Uporabnik:Tjasa Grom

O Slavistični reviji

Tudi mene je prevzela. Z rdečimi platnicami in belo obarvanim naslovom: Slavistična revija. Ko sem pogledala kazalo, sem ugotovila, da mi je poznan samo en avtor. Vseeno sem z radovednostjo obračala strani. Raznoliki članki so hrepeneli po moji pozornosti, jaz pa sem lahkotno plesala z očmi med vrsticami, se ustavila ob kakšnem podatku, ki je pritegnil mojo pozornost, nato pa raziskovala naprej. Ko sem v reviji našla članek Abeceda pravopisa Marte Kocjan-Barle, sem pomislila, da Slovenci premalo nadgrajujemo svoje znanje pravopisa in pravilne uporabe slovenskega jezika. Znanje, ki ga pridobimo v osnovni in srednji šoli, se z leti izgubi. Ob prehitrem načinu življenja ne najdemo časa, da bi se izobraževali na takšnem področju. S težavo se lotevamo tudi osvajanja znanja tujih jezikov. Priročnik Abeceda pravopisa bi moral biti na vsaki domači knjižni polici, saj je nezahteven in zelo poučen.

Bolj zahtevna je Slavistična revija, ki od svojega bralca pričakuje vsaj malo jezikoslovnega in literarnega znanja. Verjetno se večina Slovencev ne bi odločila za branje Slavistične revije, ker nimajo primernega predznanja. Če bi svoje znanje redno nadgrajevali, bi bilo mogoče še več bralcev te revije. Moje mnenje o reviji se je ustvarilo v nekaj minutah po tem, ko sem jo vzela pod drobnogled. Bila mi je všeč. Ni me motila njena strokovnost. Ni me motilo to, da moram biti zbrana ob odkrivanju njenih modrosti, saj sem se z veseljem sprehodila skozi vsako besedo. Zagotovo sem dobila tudi kakšen navdih. Pravijo, da je v vinu resnica. Sama ga sicer ne pijem, ampak barva platnic Slovenistične revije je vinsko rdeča. Naključje? Zagotovo se v njej skriva resnica. Kakšna, pa presodite sami. Jaz sem svojo že našla. --Grom (pogovor) 11:12, 17. oktober 2014 (CEST)

Literarnovedni dogodek tega tedna

Ker med tednom bivam v študentskem domu in ne spremljam televizije ter časopisov, sem sveže literarne novice našla na internetu.

Častni naziv najboljšega mladega literata na Festivalu mlade literature Urška je 17.10.2014 osvojila Petra Žišt. (17.10.2014, Spletno mesto Dnevnika)

Ob 90-letnici rojstva tržaškega pisatelja Alojza Rebule so pri Celjski Mohorjevi družbi izdali knjigo, ki združuje njegov novi roman Kominform v Zabrinju in ponatis romana Divji golob. Po besedah Edvarda Kovača (avtorja spremne besede) novi roman razkriva Slovencem neznan konflikt, ki je bil na Tržaškem navzoč po 2.svetovni vojni. (20.10.2014, Multimedijski portal RTV Slovenija)

V iskanju primernih dogodkov, ki spadajo pod moje področje, sem na družbenem omrežju zasledila, da so minila že tri leta od smrti slovenskega pesnika, urednika, dobitnika Prešernove nagrade, esejista in prevajalca Toneta Pavčka. (21.10.2014, Facebook)

V izložbi Mladinske knjige sem opazila drugo izdajo SSKJ, čeprav dogodek ni bil čisto svež, saj je druga izdaja izšla 14.oktobra. (21.10.2014)

Dobitnica Jenkove nagrade je postala Anja Golob za svojo zbirko pesmi Vesa v zgibi. Slovesna podelitev pa je bila zaradi objektivnih razlogov odpovedana, prav tako pa je odstopil od projekta častni konzul Republike Poljske. (21.10.2014, Multimedijski portal RTV Slovenija)

Na današnji dan, 22.10.2014 (rojstni dan pisateljice Kristine Brenkove) je potekala prireditev v Trubarjevi hiši literature, kjer so podelili priznanje Nove poti, ki ga prejme slikanica za inovativnost na področju slikarniške produkcije. Prejela ga je slikanica Modro ne bo, ki pripada avtorjema Tomažu Šalamunu in Arjanu Preglu. (22.10.2014, Multimedijski portal RTV Slovenija)

Nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico, ki jo podeljuje Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije, je prejela avtorska slikanica Huiqin Wang Ferdinand Avguštin Hallerstein: Slovenec v Prepovedanem mestu. Slikanica Ferdinand Avguštin Hallerstein: Slovenec v Prepovedanem mestu, ki je izšla pri Mladinski knjigi, je po prepričanju žirije pomembna za medkulturnost in hkrati za narodno identiteto. Gre za prikaz družbenih razmer in ravni znanosti na Kitajskem v sredini 18. stoletja, hkrati pa se skozi Hallersteinov življenjepis odražajo sočasne družbene razmere, politično delovanje in vsakdanje življenje na Kitajskem. (23.10.2014, Multimedijski portal RTV Slovenija)

--Grom (pogovor) 22:35, 23. oktober 2014 (CEST)

Nova pisarija: Vaje v pisanju

Glavno orodje pisca v današnjem času je računalnik. Spremlja nas skoraj povsod. V obliki tablice, prenosnega računalnika, namiznega računalnika in v obliki mobilnega telefona. Vse te naprave so postale nujno zlo za računalniško pismenost. Pisec pri svojem delu uporablja miško in tipkovnico, da lahko svoje literarno delo prenese na ekran. Vsak pa se mora navaditi na uporabo tega orodja, kot so nas na začetku šolanja učili držati svinčnik v rokah. Avtor Nove pisarije je prepričan, da bi morali otroke v prvem razredu naučiti, kako uporabljati tipkovnico in svinčnik. Z ročnim pisanjem si otrok krepi inteligenco, ročne spretnosti in pomnjenje črk, tipkovnica pa mu odpira svet novodobne tehnologije.

Komentirala bom naslov poglavja "Vaje v pisanju". Vaja dela mojstra, če mojster dela vajo. Res je, da premalo pišemo. Mladi smo navajeni na kratka sporočila s pomočjo mobilnega telefona, nekaj strani zapiskov pri predavanjih in reševanje križank. Dnevnikov ne pišemo več, za pisanje poezije ni časa, koledarje in beležke imamo v mobilnem telefonu, razglednice so staromodne, pisma pa še bolj. Je to prav? Vsekakor ne. Na začetku študijskega leta sem si kupila tri beležke za zapisovanje pomembnih stvari v zvezi s študijem in podobno, porabila pa sem samo dva lista v eni izmed beležk. Jasno je, da je vpliv tehnologije prevelik. Žal pa se v tej smeri verjetno ne bo nič naredilo, saj je računalnik vsakdanja potreba. Od nas je odvisno, koliko časa bomo namenili tej potrebi. --Grom (pogovor) 19:37, 13. november 2014 (CET)

Simpozij Obdobja- razvrstitev vsebine zbornika na različna področja

Vsakoletni tridnevni simpozij Obdobja v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi je zasnovan kot mednarodno znanstveno humanistično srečanje, zato se ga udeležujejo poleg domačih in tujih jezikoslovcev ter literarnih teoretikov tudi strokovnjaki drugih humanističnih ved.

Simpozij Obdobja spada med tradicionalne mednarodne prireditve Oddelka za slovenistiko, ki znotraj svojega dolgoročnega krovnega programa tudi predlaga in izbere vsakoletno temo Simpozija. Letošnji simpozij Obdobja nosi naslov "Recepcija slovenske književnosti".

LEGENDA KRATIC

Literarna veda	Jezikoslovna veda	Kulturno-zgodovinska veda
LV	JV	KZV

Alenka Žbogar: Recepcija slovenske književnosti LV
Irena Avsenik Nabergoj: Podobe zapeljivca in ugrabitelja v slovenskem motivu Lepe Vide LV
Saša Babič: Uganka v časovnem prerezu LV
Matjaž Birk: Slovenska književnost v nemškem časopisju na Slovenskem: podobe in družbena funkcija LV
Milena Mileva Blažić: Recepcija slovenske mladinske književnosti doma in v tujini LV
Blanka Bošnjak: Recepcija slovstvenega dela Leopolda Volkmerja: pomen za vzhodnoštajersko književnost LV
Zoran Božič: Problem interpretacije in recepcije Prešernove pesmi Pevcu LV
Jadranka Cergol: K pojmovanju manjšinske literature: študija primera literarne produkcije dveh manjšinskih skupnosti LV
Joanna Cieślar: Recepcja, historia, przekład: Naga wyspa Božidara Jezernika w polskim tłumaczeniu LV
Renata Debeljak: Recepcija Potrčeve predvojne kratke proze LV
Monika Deželak Trojar: J. L. Schönleben in njegov pogled na recepcijo slovenske retorske proze v 17. stoletju LV
Ljudmil Dimitrov: Recepcija sodobne slovenske dramatike kot književnosti: refleksija prevajalca LV
Marijan Dović: Tri obdobja slovenskega literarnega založništva: ekonomike, politike, ideologije LV
Olena Dzjuba-Pogrebnjak: Словенська мова і література в Україні: словеністика у працях професора Т. Д. Флоринського LV
Tomaž Erjavec, Darja Fišer: Recepcija virov starejše slovenščine IMP JV, KZV
Florence Gacoin-Marks: Francoska prevoda Alamuta LV
Monika Gawlak: Prevodi slovenske proze na Poljskem po letu 1991 JV
Dragica Haramija, Janja Batič: Recepcija postmodernih slikanic LV
Robert Jereb: Slovenska literarna kritika v periodičnem tisku (1990–1999) LV
Andraž Jež: Recepcija Stanka Vraza s stališča teorije ideologije LV
Jožica Jožef Beg: Branje klasične slovenske poezije v gimnaziji LV
Franci Just: Prevodna recepcija slovenskih pisateljev v prekmurskem časopisu Prijatel in tedniku Novine LV
Marko Juvan: Kritika in prevod kot prostora medliterarnosti: Čop, Čelakovský in Prešeren LV
Irma Kern: Posebnosti kritiškega odziva v medkulturnem posredovanju literarnih besedil LV
Sanja Kostanjšek: Recepcija mladostnika po prvem branju Lainščkovega romana Skarabej in vestalka LV
Erwin Köstler, Andrej Leben: Posredovanje slovenske literature v nemški govorni prostor in dvojezično založništvo na Koroškem LV, JV
Ana Košuta Skok: Recepcija slovenske književnosti v zadnjem triletju osnovne šole LV
Zvonko Kovač: Međuknjiževna kritika (slovenske) književnosti LV
Boža Krakar Vogel: Spodbujanje literarne recepcije v vzgoji in izobraževanju: didaktične ambicije in praktični učinki LV
Ivana Latković: Prijevodi i odjeci suvremene slovenske proze u Hrvatskoj JV, LV
Marko Ljubešić, Mirjana Benjak: Kako recipirati nepročitano LV
Laima Masytė: Nekaj posebnosti prevoda romana Berte Bojetu Filio ni doma v litovščino LV
Maja Melinc Mlekuž: Vzgoja narodne pripadnosti pri književnem pouku LV, JV
Vesna Mikolič: Literarna perspektiva Šalamunovega pesniškega diskurza skozi slovensko in tujejezično leksiko LV
Jun Mita: Recepcija slovenske književnosti na Japonskem LV
Marija Mitrović: Edvard Kocbek v srbskih/hrvaških prevodih LV
Mladen Pavičić: O pregledih zgodovine slovenske književnosti v madžarskem jeziku KZV, LV
Katarina Podbevšek: Recepcija slovenskega postdramskega besedila (Simona Semenič: tisočdevetstoenainosemdeset) LV
Timothy Pogačar: Slovenska proza v dveh slovensko-ameriških publikacijah: recepcija zgodnjega 20. stoletja LV
Gizela Polanc Podpečan: Horizont pričakovanja v pripovedni prozi Florjana Lipuša LV
Ivo Pospíšil: Nekaj vidikov češkega sprejema Matije Murka LV
Barbara Pregelj, Moisés Selfa Sastre: Recepcija slovenske mladinske književnosti med špansko govorečimi LV
Francka Premk, Eva Premk Bogataj: Refleksija in vrednotenje slovenske književnosti Marje Boršnik LV, JV
Urša Prša: Transformacija antične Medeje v operi Medeja: glasbena drama iz vsakdanjega življenja LV
Vilma Purič: Sumljivo in abstraktno v poeziji Irene Žerjal LV
Andrej Rozman: Žiga Herberstein in slovaški humanisti LV
Megi Rožič: Transnacionalne in transkulturne prvine v poetiki Milene Merlak Detela LV
Špela Sevšek Šramel: Kako berejo Slovence v tujini: študija recepcije na Slovaškem LV, KZV
Tone Smolej: Molière v zgodnejšem dramskem opusu Andreja Rozmana LV
Maja Smotlak: Slovenska literarna kritika o narodni identiteti v sodobnem slovenskem romanu v Italiji LV
Julija A. Sozina: Temeljne raziskave slovenske književnosti v sodobni Rusiji LV
Marija Stanonik: Vprašanje racionalizacije v slovenski slovstveni folklori LV
Nadežda Starikova: Slovenska poezija 20. stoletja v ruskih prevodih LV
Đurđa Strsoglavec: Stopnja prevedljivosti in stopnja recepcije LV
Jana Šnytová: Prevodi slovenske književnosti v češčino od leta 1945 do sodobnosti LV
Katarina Šrimpf: Butalci in Süha roba Frana Milčinskega med slovensko pripovedno tradicijo in avtorstvom LV
Miran Štuhec: Esejistična recepcija slovenske književnosti LV
Bożena Tokarz: Prevajalec v procesu literarne recepcije LV
Loredana Umek: V literarnem Trstu: na meji med resničnostjo in njeno ubeseditvijo LV
Jonatan Vinkler: Ustvarjanje Franceta Prešerna in František Ladislav Čelakovský LV
Marijanca Ajša Vižintin: Kdo vse piše in (so)ustvarja slovensko književnost? LV
Saša Vojtech Poklač: Recepcija slovenske književnosti na Slovaškem LV
Janja Vollmaier Lubej: Kritiška recepcija zgodnejše proze Marjana Kolarja LV
Janez Vrečko: Novo branje konsov LV
Martin Vrtačnik: Kognitivni pristop k oblikovanju odrskega govora (Ivo Prijatelj: Totenbirt) LV
Nina Žavbi Milojević: Uprizoritev dramskega besedila in njena recepcija (Ivan Cankar: Hlapci) LV
Alenka Žbogar: Literarno branje in mladostniki LV
Andreja Žele: Slovenska sodobna literarna ustvarjalnost tudi kot vir novih jezikovnih zmožnosti JV
Janja Žitnik Serafin: Slovenske medkulturne vsebine v učnih gradivih za slovenski jezik in književnost JV
Igor Žunkovič: Pomen sodobne fizike v poeziji Gregorja Strniše LV

--Grom (pogovor) 15:29, 16. november 2014 (CET)

Kaj se je 28.10.2014 dogajalo na SlovLitu?

V arihivu SlovLita sem našla tri objave, ki so bile objavljene 28.10.2014 (na moj rojstni dan).

Prva objava je govorila o recitaciji Soče. Na internetu se je namreč pojavil posnetek 5-letnega dečka, ki recitira Gregorčičevo pesem Soči. Otroci velikokrat ne poznajo pomena pesmi, pa se jih vseeno naučijo. Prispevek bi označila kot literarno vedo.

Druga objava je bil vabilo Lingvističnega krožka Filozofske fakultete. Tema predavanja je bil povedkovnik v slovenščini in z njim povezana skladenjska vprašanja. Prispevek bi označila kot jezikoslovno vedo.

Tretja obvestilo pa je bilo vabilo Lektorskega društva Slovenije, ki je vabilo na dve strokovni delavnici: delavnico o jezikovnih tehnologijah in uporabi spletišča Fran, druga delavnica pa se je posvetila vprašanjem iz preizkusa za lektorsko licenco. Prispevek bi označila kot jezikoslovno vedo.

Po pregledovanju starejših tem, sem se odločila, da se tudi jaz prijavim na SlovLit. Zaenkrat se bom podala v vlogo bralca, kasneje pa bom z veseljem delila svoja znanja in spoznanja z drugimi.

--Grom (pogovor) 09:07, 12. januar 2015 (CET)

Kakšne spremembe je doživljalo geslo Dekletov dnevnik na Wikipediji

Najprej sem popravila pravopisne in slogovne napake, da bi bil moj prispevek čimbolj jedrnat. Sledilo je nekaj oblikovnih popravkov. Težave sem imela s postavljanjem info polja, to pa je pritegnilo enega izmed uporabnikov, ki je moje tehnično neznanje narobe razumel. Prispevek je izbrisal, vendar sem ga po nekaj dneh uspešno obnovila. Sledila je sprememba kategorije in žanra romana.

Naučila sem se, da prehitra jeza škoduje vsem. Včasih nas tuj poseg v naše delo še bolj spodbuja, zato sem vesela, da so skrbniki Wikipedije pozorni na to.

--Grom (pogovor) 19:29, 23. januar 2015 (CET)

Strokovno pisanje

Izbirni predmet Strokovno pisanje me je pritegnil že s svojim nazivom, saj se želim izuriti v pisanju. Z Wikipedijo in njenimi "sorodniki" sem se seznanila že lansko leto, letos pa pričakujem nadgradnjo svojega slogovnega in tehničnega znanja na področju Wikijev.

--Tjasa Grom (pogovor) 17:59, 26. februar 2016 (CET)