Uporabnik:Ula Talija Pollak

Domače naloge

Prva domača naloga

• Birokrat

Druga domača naloga

Prelistala revijo Sodobnost (letnik 76, maj 2012). Podrobneje sem prebrala o gledališki predstavi Simona Semenič: 24 ur, režija Jaka Ivanc v Gledališkem dnevniku.

Tretja domača naloga

Preletela Slavistično revijo. Pogled se mi je ustavil na članku Igorja Žunkoviča: Učinek utelešene vednosti v sodobni dramatiki – 24 ur Simone Semenič. Zdaj bi si predstavo res rada ogledala.

Četrta domača naloga

Preletela na hitro seperat. Tokrat me ni čakala Simona Semenič.

Peta domača naloga

10. marca 2000 je izšel nov zvezek Slave (198/99, št. 1), ki jo je uredil Aleš Bjelčevič. Marko Juvan je prejel čestitke ob izidu knjige Intertekstualnost. Denis Poniž je v delu poročal o Slodnjakovem zborniku. Objavljene so bile povezave: Uršine pesmi, pesmi Olge Kasjak, esej Dana Halperna in esej Roberta Cooverja.

Nova pisarija

Ker raje izpisujem na papir, bodo izpiski iz Nove pisarije objavljeni z zamikom.

Uvod

• Nova piserija nadaljuje literarnovedni priročnik Praktični spisovnik ali Šola strokovnega ubesedovanja: Vademekum za študente slovenske književnosti
  • žargonska prenova arhaizmov
  • sprva Nova pismenost
    • pionirska gramatikalna podjetja Valentina Vodnika
• pismenost
  • po Vodniku (Pismenost ali Gramatika sa Perve Shole ...) pomenila slovnica
  • 'znanje branja in pisanja' → 'znanje, poznavanje česa sploh' (npr. čustvena pismenost ...)
• nova
  • novi mediji
    • besedilo tudi na zaslonu
    • tudi slike
• Wikimedijina spletišča (razen Wikivir) skupinsko avtorstvo
  • dopolnila uporabnikov
  • historiat nastajanja
  • sprotno nastajanje (koncipirana poglavja)
    • popravljanje, dopolnjevanje
  • eksperiment z genezo besedila
    • vidnost sprememb besedila → samorefleksija
    • eksperiment z medijem

Kam z avtorjem?

• pojemajoča vidnost individualnega avtorja
  • vpis avtorja na wikiju nepotreben → historiat knjige
    • kontraproduktivnost radikalnih rešitev
    • avtorski napuh
    • natis
• izpostavljanje, nevarno?
  • v principu da
  • v praksi ne
    • konstruktivni posegi
    • prosta uporaba in adaptacija zaželeni
• problem datuma izdaje
  • v impreseumu

Prešernova Nova Pisarija

• naslov parazitira satirična pesnitev Kranjska pisarija (prvotno)
  • ideal ljudskega jezika in nabožnega utilitarnega pisanja
    • podlaga za slo. besedno umetnost
  • pesnitev Nova piserija
    • pogovor med učencem in učiteljem
      • ironizacija nasprotnikov: slovničarjev J. Kopitar in F. Serafina Metelka, škofa in nabožnega pisca Matevž Ravnikar, cenzorja Jurij Paušek
    • novodobno – nekontrolirana in neobvlaljiva porast pisanja
  • ciklostiran

Pismenost

• pismen = obvladovati znakovni sistem a (pisno) komunikacijo
• sprva posamezniki
• nepismena večina → nezaupljiva distanca
• obvezno šolanje → ne več privilegij, nuja za vsakega
  • danes nepismen – sramota
  • pismenost – civiliziranost
• razumevanje pismenosti spreminja
• spremembe pismenosti – konflikt med sporazumevalnimi praksami (starejši, mladina)
• tradicionalna pismenost: sposobnost sprejemanja, tvorjenja in posredovanja
  • ni brez aktivne udeležbe
• komunikacija enosmerna → interakrivnost
• več pismenosti – sporazumevalnih kodov
  • specialna pismenost = komunikacija v zaokroženih skupinah, spec. situcijah
• testi pismenosti
  • bralna oziroma funkcionalna psimenost = pravilno razumevanje sporočil v kulturi
• problem ignorance
• razvoju tehnologije nesmiselno upirat
• novodobna el. pismenost – nujni del splošne pismenosti
• višje oblike pismenosti
• aktivna pismenost še vedno večina
• piše manjši del populacije
• pojem podjetnost ~ kulturna kreativnost → čim večji del

Informacijska družba

• ime socialne paradigme današnjega časa
  • nadomešča industrijsko družbo
  • participativna kultura, družbeni mediji, družabna omrežja, fanovska kultura ...(starejši koncepti Gutenbergove galaksije, knjižne kulture, potrošniške kulture ...)
• razmišljanje o novih kulturnih paradigmah on skrbi za tiskano knjigo (starejše oblike komunikacije in simbolizira nacionalno organizacijo skupnosti)
  • pojavi skozi opozicijo med natisnjeno in elektronsko knjigo
  • čez nekaj let le še zgodovinski spomin
• kultura tiskane knjige umika drugačnim informacijskim kanalom
  • civilizacijska vloga knjige manjšega pomena
  • knjiga estetski predmet, zbirateljski artikel
• »digitalna informacija ranljivejša od natisnjene«
  • brez elektrike in informacij v digitalni obliki kulturno nehamo obstajati
  • tudi pisna tradiciji imela potrebo po brisanju informacij
    • radiranje pergamenta, voščene tablice
  • tudi tisk ni radikalno pometal s predhodnimi pisnimi praksami
• humanisti in socialni teoretiki zanemarjajo priložnost proizvodnje informacije
  • preobilje informacij → pasivizacija družbe
  • tehnološke spremembe in govorenje o novih družbenih paradigmah → oblastna manipulacija
  • odsotnost kakršne koli alterantivne pozitivne soicalne vizije

Simpozij Obdobja

Razmislek o referatu Sociane zvrsti odrskega govora treh najbolj gledanih predstav sezone 2015/2016 v osrednjeslovenskih gledališčih

Simpozij Obdobja sem obiskala v sredo, 23. oktobra 2019. Poslušala sem sekcijo B, ki jo je vodila Mateja Pezdirc Bartol. Četrta je nastopila Klasja Zala Kovačič z referatom Socialne zvrsti odrskega govora treh najbolj gledanih predstav sezone 2015/2016 v osrednjeslovenskih gledališčih – referat je bil zelo zanimiv in me spodbudil k razmišljanju o rabi in pomenu jezika v gledališču.

Za analizo je izbrala predstave Faust, Čudežna terapija in Butnskala. Ugotovila je, da v omenjenih predstavah prevladuje knjižnopogovorni in splošnopogovroni jezik, v Butnskali pa tudi neknjižni jezik. Raziskava je bila zelo zanimiva, vendar si postavljam vprašanje, zakaj so bile izbrane ravno tri najbolj gledane predstave, kakšen namen je imelo to merilo. Zdelo bi se mi zelo zanimivo raziskati ali primerjati jezik v posameznih gledališčih ali pa morda med posameznimi žanri predstav – če ima ta kakšno vlogo pri socialni zvrsti jezika; lahko bi primerjali tudi jezik znotraj posameznega gledališča (naprimer znotraj Drame veliki oder in malo dramo ali pa v Mestnem gledališču veliki oder in malo sceno ...) ali pa morda povezavo jezika in časa nastanka uprizorjenega dela. Zanimiv referat, ki sem ga poslušala v četrtek na Obdobjih, je bil referat Katarine Podbevšek in Nine Žavbl, Pravorečje in sodobne slovenske gledališke uprizoritve, ki sta raziskovali upoštevanje norm po Toporišiču v gledališču in kje lektorji dopuščajo napake. Med diskurzom se je pojavil podatek, da enak odstotek gledalcev pričakuje zborni ali pogovorni jezik. Tukaj bi bilo smiselno upoštevat gledalčeve preference gledališča, žanra predstav, saj je uporaba določene socialne zvrsti jezika verjetno v povezavi z nastankom dela ali žanrom predstave. Zelo zanimiv primer sta recimo jezik lanske predstave Ivanov in letošnje predstave Saloma. Obe drami sta nastali skoraj istega leta: Ivanov leta 1887, Saloma leta 1891. Vendar se jezik v predstavah razlikuje. V Salomi je uporabljen predvsem zborni jezik, medtem ko je v predstavi Ivanov uporabljen večinoma pogovorni. Sodeč iz slednjega, bi lahko raziskali, zakaj se je posamezna predstava odločila za določeno socialno zvrst jezika, kaj nam uporabljena socialna zvrst razkriva o interperetaciji dela ...

Ostalo

Članek na wikipediji, ki je nastal v okviru predmeta Uvod v študij jezika, o zanimivi jezikoslovki, ki je živela v zanimivem času – Vlasta Tominšek.