpečan, Velenje, Slovenija: Horizont pričakovanja v pripovedni prozi Florjana Lipuša (LV)
  • Sanja Kostanjšek, Novo mesto, Slovenija: Recepcija mladostnika po prvem branju Lainščkovega romana Skarabej in vestalka (LV, D *pedagogika)
  • Maja Melinc Mlekuž, Nova Gorica, Slovenija: Vzgoja narodne pripadnosti pri književnem pouku (LV, D *pedagogika)
  • Ana Košuta Skok, Deskle, Slovenija: Recepcija slovenske književnosti v zadnjem triletju osnovne šole (LV, D *pedagogika)
  • Tomaž Erjavec, Darja Fišer, Ljubljana, Slovenija: Recepcija virov starejše slovenščine IMP (LV, J)
  • Marija Stanonik, Ljubljana, Slovenija: Vprašanje racionalizacije v slovenski slovstveni folklori (LV)
  • Saša Babič, Ljubljana, Slovenija: Uganka v časovnem prerezu (LV)
  • Katarina Šrimpf, Ljubljana, Slovenija: Butalci in Süha roba Frana Milčinskega med slovensko pripovedno tradicijo in avtorstvom (LV)

Vir

Simpozij Obdobja Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik. 20. novembra 2014.

--UrsulA (pogovor) 12:12, 20. november 2014 (CET)

Jezikoslovne knjige pri ZRC SAZU[uredi]

Na SlovLitu sta Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Založba ZRC na moj rojstni dan (11. junija 2014) objavila vabilo na predstavitev publikacij. Dogodek, ki spada na jezikoslovno področje, je potekal 18. junija 2014 ob 11. uri v Prešernovi dvorani (pritličje). Predstavljena so bila naslednja dela: The History of Linguistic Thought and Language Use in the 16th Century Kozme Ahačiča, Jezikoslovni zapiski 19/2, ki jih je uredil Peter Weiss, Tolkalni terminološki slovar Francija Krevha in Marjete Humar ter Kostelski slovar Jožeta Gregoriča.

Vir

Jezikoslovne knjige pri ZRC SAZU -- Re:Poslanstvo izobraževanja SlovLit. 15. januarja 2015.

--UrsulA (pogovor) 21:21, 15. januar 2015 (CET)