Uporabnik:Urša Kosmač

Hej!

Sem Urša Kosmač, študentka slovenistike in geografije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Po duši popotnica, ljubiteljica besede in analognega filma.

Domače naloge

Pretipkam

• Popotne črtice o Kitajcih.
• Prolog pri slavnostnem koncertu Slovenskega učiteljskega društva.

Sodobnost

Petkovo jutranje predavanje je, in kot kažejo tudi obeti za ostale petke v tem semestru, je grenko-sladko. V roke pa dobim revijo Sodobnost, katere nekaj poglavij z veseljem prečitam.

Zapisujem iz Nove pisarije

Uvod

- Pismenost ni bila vedno sopomenka angleškemu izrazu literacy; v Vodnikovem času je to pomenilo slovnico. Danes se pismenost pojmuje kot 'znanje branja in pisanja', ki pa se že umika še sodobnejšemu pomenu 'znanje, poznavanje česa sploh'.

- Tu gre za digitalno pismenost.

- Wikimedijina spletišča so z izjemo Wikivira namenjena gojenju skupnega avtorstva.

Kam z avtorjem?

- Avtor Nove pisarije je prof. dr. Miran Hladnik, ki pa prav preko wikipisanja sprejema in ostaja odprt za spremembe in dopolnitve.

Prešernova Nova pisarija

- France Prešeren je napisal satirično pesnitev Nova pisarija, ki je bila objavljena leta 1831 v druge zvezku zbornika Kranjska čbelica. V njej Prešeren karikira ideal ljudskega jezika in nabožnega utilitarnega pisanja kot primerne podlage za slovensko besedno umetnost. V pesnitvi gre za pogovor med učiteljem in učencem, kjer slednji prvemu zastavlja množico vprašanj.

Pismenost

- Biti pismen pomeni 'obvladovati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo'.

- Od začetnega elitnega statusa spretnosti privilegirane manjšine je pismenost dobivala tudi negativne konotacije. Danes je biti nepismen ali polpismen sramotno, družba z opaznim odstotkom nepismenosti pa velja za nerazvito – pismenost določa prag civiliziranosti.

- Razumevanje pismenosti se spreminja. Nekoč 'pisati z roko', danes pa 'sposobnost sprejemanja (in razumevanja) zapisanih infromacij in sposobnost njihovega tvorjenja in posredovanja'.

- Pismenosti ni brez aktivne udeležbe v komunikaciji.

- Moderni načini komunikacije so se razvili od komunikacijske enosmernosti, ki je napeljevala na pasivnost, do (komunikacijske) interaktivnosti.

- Pismenost ni ena sama. Danes pomeni dosegajo razsežnosti vse od kartografske pa do medijske pismenosti. Vse to so specialne pismenosti, sposobnosti komunikacije v zaokroženih skupinah in specifičnih situacijah.

- Samoumevna in obvezna je le splošna pisemnost, ki vključuje spretnosti za znajdenje v vsakdanji komunikaciji. Pisemeni ljudje so bolj suvereni in z njimi je težje manipulirati. Del splošne pismenosti tudi raba računalnikov in mobilnih telefonov.

- Testi pismenosti, ki smo jim izpostavljeni, so pri nas deležni velike pozornosti, zlasti takrat, kadar s slabo uvrstitvijo na primerjalnih lestvicah razvitih načenjajo slovensko kulturno samozavest.

- Bralna oz. funkcionalna pismenost pomeni, da smo izurjeni za pravilno razumevanje sporočil v kulturi, ki ji pripadamo, poleg tega pa ni pozabiti kreativnosti.

- Bralce in pisce blogov bi lahko po deležih primerjali z deleži pismenosti bralcev in piscev v 18. stoletju.

- Enakovreden delež pismenosti po spolu.

- Za skupnost t. i. razvitega sveta velja, da ima pismenost blizu stoodstotno. Delež objavljajočih v popoulaciji narašča preko socialnih omrežij.

- V Cobissovo podatkovno bazo vnešeni avtorji z objavljenimi monografijami, izpuščeni pa so tisti, kateirh dela niso nikoli izposojena.

- Humanisti se zavzemajo za krativnost, za pisanje in objavljanje.

Informacijska družba

- Je nadomestek industrijski družbi.

- Pojavlja se dilema: knjiga ali zaslon?

Wikiji

- Wikiji so lahko dostopne informacije. Imajo globalni enciklopedični pristop.

- Obstajajo brez kakršnihkoli ekonomskih razlogov. Samoinciativno.

- Wikimedija: spletna enciklopedija Wikipedija, spletišče starih besedil v javni lasti Wikivir, Wikiknjige, spletišče za seminarje, predavanja in projekte, Wikiverza, Zbirka za slikovno gradivo in Wikislovar.

- Wikipedija v današnjem svetu predstavlja nekakšno merilo za "živost" jezika.

- Pojavlja se vprašanje verodostojnosti. Wikpedijo lahko ustvarja vsak, za verodostojnost pa skrbijo odgovorni in mi sami, v lastni presoji.

Wikiji in šola

- V šoli so Wikiji lahko pedagoško orodje. (Članki, prikazi literarnih del, "spletna učilnica".)

Avtor

- Do nastopa intrepretacijske šole v 60. letih 20. stoletja je bila pozornost literarnih zgidivinarjev usmerjena k avtorju. Naslednja generacija ga skoraj zanemarja.

Motivacija za pisanje

- Pisanja o neki tematiki se avtor loti zaradi njene vrednosti ubesedenja.

- Med motivacijami za pisanjem/avtorjev je težko razlikovati.

- Pisanje, ki se na sposobnost dojemanja, želje in interese publike ne odziva, je neprofesionalno in nepotrebno. Nujno je upoštevanje namembnika.

Izbira jezika

- Vprašanje, kakšen jezik uporabiti.

Izbira teme

- Vprašanje, kakšno temo izbrati.

Vaje v pisanju

- Pisanje je veščina, spretnost, ki se je je treba naučiti. Najtežje – kako si zamisliti temo in koncipirati tekst.

Usoda avtorstva

- Ali avtorstvo postaja zastarelo? Visok ugled avtorskih besedil se še danes izraža skozi avtorjeve zahteve, da lektorji in uredniki ne posegajo vanje oz. to počno zelo občutljivo.

Soavtorstvo

- Izkušnja z wikiji in drugimi oblikami koletvnega pisanja pomaga preseči občutljivost piscev za sodelovanje z drugimi v imenu skupnega cilja. V Wikiknjigah pravila avtorstva pravzaprav niso določena. Gre za konsenzualno (soglasno) usklajevanje.

- Pri soavtorstvu gre upoštevati nekaj pravil:

1. vprašanje delitve dela in zaslug za delo postavi v oklepaj
2. bodi odprt za spremembe in usklajevanje načrtov
3. zatri ego v korist dobrih medsebojnih odnosov in stvarí same
4. zaupaj sodelavcem in njihovi ekspertizi, v sili angažiraj nevtralne arbitre
5. soavtorji imajo pravico veta na vsebine, s katerimi se ne strinjajo
6. ne poizveduj za avtorjem posega; ni namreč važno, kdo je prispeval spremembo, važna je presoja, ali koristi spisu

Avtorske licence

Creative Commons

• Slovensko "ustvarjalna gmajna".
• CC.
• Avtorska licenca, ki za razliko od kulture dovoljevanja (permissions culture, na njej temelji copyright), izhaja iz svobodne kulture (free culture).
• Svobodna kultura tekste ponuja in šele potem dodaja, pod katerimi pogoji.
• Vrste licenc:

1. BY - priznanje avtorstva
2. SA - deljenje pod istimi pogoji
3. NC - nekomercialno
4. ND - brez predelav

• Licence CC so spremenljive, avtor jih lahko spreminja.
• Najnovejša: Creative Commons Attribution 4.0. Globalna veljavnost. Dela objavljenja s to licenco imajo samo en pogoj za dostopanje: neavesti je potrebno avtorja.

Copyright

• Pri nas Zakon o avtorski ali sorodnih pravicah oz. "avtorske pravice".
• Ščiti izvirna dela, fiksirana v kateremkoli mediju. To so lahko: literarna, glasbena, dramska, filmska, arhitekturna itd.
• Ščiti jih pred zlorabo (tj. nepooblaščenim razmnoževanjem in distribuiranjem, nedovoljeno javno izvedbo ali predelavo dela in objavo idzvedenega dela).
• Ni res (!), da avtorska zakonadaja dovoljuje tudi preprečevanje dostopa do njihovih objav.
• Bralec z delom lahko počne marsikaj, v kolikor je to početje zasebno.
• Trije problemi avtorskih pravic:

1. pri aktualnih proizvodih preveč poudarjajo njihovega tvorca (avtorstvo)
2. da je zrasla iz izkušnje s tiskanimi objavami in se drugim medijem slabše prilega, najslabše pa internetu
3. da intelektualne proizvode obravnava v prvi vrsti kot lastnino, namesto da bi jih videla kot javno dobrino

• Obodbje pred potekom se je spreminjalo, na začetku 20. stoletja prb. 15 let v povprečju.
• Specifični status informacij danes kliče po drugačni zakonodaji.
• Zaščiteni niso koncepti, ideje, principi ali odkritja.
• Lastnik avtorskih pravic je avtor, dokler ta le-teh ne odstopi ali proda.
• Težji del: skupinsko delo ali izvedena dela (film po romanu itd.).
• Fair use.

Navajanje

• Monografija:

1. Matjaž Kmecl. Babji mlin slovenske literarne zgodovine. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, 1996 (Sophia, 4).

• Knjiga:

1. Tone Svetina. Volčiči. Ljubljana: Borec, 1980.
2. Josip Kostanjevec. Življenja trnjeva pot: Resnična zgodba iz polupreteklega časa. Celovec: MD, 1907 (Slovenske večernice, 60).

• Knjiga na bralniku: Na koncu dodamo npr. Kindle.
• Članek v zborniku:

# Silvija Borovnik. Sodobne slovenske romanopiske: Sodobni slovenski ženski roman? Slovenski roman. Ur. Gregor Kocijan in Miran Hladnik. Ljubljana: FF, 2003 (Obdobja, 21). 99–108.

• Poglavje je enako članku v zborniku:

1. Joža Mahnič. Obdobje moderne. Zgodovina slovenskega slovstva, 5. Ljubljana: Slovenska matica, 1964. ALI
2. Joža Mahnič. Zgodovina slovenskega slovstva, 5: Obdobje moderne. Ljubljana: Slovenska matica, 1964.

• Spremna beseda:

1. Jelka Mrvar. Knjigi Ivanke Mestnik – Grenki kruh – na pot. Ivanka Mestnik. Grenki kruh: Zgodovinski roman. Grosuplje: Mondena, Izziv, 2003. 427–429.
2. (Na zavihku romana:) Ivan Potrč. [Spremno besedilo na zavihkih ščitnega ovitka.] Karel Grabeljšek. Nioba. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1977.

• Razprava v reviji:

1. Urška Perenič. Čitalništvo v perspektivi družbenogeografskih dejavnikov. Slavistična revija 60/3 (2012). 365–382.
2. Klemen Lah. Cankarjevo priznanje – s poti. JiS 57/1–2 (2012). 49–58.
3. Tomo Virk. Novi pristopi, stare zablode. Primerjalna zgodovina literatur v evropskih jezikih. Primerjalna književnost 32/2 (2009). 1–22.

• Članek v časniku:

1. Igor Bratož. V usodno moč besede ne verjamem, temveč verujem: Poletni dopisovalski pogovor s Sonjo Porle, zaljubljenko v Afriko. Delo: Književni listi 20. 8. 1998. 13.

• Članek na dLibu:

1. Ivan Pregelj. Mahnič – slovenski listkar. Dom in svet 34/1–2 (1921). 28–30.
2. Jože Horvat. Pavle Zidar, Izlet v mrak. Sodobnost 18/5 (1970). 555–57.

• Enciklopedijsko geslo:

1. Planinska povest. Iz Wikipedije, proste enciklopedije 10. jan. 2012.
2. Anton Slodnjak. Levstik, Fran (1831–1887). Slovenska biografija.
3. Martin Jevnikar. Budal Andrej. Primorski slovenski biografski leksikon. Sistory.
4. Anton Kacin, Jožko Kragelj in Marijan Brecelj. Abram, Jože (1875–1938). PSBL. Slovenska biografija. ALI
5. Abram, Jože (1875–1938). PSBL. NSBL. Slovenska biografija.
6. Marjan Dolgan. Idila. Enciklopedija Slovenije.
7. Zoltan Jan. Bogataj-Gradišnik, Katarina. Slovenska književnost. Ljubljana: CZ, 1996 (Sopotnik) [Leksikoni].
8. Naturalízem. Slovar slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana: SAZU in ZRC SAZU, 2008.

• Forum:

1. Katja 10. Re: Kresnik 2013. Knjižni molji. Med.Over.Net 10. dec. 2012.
2. Marko Juvan. Zgrešena teza o »prešernovski strukturi«. SlovLit 10. jan. 2013.

• Spletni tečaj:

1. J. Simon Rofe in Yenn Lee. Understanding Research Methods [Spletni tečaj Univerze v Londonu]. Coursera. Ogled 2. jun. 2014.

• Blog:

1. Marko Crnkovič. 25. pismo, Marko Manci: Svečenica spovedniškega sentimentalizma. Za narodov blogor 21. feb. 2006. Siol Blogos.

• Članek na spletišču:

1. Miran Hladnik. Slovenski viteški roman. 7. dec. 2010. Daljša verzija članka za zbornik Vitez, dama in zmaj: Dediščina srednjeveških bojevnikov na Slovenskem, 1: Razprave. Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2011. 275–82.
2. Iztok Snoj. Vlado H.: Fant, ki ga je srečala Abrakadabra, ali kako se že reče / Obletel je veliko vrhov in let. Četrtkova zgodba. gore-ljudje.net 7. jun. 2007. ALI
3. Iztok Snoj. Vlado H.: Fant, ki ga je srečala Abrakadabra, ali kako se že reče / Obletel je veliko vrhov in let. Četrtkova zgodba. Gore in ljudje 7. jun. 2007. Splet.
4. Barbara Leban. Srečna, ker sem ženska. Poskus narobne kritike: Kliči me po imenu. Izbor iz krajše proze slovenskih avtoric. Ur. Silvija Borovnik. Ljubljana: Študentska založba, 2013. LUD Literatura 23. jan. 2014.
5. (Komentar k članku na spletišču:) ANKA. [Komentar k članku Barbare Leban Srečna, ker sem ženska]. LUD Literatura 28. jan. 2014.
6. Aljoša Harlamov. Kako iz-brati pravega/pravo?: punce iz knjižnice in druge romantične zmote. airBeletrina 17. okt. 2013.
7. Andrej Mrak. S Prešernom po »hudičevih« hišah v Ljubljani: Peterica ljubljanskih zabavišč, ki jih je »vzel hudič«. Razglednice preteklosti. MMC RTV Slovenija 5. jan. 2014.

• Zapis v podatkovni zbirki:

1. Metod Turnšek. Stoji na rebri grad. Zgodovinski roman: Podatkovna zbirka. Ur. Miran Hladnik in Primož Jakopin. 1999. Dostop 13. jan. 2012.

• Diplomska naloga:

1. Darja Lavrenčič. Pripovedna proza Ivana Potrča[: Diplomsko delo]. Mentorica Helga Glušič. Ljubljana, 1992. (LAHKO TUDI, KER JE UNIKAT) Knjižnica Oddelka za slovenistiko, FF UL.

• Prosojnice, video predavanja, animacija:

1. Miran Hladnik. Oviralci prostega dostopa. 4. srečanje konzorcijskih članov CTK, TR3, Ljubljana 3. apr. 2014. Wikiverza. pptx
2. András Kornai. Language Death in the Digital Age. META-FORUM 2012 – A Strategy for Multilingual Europe. Bruselj jun. 2012, objavljeno na Videolectures 9. avg. 2012. Prosojnice.
3. Anubis Animation (Ancient Egypt). Youtube 21. maja 2012.

• Zemljevid:

1. Literarni spomeniki. Geopedia.si. Ogled 5. feb. 2014.
2. Mauser, Karel. Literarni spomeniki. Geopedia.si. Topografski pogled. Ogled 5. feb. 2014.

• Fotografija:

1. Slika 4: Miran Hladnik. Srne pa jelen. Fotoalbum 171. 9. jun. 2012.

• Glasbeno delo:

1. Frédérik Chopin. Nokturno št. 2 v Es-duru, opus št. 9. Musopen.

• Radijska, televizijska oddaja ali film:

1. Milica Prešeren. Moč prepričljivega govora. Turbulenca. RTV SLO 3. sep. 2014. MMC.
2. Ferdo Delak. Triglavske strmine. Scenarij Janez Jalen. Sava film 1932.

Napake pri citiranju

• nepoznavanje temeljnih referenc
• poznavanje referenc zgolj v enem jeziku ali znotraj ene »šole«
• vljudnostno vključevanje svojih strokovnih kolegov, prijateljev, mentorjev med reference, čeprav za temo niso dovolj relevantni
• nenavajanje konkurenčnih avtorjev ali avtorjev, ki jih ne maramo
• samocitiranje
• citiranje zaradi citiranja samega – Dragica Haramija (2003: 113) piše, da na leto izide okrog sto slovenskih romanov. > Na leto izide okrog 100 slovenskih romanov. — Sklicevanje je nepotrebno, ker ne gre za avtorsko izjavo oz. odkritje
• citiranega avtorja, ampak za javno dostopne podatke. Če domnevamo, da bralcem ne bo jasno, od kod smo jih vzeli, dodamo vir, npr. Cobiss pokaže, da na leto izide okrog 100 slovenskih romanov.
• navajanje http-jev, zlasti dolgih, je popolnoma odveč, URL-je vpišemo kot hiperpovezave v naslove citiranih publikacij
• še bolj narobe je navajati samo http-je brez podatkov o avtorju, naslovu, spletišču in datumu
• za vsak vir, dostopen na spletu, je treba v Cobissu in na dLibu preveriti, ali obstaja tudi v tiskani obliki, in navesti podatke tudi o tiskani izdaji
• navajanje zgolj naslova leksikona brez naslovov (in avtorjev) gesel, iz katerih smo črpali, ne zadošča

Slovarček

• riba = črka ali znak, neustreznega tipa v stavku
• pankrt = osamljena vrstica odstavka na naslednji strani
• rezime = povzetek
• sinopsis = izvleček, napoveduje temo
• ISBN = International Standard Book Number
• ZIFF = Znanstevnoraziskovalni inštitut FF
• UDK = univerzalna decimalna klasifikacija
• DOI = digital object identifier
• odstavek = ameriški, evropski, viseči
• vrivek = oglati oklepaj
• prešernoslovec = literarni zgodovirnar, ki se ukvarja z življenjem in delom Franceta Prešerna (Janko Kos, Anton Slodnjak, Boris Paternu)
• cankarjeslovec = literarni zgodovirnar, ki se ukvarja z življenjem in delom Ivana Cankarja (France Bernik, Irena Avsenik Nabergoj, Erwin Köstler, Franc Zadravec, Boris Paternu, Dušan Pirjevec)
• diplomatska izdaja = izdaja brez uredniških posegov, pusti se tudi najbolj očitne napake, ponovno izdano besedilo s komentarjem
• kritična izdaja = izdaja, ki ima v opombah tudi kritike
• interpolacija = vrinek, vstavek
• promocija = podelitev doktorske disertacije/doktorskega naziva
• vademekum = priročnik (Praktični spisovnik)
• http = hypertext transfer protocol, prenos informacij v spletu
• inkunabula = delo, izdano pred 1501
• črna luknja = literanozgodovinsko nepokrito obdobje med 1912-1945
• sistematično izhajanje slovenske bibliografije = 1896-1907
• ibid. = prav tam
• etc. = itd.
• ms. = rkp.
• p. = str.
• www = world wide web
• postopki povzemanja = izpuščanje, posplošitev, združevanje, interpolacija
• faksimile = (iz fac in simile v latinščini: narediti podobno) kopija dokumenta, knjige, rokopisa, originalne grafike in podobnih dokumentov zgodovinske vrednosti, ki se trudi biti viru čimbolj podobna