Uporabnik:Urban Sifrar

Domače naloge

2. domača naloga: O utopiji

Kraj, ki ga ni, zaradi svojega neobstoja ni nič manj uporaben za miselne dogodivščine kot katerikoli, ki je. Prej obratno: kot vidimo iz leposlovne zgodovine, spodbujata tako ideja u- kot distopije mnoga velika umetniška dela. Narava človeka je pač hrepeneča in predmet ali oseba hrepenenja je redko (če sploh kdaj) v resnici obstoječa oz. resnična, vsaj v takšni obliki, kakršno si predstavljamo.

3. domača naloga: Popravljalci sveta

Soustvarjanje, aktivna udeležba pri napredku velikanske Wikipedijine enciklopedije je dostopna vsem in eden manj težavnih načinov spreminjanja sveta na bolje. Vsaka napaka, ki jo odpravim v kakem članku ali škrbini, prinese kanček zadoščenja. A Wikipedija se mi kaže tudi kot svet v malem oz. človeška skupnost, sodelujoča prek povezave spleta; Wikipedija je podoba "resničnega" sveta, v katerem odpravljanje napak običajno daje slabše vidne rezultate, a v svojem bistvu ne deluje tolikanj drugače.

4. domača naloga: Slavistična revija

Moja je druga številka 68. letnika Slavistične revije iz julija 2020. V njej je 13 razprav, 12 v slovenščini, ena v ruščini. Precej je literarnovednih, kar mi dopade. Med njimi je tudi članek Alojzije Zupan Sošič Cankarjev roman Gospa Judit in Nietzschejeva miselnost, o katerem sem poslušal pri vajah UŠSK. Sicer pa mi je revija omogočila raziskovanje korespondence Jožeta Javorška in Mateja Bora, pozabljenih literarnih pravljic francoskih salonskih pisateljic in še marsičesa zanimivega.

5. domača naloga: Članek iz SR

Prebral sem članek iz Slavistične revije letnik 60 številka 3 avtorice dr. Marjete Pisk, ki je literarna komparativistka, kritičarka in sodelavka Glasbenonarodopisnega inštituta pri ZRC SAZU. Prebrani prispevek nosi naslov Nacionalizacija ljudske pesemske tradicije Goriških brd in govori o zanimivem dogajanju na dotičnem območju, ki je specifično po svoji naionalni in jezikovni mešanosti.

Slovenci in Furlani so v Brdih dolgo časa živeli v medsebojnem miru, ne zavedajoč se narodnostnih razlik - te so spoznali šele ob narodno-buditeljskem duhu 19. stol. Pomemben element slednjega je predstavljala folkloristika, posebej zbiranje ljudskih pesmi, ki so morale za uvrstitev v kanon izpolniti pogoj jezikovne čistosti.

"Procesi nacionalizacije ljudske kulture" so ponekod po Slovenskem potekali brez večjih težav, ob oviro pa so trčili prav na kulturno mešanih območjih, kot so Brda. Po ugotovitvi avtorice to dokazuje, da so »etnično ali kulturno definirane skupnosti artefakt in orodje družbenopolitičnih interesov, z objektificiranimi in strateško uporabljenimi izraznimi oblikami« (Bendix 2000: 42).

6. domača naloga: Literarni zgodovinar

Drago Šega, rojen 1918 v Ljubljani, je študiral in diplomiral iz slavistike. Kasneje je bil interniran v Dachau, Gonars in Monigo, po vrnitvi pa deloval v diplomaciji, novinarstvu in filmu - med drugim je bil direktor Triglav filma, pa tudi zaposlen na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU.

Pisal je eseje, spremne besede in kritike ter med drugim urejal knjige Severinu Šaliju in Mateju Boru. Umrl je leta 2004.

7. domača naloga: Geopedija

V bližini Grosupljega se dogaja Pregljev roman Zapiski gospoda lanšpreškega. Ta je bil ljudski prosvetitelj z zapletenim življenjem. Snov zanj so dale Preglju zanimive gorenjske osebnosti.

Grad Rojinje v bližini Žalne je dogajališče romana z istim naslovom Josipa Jurčiča. Zgodba govori o Slovencih, ki so se 1593. leta Gospodovega poslednjič zbrali v boju proti turškemu sovražniku. Glavni slovenski junak je Andrej Turjaški, turški pak Hasan, menda nekdanji krščanski menih, zdaj pa odpadli k mohamedanski veri.

8. domača naloga: Popravek wikipedijskega članka

• slog, slovnične napake

9. domača naloga: Register kulturne dediščine

V okolici svojega kraja sem zasledil:

- arheološko najdišče ob cerkvi sv. Mihaela v Grosupljem (brez vpisa na Wikipediji)

- Grosuplje - arheološko najdišče ob železnici: "Starejšeželeznodobno in rimskodobno grobišče, odkrito konec 19. stol. ob gradnji železniške postaje. Z raziskavami 2010 so odkriti tudi ostanki naselbine iz pozne bronaste dobe in del trase rimskodobne ceste."

- Spodnja Slivnica - kulturna krajina: "Značilna silhueta gručastega zaselka z izrazitim prehodom v kulturne terase v pobočjih. Varujemo značilno podobo kulturne krajine - ohranjanje in vzdrževanje kulturnih teras."

- Spodnja Slivnica - železnodobno arheološko najdišče Zavrh: "Gradišče leži na vrhu hriba, kota 485,5, vzhodno od Spodnje Slivnice. Gomilno in plano grobišče ležita na pobočjih hriba in na pašniku Lanšček. Grobovi so bili odkriti celo v vasi, predvsem okoli cerkve."

10. domača naloga: Nalaganje slike

Ker do fotografij spomenikov iz prejšnje naloge nisem mogel priti, sem v Wikimedijino zbirko naložil svojo sliko cerkvice sv. Duha na Polževem. V RKD ni vnešena.

11. domača naloga: Članek s SlovLita

Na moj rojstni dan leta 2021 je bil objavljen prispevek dr. Silva Torkarja, ki je opozoril na članek v poljski slavistični reviji: ta je razkril odkritje slovanskih zapisov glavnih števnikov od ena do deset v latinsko pisani listini iz tretje četrtine 12. stoletja. Avtorja sta v njem skušala s "primerjalno- in zgodovinskojezikovno analizo dokazati, da je jezik teh števnikov (staro)slovenski oz. (staro)koroškoslovenski."

Bibliografski podatki: Dr. Silvo Torkar, Zapisi slovenskih števnikov iz 12. stoletja?, SlovLit, 17. 12. 2021, Zapisi slovenskih števnikov iz 12. stoletja?

Študij Nove pisarije

Uvod

Da bo jasno, zakaj tak naslov in kam z avtorjem

Miran Hladnik, avtor Nove Pisarije pojasni, zakaj se je odločil tako nasloviti svoje delo. Kolebal je med Novo pismenostjo (to se asociativno navezuje na področje delovanja Valentina Vodnika), Zaslonsko pismenostjo, na koncu pa izbral [Novo pisarijo], s čemer se navezuje na digitalno pismenost, ki danes postaja še kako zaželjena, upam si trditi, da celo normativna. Neizogibna je omemba isto naslovljene Prešernove satirične pesnitve. A pogled teh dveh avtorjev na to, da se ima že vsak možnost razpisati in to deliti z javnostjo, je različen. Prof. Hladnik zagovarja prosto pisarijo, Prešeren pa se zgraža nad tem, da "na Kranjskem (že) vsak pisari".

Pismenost

• Pismenost gotovo ni več le surova sposobnost branja in pisanja. Ostaja sicer v privilegiranem položaju, ki pa ga slovarska definicija ne zaobjame. Biti pismen danes pomeni znati sprejemati in razumeti zapisane informacije, jih tvoriti in posredovati.

• Pismeni ljudje so bolj suvereni in z njimi je težje manipulirati. Torej, beri!

• Neustavljiva poplava informacij pronica skozi pore človeške družbe. Presoja tega, kaj je relavantno in kredibilno je lahko zelo subjektivna. Strinjal bi se tudi s trditvijo, da avtorska avtoriteta hromi kreativno recepcijo. Ne le kreativno, tudi kritično.

• Nekateri so mnenja, da poplava informacij družbo pasivizira, spet drugi pa, da gre za nove priložnosti, ki nam jih ponuja informacijska družba. Pridružujem se drugim.

• „Biblija današnjega časa” – Okna. Če pogledaš skozi, te fascinirajo predvsem neverjetne razsežnosti. Kot da bi gledal v paralelni svet – fiktivni, a daje občutek otipljivosti.

• „Ustvarjalna gmajna”: Wiki spletišča so uporabnike (125.000 v Sloveniji) prepričala z dostopnostjo, kooperativnostjo, voluntarizmom, prepričana sem, da tudi z občutkom zadovoljstva – z doprinosom k skupnosti in širitvijo lastnih obzorji. Geslo: Kreativnost in svoboda!

• Avtorjev napuh pogosto zanese pisca k pisanju v „prestižen” slog, ki je razumljiv zgolj ozkemu krogu strokovnjakov.

• Skupno avtorstvo je poseben dosežek wiki skupnosti. Individualizacija je nadvladala želji po kolektivnem združevanju in je pozabila na stranske (pozitivne) učinke, ki jih utegne imeti delo v skupnosti. Sam se ogibam kolektivnemu delu, saj največkrat naletim na nezanesljivost in nepravično delitev dela. Čar ustvarjanja na wiki spletiščih pa je v tem, da nekdo, ki ve več in bi rad prispeval k večji meri odličnosti, to tudi napravi. Civilizacijsko napredna, višja oblika odnosov: kooperativnost.

• Znanje kot dobrina? Je enako cenjeno in dojemano? Dobrina je nekaj, kar je namenjeno zadovoljevanju človekovih potreb. Rekel bi, da znanje v tem smislu je dobrina. Vendar se največkrat prikazuje v neoprijemljivi obliki. Zaradi te nepredmetnosti jo težje zaznamo in zato so učinki te dobrine lahko spregledani. Intelektualni proizvodi kot lastnina, ne kot javna dobrina.

• Digitalni maoizem? „Vladavina drhali”? (Jaron Lanier) To, da slehernik lahko sodeluje pri oblikovanju informacij, pomeni grožnjo zahodni civilizaciji, ki temelji na dosežkih posameznih osebnosti. Za enciklopedične informacije na Wikipediji ni nihče osebno odgovoren. Množična pamet je neumna in dolgočasna, njen volontaristični značaj pa podpira organizacijo obstoječega znanja in ne produkcijo novih vsebin.

1. Pisci niso anonimni.

2. Volontarizem – huda motnja v kapitalističnem sistemu.

3. Tradicionalno nezaupanje do množice – skupnost je skupnost posameznikov. Skupnosti so imanentne in ne reprezentativne. Množica ima sodobni socialni teoriji pozitivno konotacijo. Wikipedija izrablja pamet množice in je tako oblika proizvodnega procesa, gre za množičenje – množica posameznikov, vsak s svojim drobnim prispevkom, deluje v korist skupnosti.

• O prosti dostopnosti:

– Prosto dostopno mora biti osnovno znanje, ki si ga pridobimo v šoli, torej zastonj osnovno, srednje in visoko šolstvo (zastonj učbeniki).

– Internet je razširil prostor svobodnega pretoka informacij in postopoma krepi pričakovanja njihove lahke dostopnosti in neplačljivosti.

– Zabrisovanje potrebe po sklicevanju na avtorska imena v naši kulturi. Intelektualna lastnina kot javno dobro (sčasoma).

– Znanje se torej vendarle odpira in ne obratno.

• Zahteve po prostem objavljanju in prostem dostopu do objav so nujni člen in pogoj pozitivnih socialnih vizij.

• »Kolonializem znanja«: Šele izobražen in dobro informiran posameznik je namreč na dobri poti, da se odloča po pameti, v korist sebi, skupnosti in obenem odgovorno do okolja, v katerem živi. Plačevanje izobraževanja, informacij in znanja je ovira na poti k socialnemu idealu prihodnosti: družbi samostojnih avtonomnih posameznikov.

• Črne vizije prihodnosti so v svojem jedru protihumanistične, če humanizem razumemo v skladu z njegovo izvirno definicijo, tj. kot zaupanje v hotenje in zmožnost človeka za pozitivno urejanje življenja in sveta.

• Posamezno ni zasebno in skupno ni javno.

Kredibilnost

• Vsakdo lahko objavi vse.

• Avtorju smemo zaupati, če gre za uveljavljenega strokovnjaka, čigar stališča so v javnosti poznana in za katerega domnevamo, da si ne more privoščiti zavajanja bralcev. Piščev status tudi preverimo. Morda se je poslužil znanstvenega larpurlartizma.

• Aktivizem pograbi posamezen fakt, ga posploši in izpusti vsa tista dejstva, ki ne ustrezajo njegovi intenci. Zavzema se za pravično družbo, a ima redukcionistično predstavo o svetu.

• Biti kritičen pomeni isto kot biti nezaupljiv.

• Socialna zavist žene aktivizem?

• Staro povezujemo z zanesljivim, saj naj bi prestalo kritične presoje.

• Ne blamirajmo se z lahkovernostjo.

• Strokovno recenziranje je v znanosti utečen postopek za selekcioniranje kredibilnih informacij od nekredibilnih.

• Anonimizacija postopka: preprečitev nepotizma.

• Pravopis: indiktorji laičnosti in nestrokovnosti so npr. nepravilna uporaba vezaja in pomišljaja in dolgega pomišljaja in s tem povezana stičnost in nestičnost, uporaba zveze le-ta namesto tale, nepravilna uporaba narekovajev, uporaba več krajšav znotraj ene povedi, nepravilna uporaba dvopičja (v povedi so levostična), uporaba vejice pred tropičjem, pretirana uporaba podpičja (uporabimo ga le, ko se nam zdi uporaba pike premočna, uporaba vejice pa prešibka), dvoumne povedi, kot je npr. „Išče se Urša Plut,“ in uporaba rodilnika pri zanikanju.

• Pogoste napake wikijevcev: preintenzivno členjenje na odstavke, mašila, prehajanje med prvo in tretjo osebo ter med preteklikom in sedanjikom, dobesedno, suženjsko prevajanje iz drugih jezikov.

• Srce humanistične znanosti je »citat«.

• O plagiatu govorimo takrat, kadar se tuje znanje uporablja kot lastno, ne da bi navedli, od kod smo dobesedno prepisali ali povzeli izjave.

Žanri

• Zdi se, da se z množičnim pisanjem toleranca do manj pričakovanih izbir zvrsti sporočanja veča.

• Pisanje je lahko znanstveno (temeljno ali izvirno, aplikativno ali uporabno, pregledno), strokovno (ne dosega visokih kriterijev znanstvenega; predstavitev že objavljenih spoznanj z mislijo na njihovo uporabnost in promocijo) in poljudnoznanstveno (popularizacija, družbeno osmišljanje raziskovalnih spoznanj). Problem: nerazlikovanje med žanri.

• V humanistiki imajo najuglednejši status monografske publikacije, po domače: knjige.

• Za plezanje po akademski lestvici so pomembne samo znanstvene objave. Kazalec znanstvenosti: objava v znanstveni reviji.

• Avtorska pola? 30.000 znakov ali 4400 besed.

• Vzpostavitev reda je eden od pogojev za delovno učinkovitost, urejena besedila pa so pogoj za njihovo optimalno funkcioniranje.

• Popravljanje sicer ni strokovni žanr, je pa prevladujoča oblika strokovne pisne dejavnosti.

• Lektura (copy editing): za dosego optimalnega sporočila.

• Korektura (proofreading): odpravljanje napak tik pred objavo; odpravljanje drugih posegov v avtorsko delo.

• Uredništvo: teža znanstvene dejavnosti, uredniki so ljudje z izkušnjami in renomejem.

• Socialna omrežja je ime za načine družbene komunikacije, ki jih je prinesla nova socialna paradigma, tj. informacijska družba s svojo participativno kulturo.

• Ključne besede socialnih omrežij: * s pozitivnim socialnim nabojem so skupnost, kooperativnost in kolaboracija, množičenje; * z negativno konotacijo so eksploatacija, komercializacija, nadzor, izguba zasebnosti.

• Dunbar’s number: maksimalno število stabilnih socialnih odnosov, ki jih lahko vzdržuje posameznik (150).

• Povezava akademskih spletišč (dLib, Slavistična revija, Academia.edu itd.) s Facebookom, preko ikone.

• V popularno diskusijo bi se morali vključiti tudi profesionalci, ne več v privajeni avtoritativni vlogi (sage on the stage), ampak v vlogi kompetentnih pomočnikov (guide on the side).

• »SMS interneta«, čivk: tvitanje služi v prvi vrsti promociji in diseminaciji strokovnih objav.

• Razpisi za akademske službe in projekte so objavljeni na družabnem omrežju LinkedIn, za raziskovalce je vpis na LinkedIn skoraj neizogiben.

• Literarna kritika: 1. Kritika lahko pride med bralce samo v demokratičnih sistemih. 2. Kritik je dolžan upoštevati beročo publiko, ne pa zgolj literarne eksperte, zato je njegovo pisanje na presečišču publicistike in znanosti. 3. Kritika je vedno subjektivna, objektivnih vrednostnih kriterijev ni. 4. Reklamno pisanje enega avtorja o knjigi drugega avtorja ne spada med resne kritike. 5. Kritika je polemika (spopad). 6. Na kritična stališča vpliva čas, zato niso trajno veljavna. 7. Kritika naj bo jasna, prepričljiva, tudi poučna. 8. Kritika naj tudi zabava. 9. Kritika ne vpliva veliko na branje knjig, bralce le ozavešča. 10. Kritik si neredko nakoplje nad glavo sovraštvo avtorja in njegovih prijateljev.

• Wikipedija: soglasnost, sodelovanje, strpnost, upoštevanje drugih piscev, vrednostna nevtralnost.

• Učbeniško pisanje: dialoškost, povzemanje in ponavljanje, poenostavljanje, oblikovanje kratkih in zapomnljivih definicij, privlačna tipografija, skupinsko avtorstvo z urednikom na čelu, povezovanje učbenikov v serije.

• Problematičen monopolni položaj založb na račun potencialnih kupcev, na račun šolarjev in dijakov. Predlog: regulativno vlogo naj opravi šolsko ministrstvo s podporo prosto dostopnim elektronskim učbenikom pod licenco cc.

• Reciklaža znanj, ki so sami sebi namen: Za študenta je didaktično ustreznejša pomanjkljiva ali slaba informacija, ker ga animira in angažira za samostojno iskanje ustreznejših formulacij.

• Strokovni blog: blogarske objave se izogibajo intenzivni argumentaciji in citiranju in niso podvržene recenziranju, zato nimajo znanstvenega statusa.

• Spletni forum: številčnost kot pokazatelj vitalnosti stroke. Arhiviranje sporočil je pomembna funkcija, ki spletne forume loči od spletnih klepetalnic (chat room). Elektronski seminar Humanist (1987), digitalnohumanistične teme je zgled domačemu spletnemu forumu SlovLit (1999).

Slog

Naj bo besedilo užitno.

• Spletna družabna omrežja s svojo dnevniško naravo spreminjajo tako temeljni pisni standard, kot je usmerjenost besedila.

• Zaslon vse pogosteje narekuje besedilu obliko. Stran besedila na papirju je pokončna, stran besedila na zaslonu pa je večinoma ležeča (panoramska). Privzeto je na zaslonu v vrstici 120 do 150 znakov – daleč preveč za gladko branje.

• Ker so dejstva v domači literarni zgodovini v glavnem poznana, prispevki poskrbijo za svojo inovativno dimenzijo z izbiro drugačnega zornega kota (v naslovih jih nakazujejo izrazi v luči, s stališča, iz vidika) ali s spremembo pomena/vloge/vrednosti pojava.

• Naslov: najbolj radikalni povzetek teksta, poskus skrčenja celotne vsebine na nekaj besed. Nomen est omen.

• Pisci in mentorji pri formuliranju naslovov izhajajo iz zmotnega in nereflektiranega občutka, da dolgi in komplicirani teksti zahtevajo dolge in komplicirane naslove in da kratki in preprosti naslovi utegnejo zavesti bralca v pričakovanje preprostega besedila.

• Izvleček: naj sinopsis v korist jedrnatosti poroča samo o rezultatih razprave, seznam uporabljenih metod in razlago teme pa naj prepusti daljšemu povzetku.

• Poglavitne hibe humanističnega pisanja so: gostobesednost (dolgoveznost, epskost, ponavljanje, tavtološko izražanje), nerazumljivost (zapletenost, enigmatičnost sporočila), pomanjkanje konteksta, slogovni manierizem (uporaba arhaizmov, literarno markiranje sloga, duhovičenje, demonstracija »dobrega sloga«), slogovna puščobnost, pristranskost (pretirano poudarjanje svojega stališča, odvisnost od jezika obravnavanega literata, ideologizacija sporočila), nasilna terminologizacija ali pa terminološka ignoranca, skrivanje za znanstveni plural, zadrege s spolom, mentalno brambovstvo ali mentalna servilnost.

• “Pisci občasno zapadamo sintaktičnim obsesijam.” Rešitev iz zagat je ponovno kritično branje besedila po nekaj dneh uležavanja ali branje dovolj predrznega lektorja, ki si upa poseči tudi v slog.

• Zapletanje enostavnih reči je slogovna napaka. Sporočilno nejasna besedila zavajajo. Upravičevanje kvazi zapletenosti problematike: alibi za sporočilno meglenost.

Pomni: znanost ni spretnost prevajanja splošno umljivih spoznanj v strokovno latovščino, razumljivo zgolj bralcem s terminološkim slovarjem v rokah, in ni sposobnost zapletenega izražanja. Dobra znanost ceni veščino preprostega izražanja zapletenih spoznanj. Seveda ni kar vsakega znanstvenega spoznanja mogoče izraziti poljudno, ampak vsaj prizadevajmo si v to smer.

• Vključevanje lastne presoje (že, šele) in izguba strokovne nevtralnost.

• Koristno slogovno vodilo je, naj bo besedilo sklenjeno, naj se stavki lepo in neprisiljeno vežejo drug na drugega in delajo besedilo kompaktno.

• Izrazni asketizem ne škoduje in še varnejši je. Izrazno samovšečno in odveč deluje tudi retorični nastavek Naj mi bo dovoljeno pripomniti, da.

• Osebni slog naj pisci gojijo v leposlovju, v strokovnem pisanju pa naj se držijo izraznih standardov, ki jih narekuje izbrani strokovni žanr.

• Slogovna ubornost: siromašen slog; ponavljanje ustaljenih pogovornih fraz ipd.

• Pristranskost: zaljubljenost v temo ali ideološko obarvano pisanje, ki je razvidno iz sloga pisanja.

Je pristranska tudi Nova pisarija? Seveda, že s pozornostjo na spletno komunikacijo jasno kaže svoje nazorsko stališče, kako bi drugače, saj dejavno zavzemanje za perspektivno socialno vizijo, ki jo omogoča sprememba kulturne paradigme, postavlja malone kot imperativ.

• Terminologizacija:

»Bodi drugo ime! Kaj je ime?

Čemur se reče vrtnica, enako

sladko z drugim imenom bi dišalo.«

• Feminizem in krivičnost jezika (uporaba moškega spola, ko mislimo na oba spola). Uporaba oblik za oba spola se zdi neekonomična in nenaravna.

• Mentalno brambovstvo in servilnost: Nobena od skrajnih drž ni produktivna (za in proti domačemu in prevzetemu).

• Rutiniran, dober, verziran predavatelj. Nepredvidljivost govorčevega obnašanja drži publiko v budnosti.

• Elektronska tabla (interactive whiteboard): uporabna, če jo profesor zna uporabljati. V srednji šoli smo jo imeli v več učilnicah, vendar niso bili vsi vešči te čude tehnologije. Čudi me, da obstajajo tako redki profesorji, ki bi povsem obvladovali računalniška orodja.

• Današnja kultura premika težišče z verbalnega sporočanja v slikovno, kakršno je bilo značilno za čase pred obveznim opismenjevanjem.

• Civilizacijski zasuk v slikovno se zdi marsikomu nevaren (strip, film ...). Strah pred duhovno pasivnostjo in odvisnostjo.

• Stroga avtorska zakonodaja: dela so obsojena na hibernacijo, na karanteno, na slovensko kletno eksistenco, jih za javnost skratka ni.

Tri velike nevarnosti prežijo na načrtovalce krasnega novega sveta: pred diletantizmom in vandalizmom smo že svarili, tretja čer pa je pismouštvo.

• Res ne bi bilo mogoče slik odstraniti s spleta samo v primeru, ko bi koga zares zmotile? Slovencem ni samo malo mar za svojo kulturo, očitno jim je hudo odveč.