Uporabnik:Tjaša Kopina

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

Vsebina

Ob Novi pisariji[uredi]

UVOD[uredi]

Avtor
[uredi]

  • Avtor Nove pisarije: Miran Hladnik


Prešernova Nova pisarija
[uredi]

  • Naslov Hladnikove knjige Nova pisarija iz naslova Prešernove Nove pisarije
  • Prešernova Nova piserija najprej poimenovana Kranjska pisarija, objavljena 1831 v Kranjski čbelici
  • pesnitev Nova pisarija v razdelku Različne poezije
  • karikatura ideala ljudskega jezika in nabožnega pisanja kot podlaga za slovensko besedno umetnost
  • Prešeren ironiziral Jerneja Kopitarja, Franca Serafina Metelka, Matevža Ravnikarja, Jurija Pauška

1. PISMENOST[uredi]

  • biti pismen pomeni obvladovati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo
  • sprva oblikoval posvečene posameznike z zmožnostjo oblikovanja in razlaganja zapisanih reči (sprva religiozni teksti)
  • nepisnmeni do te elite razvili distanco
  • uvedba obveznega šolstva, pismenost nuja vsakega posameznika
  • danes stopnja nepismenosti družbe pomeni nerazvitost le-te
  • pismenost določa prag civiliziranosti
  • razumevanje pismenosti se spreminja (piše se z drugačnimi orodnji, včasih svinčnik, danes tipkanje)
  • spremembe komunikacijskih navad pripeljale do konfliktov med sporazumevalnimi praksami (starejpi očitajo mladim in mladi starejšim)
  • pismenost razumemo kot dvojno sposobnost (sposobnost sprejemanja in razumevanja zapisanih informacij ter sposobnost njihovega tvorjenja in posredovanja
  • enosmerna komunikacija (poslušalec, bralec, gledalec)
  • spretnost rokovanja z elektronskimi napravami ni dovolj za potrdilo splošne pismenosti
  • interaktivnost
  • pismenost ni ena sama, pismenosti (specialnih pismenosti) je več
  • obvladovanje več sporazumevalnih kodov prednost
  • samoumevna in obvezna le spolšna pismenost vključno z spretnostmi za znajdenje v vsakdanji komunikaciji
  • pismeni ljudje so bolj suvereni in z njimi je težje manipulirati
  • testi pismenosti načenjajo slovesko kulturno samozavest
  • bralna oziroma funkcionalna pismenost pomeni izurjenost za pravilno razumevanje sporočil v kulturi, ki ji pripadamo, manjka moment kreativnosti
  • Ken Robinson: prizadevanje je za kreativnost pomembnejše od opismenjevanja
  • popularna funkcija pošiljanje kratkih sporočil in esemesov
  • komunikacija preko mobijev in računalnikov del spolšne pismenosti
  • pojem pismenosti se o v nadaljnje še spreminjal, brisanje meje med pisanjem, tipkanjem in narekovanjem v komunikacijske naprave ali občevalnike (imenuje jih Boris Grabnar)
  • vrnitev pomena posebnega znanja izrazu pismenost zahteva zvišanje praga za ločitev pismenih od nepismenih
  • pismenost danes določa obnašanje velike večine, prizadevajmo si vanjo sproti vključevati nove aspekte in zateve, širiti krog pismenih
  • ignoranca sloja tradicionalno odgovornega za opismenjevanje (šolniki, literati) ni primerna glede na komunikacijski razvoj in pisateljski poklic (velik del članov Društva slovenskih pisateljev, odziv bralcev bi jih moral zanimati, saj se preživljajo s pisanjem; Slovenska akademija znanosti in umetnosti)
  • razvoju komunikacijske tehnologije se je nesmiselno upirati
  • novodobna elektronska pismenost (pisanje blogov) nujni sestavni del splošne pismenosti, širi polje demokratičnega
  • "distribuirana kooperativna produkcija znanja" (termin za opisovanje specifike novodobne pisne dejavnosti)
  • zanimajo nas višje oblike pismenosti, ki računajo na sposobnost njihovega tvorjenja in razširjanja v javnosti
  • bibliografija zajema spominskodokumentarno knjigo, brošuro, pesniško zbirko, literarni prevod itd.
  • Cobiss ne registrira avtorje blogov, časopisnih člankov in spletnih komentarjev,popevk, napisov in nagovorov
  • aktivno pismeni so manjšina
  • delo pisca manj cenjeno kot delo fizičnega delavca
  • s pisanjem se ukvarja zelo majhen del populacije
  • podjetnost v informacijski družbi naj bi se prednostno nanašala na udeležbo pri produkciji informacij, na vsakršno kulturno kreativnost (znanstveno, umetniško, izobraževalno, rekreativno); podjetnost kot sinonim kreativnosti

1.1 Informacijska družba
[uredi]

  • informacijska družba = ime socialne paradigme današnjega časa, nadomešča starejšo industrijsko družbo
  • vsebuje koncepte v opoziciji s starejšimi koncepti: participativna kultura, družbeni mediji, družabna omrežja, fanovska kultura
  • rivalske opozicije med natisnjeno in elektronsko knjigo
  • mnoga vzajemna očitanja in predsodki tiskane knjige
  • tiskana knjiga postaja butični estetski objekt, zbirateljski artikel za bibliofile
  • izum tiska ni radikalno pometel s predhodnimi pisnimi praksami
  • humanisti in socialni teoretiki nočejo ugledati družbenoemancipacijskih priložnosti ponujenih s strni strmo rastoče krivulje proizvodnje informacij

1.2 Wikiji[uredi]

  • Wikipedija in sestrska spletišča neprofitne organizacije Wikimedia so metafora nove družbene paradigme: informacijske družbe, sodobne pismenosti in pozitivne utopične vizije prihodnje družbe
  • prednosti: lahka dostopnost, volontarizem (objavljanje ni povezano z ekonomskim profitom), kooperativnost, tesnejši stik z realnostjo, nagovarja k jasnemu in jedrnatemu, enciklopedičnemu izražanju
  • Wikiji: žargonski izraz za skupek spletišč z Wikipedijo v jedru pojavljenih leta 2001, so vzorčna oblika sodobne pismenosti, splet vidijo kot prostor za oblikovanje informacij in objavljanja na svojo pobudo, brez želje po zaslužku, v sodelovanju z drugimi in zunaj inštitucij
  • Wikimedijina spletišča:
  1. Wikipedija (pojmovnik strok, popis leposlovnih in strokovnih avtorjev, inštitucij, dogodkov, besedil ipd.)
  2. Wikivir (stara besedila v javni lasti)
  3. Wikiknjige (knjige in priročniki)
  4. Wikiverza (seminarji, projekti, predavanja)
  5. Zbirka (slikovno gradivo)
  6. Wikislovar
  7. vrsta drugih specialnih spletišč
  • Wikiji primeren vmesnik drugih spletišč:
  1. Butalopedija
  2. Koropedija (koroška wikipedija)
  3. Karl-May-Wiki
  • Na wikijih nekateri oddelki in literarnovedni projekti:
  1. English and Comparative Literature Department
  2. Prostor slovenske literarne kulture
  • Wikiji: spletna računalniška tehnologija druge generacije
  • Wikipedija nas nagovarja k sodelovanju
  • s kvaliteto člankov na Wikipediji se meri vitalnost jezikov in njihova sposobnost preživetja
  • na lestvici jezikov na Wikipediji je slovenščina na 40. mestu
  • 3 skupine: 1. skupina comfort zone(skupina 16 svetovnih jezikov, ki se jim ni treba bati za preživetje), 2. skupina vitalni jeziki (83 jezikov, ki jim potrebna digitalna orodja zagotavljajo nadaljno eksistenco), 3. skupina border line (90 jezikov z nejasno prihodnosjo)
  • slovenščina po Kornaijevi kategorizaciji spada v 2. skupino
  • na svetu več jezikov, 6500, ki jih govorijo zelo majhne skupnosti , ki se ne pišejo (nimajo slovnic, slovarjev, knjig) in izginjajo z zadnjimi govorci
  • večje število jezikov pomembno, ker vsak jezik gleda po svoje na svet in ga po svoje modelira
  • jeziki delajo življenje bolj pisano in zanimivo
  • slovenska Wikipedija obstaja od leta 2002, leta 2016 je presegla 150.000 gesel, aktivnih uporabnikov je 500
  • status člankov urejen z licenco creative commons (cc), prevajajo kot "ustvarjalna gmajna", zahteva priznavanje avtorstva
  • copyright (licenca ustvarjalnega ljudstva
  • v historatu besedil je mogoče avtorsko identificirati vsako vejico
  • avtoriteta na Wikipediji ovira kreativnosti posameznika in njegove svobode
  • uredniška politika in mehanizmi odločanja vodilni gesli wikiskupnosti, namenjeni ohranjanju in spodbujanju kreativnosti in svobode
  • objavljanje na prosto dostopnih wikispletiščih ne zahteva veliko tehnične spretnosti
  • na vrhu vsake strani štirje zavihki:
  1. Članek
  2. Pogovor
  3. Uredi oz. Uredi kodo
  4. Zgodovina
  • za urejanje članka kliknemo na Uredi; za komentiranje vsebine in vključevanje v debato gremo na pogovrno stran; za zgodovino nastajanja strani in vsebino redakcijskih sprememb članka gremo na zavihek Zgodovina
  • historiat omogoča vračanje na prejšnje variante besedila, objave na Wikipediji so maksimalno vidne, med zadetki na vrhu strani
  • svoboda objavljanja in prosti dostop do informacij
  • nakazila na Wikipedijo so prostovoljna in prispevki simbolični
  • kredibilnost znanstvenih objav zagotavljajo utečeni recenzijski postopki
  • objave kontrolirajo posamezniiki, tvorci wikiskupnosti, ne nujno eksperti za kontrolirana področja
  • Wikipedija spremenila odnos skupnosti do strokovne verodostojnosti
  • nevtralnost (nevtralno stališče) eden glavnih wikipedijskih principov kot moralna ekonomija
  • Wikipedija: vstopna točka v svet informacij, repozitorij vsega, kar je vredno spomina. alternativa
  • posebnosti Wikipedije: za njo ne stoji mednarodna profitna družba, piscem ni mr za zaščito avtorskih pravic, prispeva lahko vsakdo, uveljavlja sodelovanje, je samorefleksivna
  • Wikipedija: princip dajanja, princip pomoči namesto privoščljivosti, prostovoljno zastonjkarstvo, vpetost v svet, naslonitev na lastno pamet, pluralnost, potrpežljivost, zavest o nedokončanosti in spreminjevalni značaj znanja

1.2.1 Wikiji in šola[uredi]

  • močno podagoško orodje
  • 2004: pojavila potreba po popisu skupinskih projektov
  • 2005: fakultetni seminarji
  • 2007: študentski wikiprojekti dobili na seznamu projektov svoje poglavje
  • če Wikipedijo (pomombna prostočasna, rekreativna dejavnost) združimo z atributi prisile (šolskim urnikom, izpitnimi obvezami, ocenjevanjem) ogrozimo veselje z njo
  • privilegij akademskega geta: meja med sfero delovne prisile in prostočasnih hobijev zabrisana (zato Wikipedijo posvojimo v fakultetnem seminarju)
  • Wikipedija šoli hud izziv, pomeni vstopitev v svet realne strokovne komunikacije, soočenje z realnim svetom
  • Wikipedij ni nadomestek spletne učilnice
  • posebna orodja za učenje in poučevanje na daljavo: prostodostopna (Moodle), odprta javnosti (MOOC)
  • uporaba Wikiverze enostavnejša

1.3 Avtor
[uredi]

  • avtorska biografija kot eminenten literarnovedni žanr
  • Dušeni profili slovenskihpreporoditeljev (Ivan Prijatelj)
  • Levstikov dušvni obraz (Anton Ocvirk)
  • SBL, zbirka Znameniti Slovenci ...
  • preusmeritev pozornosti z avtorja na besedilo
  • Lirika, eoika, dramatika (Matjaž Kmecl, Helga Glušič, Franc Zadravec)
  • serija zbornikov Obdobja
  • v 80. letih pozornost preusmerjena na bralca in njegovim kulturnim interesom (študije o trivialni kulturi), teža besedila določena v razmerju do bralca


1.3.1 Motivacija za pisanje
[uredi]

  • različne motivacije za pisanje
  • etično sprejemljivo samo pisanje, ki izvira iz zanimanja za temo samo
  • etična problematika v humanistiki
  • avtorski napuh, znanstveni diletantizem
  • bolezenska motivacija= pisanje zaradi pisanja samega; skribomanija= skrajna , bolezenska oblika pisanja
  • družba kreativnih posameznikov, kreativnost izražamo tudi s pisanjem
  • pismenost ljudi na štirih področjih:
  1. vsakdanje sporaumevanje
  2. leposlovno
  3. strokovno in znanstveno
  4. publicistićno oz. novinarsko

1.3.2 Izbira jezika
[uredi]

  • različnost publike
  • za razprave o slovenski knjižrvnosti je nevtralni jezik slovenščina
  • nuja vključenosti v mednarodno izmenjavo znanja
  • strah pred dogajanjem slovenistične znanosti v angleščini je odveč
  • tujejezični povzetki, drugojezični izblečki (sinopsisi oz. abstrakti)
  • prizadevanje za vključitev v mednarodno izmenjavo informacij na svojem strokovnem področju: povabilo poznanih tujih akterjev na domačo razpravno sceno (v revije, na simpozije, na predavanja)
  • dvojezično objavljanja stanje, požira čas, avtorjem in uredništvu povzroča frustracije

1.3.3 Izbira teme
[uredi]

  • možnost izbir raste
  • število izbirnih možnosti je kazalec razvitosti sistema
  • pravilne izbire nam omogočajo preživetje, nepravilne ogrožajo našo eksistenco
  • altruizem
  • v akademskem svetu študentom iziro teme narekujejo asistenti in učitelji
  • radovednost do različnih tem
  • odprtost za teme in predmete
  • ni dobrih in slabih tem

1.3.4 Vaje v pisanju
[uredi]

  • pisanje = veščina, spretnost, potrebna učenja
  • piscevo orodje sta miška in tipkovnica ( z njima tvori na zaslonu besedila različnih vrst)
  • priročniki za pisanje
  • najprej učenje pisanja s svinčnikom, peresom, nato uporabo tipkovnice
  • tipkanje in pisanje spadata med haptične oz. tipalne izkušnje, so razvojno pomembne
  • čitalniki in OCR (optično prepoznavanje črk) omogočajo popravljanje napak namesto celotnega pretipkavanja besedila
  • digitalizacija in korektura ter javno dostopanje do besedil
  • Wikivir zajeno skladišče slovenske literarne klasike v javni lastim veliko projektov na Wikiviru
  • napotki na Wikiviru:
  1. Uredi stran, Shrani stran
  2. besede postanejo klikljive, če so v dvonjnih oglatih oklepajih
  3. kjer klik na naslov pripelje na neko drugo besedilo z enakim naslovom, je treba naslov našega teksta na seznamu spremeiti. ponavadi dodamo v oklepaju avtorjev priimek ali naslov čadopisa z letnico
  4. predponi :s:sl pomenita slovenski Wikisource
  5. selitev med dvema odprtoma oknoma na spletu se seliš s kombinacijo tipk <Alt> + <Tab>
  6. tekst označi z miško, lahko po več stolpcih s <Ctrl> + <c> (se spravi v spomin) in s <Ctrl> <v> (odložiš)
  7. odstavek apraviš s prazno vrstico
  8. deljenje odpravi
  9. ne popravljaj avtorjevih morebitnih pravopisnih ali slogovnih napak (to ni lektura, ampak korektura)
  10. če v predlogu očitni tiskarska napaka, popravi tako: popravljena beseda
  11. na dnu dodaj kategorije, npr., kategorijo z imenom avtorja, žanrom, temo
  • v dilemi si oglej napotke na pogovorni strani popravljanja klasikov na Wikiviru, v smernicah projekta in na forumu ali na pogovorni strani predmeta postavi vprašanje

1.3.5 Usoda avtorstva
[uredi]

  • Društvo pisateljev, Avtorska agencija
  • biti avtor/avtorica je včasih pomenilo nekaj, biti del ustvarjalne elitem kreativne smetane skupnosti, prinašalo družbeni ugled in osebno zadovoljstvo
  • avtorji so z deli konstruirali in kulturno emancipirali skupnost, iz katere so zrasli, legitimirali zahteve po njeni samostojni kulturni eksistenci
  • lektorjevi in urednikovi posegi v besedilo skrajno občutljivi zaradi visokega ugleda avtorskih besedil, redaktorji se trudijo ohraniti avtentičnost besedila
  • problem, ki se lahko pojavi: avtorski ego, zato umik besedila s spleta in nedostopnost do le-tega kot posledica


1.3.5.1 Soavtorstvo
[uredi]
  • sodelovanje, skupni cilj
  • utrjena pravila obnašanja soovtorjev (sourednikov) na Wikipediji
  • Wikiknjige odpirajo prostor skupinskemu avtorstvu, sodelovanje za skupni cilj, na začetku seznam vseh sodelujočih, pravila sodelovanja so nedoločena
  • Pravila za soavtorstvo za oblikovanje teksta z drugimi:
  1. vprašanje delitve dela in zaslug delo postavi v oklepaj
  2. bodi odprt za spremembe in usklajevanje načrtov
  3. zatri ego v korist dobrih medsebojnih odnosov in stvari same
  4. zaupaj sodelavcem in njihovi ekspertizi, v siliangažiraj nevtralne arbitre
  5. soavtorji imajo pravico veta na vsebine, s katerimi se ne strinjajo
  6. ne poizveduj za avtorjem posega; ni namreč važno, kdo je prispeval spremembo, važna je presoja, ali koristi spisu
  • pisanje zaradi prispevanja k skupnosti, ne zarado osebnega dokazovanja in napuha

1.3.6 Objavljanje
[uredi]

  • postaviti besedilo pomni naložiti besedilo na kak strežnik oz. na kako spletno mesto, če je bralcev več potem pomeni objaviti
  • Če spletna domena, na kateri tiči dokument, nima izrecne prepovedi indeksiranja map (directory listing), spletni roboti (web crawlers) dokument indeksirajo, ga pokažejo med zadetki, če uganemo zaporedje nekaj besed iz njega
  • za dokument, ki ni namenjen objavi na spletu v glavi uporabimo vrstico <meta name="robots" content="noindex, no follow"> ali <metaname="robots" content="noarchive">
  • Če želimo pred indeksiranjem skriti ves direktorij, postavimo vanj datoteko z naslovom robot.txt, v kateri naj robot najde samo naslednji dve vrstici:

User-agent: * Disallow: /(oz.Disallow-. /ime direktorija/, če hočemo iz objave izključiti samo ta direktorij)

  • k vidnosti besedila najbolj prispevajo postavitev na močno obiskovano spletno mesto (spletni časopis, blog ali forum) oglaševanje na takem mestu, vključitev kazala, hiperpovezave v besedilu
  • Wikiverza prostor namenjen lokalni , razredni rabi
  • ali ima besedilo na spletu status objave odvisno od intence avtorja, namen: besedilo prebrano s strani čim več ljudi, potem je objava
  • "javno objaviti"

1.3.7 Množični um ali pametna množica
[uredi]

  • sinonimna raba: collective consciousness, hive mind, group mind, mass mind, social mind, collective intelligence, group intelligence, collaborative intelligence, knowledge sharing, collective wisdom, smart mob (pametna mrhal), virtual crowd (virtualna množica): način organizacije znanja v informacijski družbi, ki je na delu pri novi pismenosti in pri Wikipediji; znanje (javno dostopno,pri produkciji sodelujejo neposvečeni in anonimni posamezniki, cilj prizadevanja: korista za vsakega člana skupnosti
  • izmenjava množične vednosti: deluje proti hierarhiji, avtoriteti, privilegijem, je egalitaristična, brez kontrole, samorekreativna, se sama promovira
  • splošno znanje mora biti za razliko od materialnih dobrin zastonj
  • Wikipedija spominja na babilonski stolp
  • verbalne in vizualne informacije v geslih vključene v okolico preko dveh poglavij:
  1. preko kategorizacije v Kategorijah se določa njihovo mesto v hierarhiji znanja
  2. v poglavju Glej tudi so nanizana sorodna gesla po asociativnem principu
  • Jaron Lanier : criticism of Wikipedia, Wikipedijo navaja kot primer "vladavine drhali", enciklopedične informacije, ki jih podajajo anonimni posamezniki
  • crowdsourcing (množičenje): množica posamezikov (vsak s svojim drobnim prispevkom, deluje v korist skupnosti

1.3.8 Avtorske licence: Creative Commons, Copyright
[uredi]

  • različne definicije besedila glede na stroko
  • iz perspektive prava je tekst intelektualna lastnina, okoli nje izoblikovala specifična zakonodaja: copyrigh oz. avtorske pravice
  • koncept primeren za digitalni čas: creative commons (ustvarjalna gmajna) je avtorska licenca, ki izhaja iz svobodne kulture (free culture-Lawrence Lessig uveljavil pojem), namenjena lajšanju dostopa do intelektualnih proizvodov
  • copyright bralcu dovoljuje samo določeno rabo, vse druge rabe prepoveduje, creative commons bralcu tekste ponuja in potem dodaja pogoje

Vrste licenc cc:

Attribution Priznanje avtorstva (attribution – BY) Delo se lahko kopira, razširja, prikazuje in izvaja; dovoljena je izdelava izpeljanih (derivativnih) del, če se pri tem navede avtorstvo izhodiščnega dela na način, kot je tam določeno.
Share-alike Deljenje pod istimi pogoji (share-alike – SA) Derivativno delo se lahko razširja le pod licenco, ki je identična licenci izhodiščnega dela.
Non-commercial
Non-commercial-euro
Nekomercialno (non-commercial – NC) Delo se lahko razmnožuje, razširja, prikazuje ali izvaja in je uporabljeno za predelave (derivacije) le za nekomercialni namen; Wikipedija takih del ne sprejema.
Non-derivative Brez predelav (no derivative works – ND) Delo se lahko razmnožuje, razširja, prikazuje ali izvaja, ni pa dovoljena njegova predelava. Wikipedija takih del ne sprejema.
  • licence cc so spremenljive, avtor lahko licenco spremeni
  • licence redno uporablja medijska hiša Al Jezeera, PLOS (Public Library of Science), Bela hiša, spletišča Videolectures, Culture.si
  • opremo revij z licenco cc zahteva direktorij prostodostopnih znanstvenih revij DOAJ (med temi tudi Slavistična revija)
  • Creative Commons Attribution 4.0 International license ima globalno veljavnost, dela s to licenco prosto dostopna samo z navedbo avtorja dela
  • avtor del objavljenih pod licenco cc 4.0 priznavanje avtorstva, ohrani moralne avtorske pravice
  • Copyright: (Zakon o avtorski in sorodnih pravicah) avtorska zakonodaja, ščiti izvirna avtorska dela v različnih medijih (literarnem, glasbenem, dramskem, filmskem,ščiti pred zlorabo (nepoblaščeno razmnoževanje in distribuiranje, nedovoljena javna izvedba)
  • uporabnik lahko zasebno z delom počne marsikaj, za javno delovanje potrebuje avtorjevo dovoljenje
  • avtorska zakonodaja preganja kršitve materialnih avtorskih pravic
  • zaščita copyright traja za časa življenja tvorca plus 70 let, anonimna in psevdonimna dela stopijo v javno last enako kot objavljena, izdajatelj neobjavljenega dela, ki je že v javni lasti ima avtorsko zaščito 25 let po izdaji, uredništvo kritične izdaje dela v javni lasti pa 30 let
  • lastnik pravic avtor, dokler jih ne odstopi ali proda
  • delo ustvarjeno znotraj inštitucij pripada inštituciji, lastništvo takega dela se običajno potrdi v pogodbi
  • javna prezentacija v prostorih zakonitega lastnika kopije avtorskega dela in fizična prisotnost sprejemnika omogočata uporabo dela z zaščito, dovoljenje je potrebno prositi pri učenju na daljavo
  • problem avtorskega prava: izvedena dela (film po romanu, elektronska verzija knjige, kazalo knjige, prevod knjige
  • izvedeno delo nastalo z dovoljenjem lastnika avtorskih pravic prvotnega dela ima status originalnega in avtorsko zaščitenega dela
  • avtorska pravica: pravica do razmnoževanja in razpečavanja (tiskanje, fotokopiranje, prepisovanje, citiranje) ob korektni oz. pošteni rabi (fair use)
  • prodaja dela ni isto kot prodaja avtorskih pravic (avtor zadrži avtorske pravice, proda samo delo=nižji honorar)
  • poštena raba=neprofitna raba

1.4 Bralec
[uredi]

1.4.1 Prosti dostop: Založbe, Repozitorji
[uredi]

• v osnovni šoli pridobivamo osnovna znanja in informacije zastonj • internet je razširil prostor svobodnega poteka informacij in postopoma krepi pričakovanje njihove lahke dostopnosti in neplačljivosti • plačljiva Britannica propadla v konkurenci z neplačljivo Wikipedijo • Googlove digitalizirane knjige v javni lasti ponujata ameriška nekomercialna organizacija Digital Public Library of America (DPLA) in Hathi Trut Digital Library • za evropske knjižnice Europeana • učitelji lahko za šolsko rabo razmnožujejo tekste • literarni avtorji so honorar potrebovali za preživetje, znanstveni avtorji pa so imeli večinoma akademske službe ali pa so bili plačani iz projektov • znanstvena revija mora biti spletno dostopna in po možnosti zastonj • EU zahteva prosto dostopnost znanstvenih objav projektov, pri katerih je finančno udeležena (po tem se ravnajo tudi države , ki sestavljajo EU) • Prosta ali odprta dostopnost (OA open access) = pojem, ki se nanaša na diseminacijo znanstvenih informacij (vse oblike informacij: revijalna, knjižna, zborniška, spletna besedila, podatkovne zbirke in večpredstavno gradivo) • free content (prosta vsebina) • prosta vsebino, ki je označena kot prosta, lahko poljubno spreminjamo, prosti dostop poseganja v vsebino ne predvideva in ne dovoljuje • izrazi s pridevnikom ODPRTI(kopiranje v tej kulturi je v redu, če ne zamolčimo imena tistega, od katerega smo prekopirali

  1. ODPRTI PODATKI (open data, podatki na internetu, ki niso podrejeni restriktivnemu copyrightu)
  2. ODPRTI DOSTOP (open access, kako doseči svobodno dosegljivost virov – literature, videa, fotografij, ki zanimajo splošno publiko)
  3. PROSTO ZNANJE (open knowledge, podobno kot odprti podatki, ampak širši znanstveni, geografski, zgodovinski podatki, glasba, film , knjige, vladne in druge upravne informacije)
  4. PROSTO IZOBRAŽEVANJE (open education)
  5. ODPRTA KODA (open source)  na programsko opremo in tako licenciranje, ki omogoča njeno svobodno razširjanje
  6. ODPRTO RAZISKOVANJE
  7. ODPRTA ZNANOST (open science, zajema podatke, metode in orodja za transparentno, reproduktibilno in interdisciplinarno raziskovanje)

• LICENCE CC  definirajo moduse razpoložljivosti besedila in njegove manipulabilnosti • za razlikovanje izraza prost (free) in odprt (open) projekt Open Access Slovenia:

  • prosti dostop (free OA) = brezplačna dostopnost besedila, za katero je avtor materialne pravice prenesel na založbo in je opremljeno z licenco , na spletu
  • odprti dostop (libre OA) = brezplačna dostopnost besedila na spletu, pri čemer je avtor obdržal materialne pravice, besedilo pa je opremljeno z eno od licenc creative commons (v primeru revijalne objave, to določi revija)

• za licence cc se bolj odločajo samozaložniki kakor previdni slovenski založniki • objave na Wikimedijinih spletiščih  pravi prosti dostop • prosti dostop v praksi pomeni časovni in krajevno neomejeno in brezpogojno spletno dostopnost (do informacije lahko pristopi kdor koli, kadar koli • oviranje poti do informacij na nekaterih spletiščih:

  • zahteva, da se uporabniki registrirajo in prijavijo
  • slabo narejen vmesnik (upočasni ali onemogoči pot do dolgih dokumentov)
  • omejitev uporabnosti spletišča (besedilo lahko samo gledamo, ne moremo ga označiti ali kopirati

• zlati prosti dostop (gold access): kadar prosti dostop zagotovi založnik (ponavadi recenzirani revijalni članki • zeleni prosti dostop (green OA): kadar prosti dostop zagotovi avtor s samoarhiviranjem objav ali njegov delodajalec s postavitvijo v prost dostopni repozitorij (ponavadi predobjave, članki pred rezenziranjem ali poobjave) • založbe člankov ne dajo v branje zastonj: zaračunavajo stroške (poskrbijo, da nekdo plača za servis-avtor ali njegova inštitucija) • »Ravnajmo tako, da bo drugo desetletje 21. stoletja v znamenju zelenega ali platinastega prostega dostopa.« (Hladnik) • v 21. stoletju velik porast prostega dostopa • sivi dostopv(grauer Weg): spletna dosegljivost publikacij, do katerih je težko priti: diplom, doktoratov, magisterijev, konferenčnih poročil in izvlečkov • hibridni dostop: poleg zastonj: spletnega dostopa obstaja še plačljiva tiskana verzija publikacije (večinoma velja za humanistične in družboslovne monografije založnik jim z vzporedno spletno objavo skuša povečati uporabnost) • zakasnjeni prosti dostop: ime za objave, ki pridejo v prosti dostop po omejenem obdobju embarga (npr. v zamiku enega leta po objavi) • platinasti zlati dostop: publikacije, s katerimi avtorji nimajo stroškov, ker je stroške objave pokril nekdo tretji (inštitucija, država, mecen): najbolj prilega značaju slovenskih znanstvenih objav na spletu • OVIRE za širitev prostega dostopa: založniški monopol z oderuškimi tarifami za objave in z oderuškimi naročninami na revije onemogoča prosti dostop • prostodostopne revije najdemo:

  • v DOAJ (Directory of Open Access Journals)
  • preko Googlovega Učenjaka

• Akademske inštitucije (delujoče v duhu prostega dostopa): se vpisujejo na seznam ROARMAP (REgistry of Open Access Repositories Mandatory Archiving Policies • previdnost! Nekatere založbe, ki imajo oznako OA, svoje storitve (recenziranje, uredništvo, postavitev, prosta dostopnost) avtorjem drago zaračunajo, zato jim rečemo izkoriščevalske oz. plenilske (izraz se uporablja tudi za ad hoc založbe, ki za majhen denar objavljajo in postavljajo v prosti dostop vse-tudi razprave sumljive vrednosti)

1.4.2 Varovanje zasebnosti
[uredi]

2. KREDIBILNOST
[uredi]

2.1 Aktivizem
[uredi]

2.2 Avtorstvo
[uredi]

2.3 Strokovno recenziranje
[uredi]

2.4 Pravopis
[uredi]

2.4.1 Ločila
[uredi]

2.4.2 Velike začetnice
[uredi]

2.4.3 Drugo
[uredi]

2.5 Digitalna pismenost
[uredi]

2.5.1 Formati besedil
[uredi]

2.5.2 Besedilo v wikijih
[uredi]

2.5.3 Vaje v wikijih
[uredi]

2.5.4 Sporočanje popravkov in komentarjev
[uredi]

2.6 Navajanje
[uredi]

2.6.1 Čemu sploh citiramo
[uredi]

2.6.2 Prepisovanje
[uredi]

2.6.3 Citatna industrija: Citatni indeksi, Faktor vpliva, Slovenske znanstvene revije
[uredi]

2.6.4 Citatni slogi
[uredi]

2.6.5 Tehnika citiranja: Opombe, Kratki sklici, Označevanje navedkov, Od kod vse citiramo, Viri in literatura, Zaslon in papir
[uredi]

2.6.6 Zgledi: Knjiga, Članek v zborniku, Poglavje, Razprava v reviji, Članek v časniku, Članek na dLibu, Enciklopedijsko geslo, Forum, Spletni tečaj, Blog …
[uredi]

3. ŽANRI
[uredi]

3.1 Šolsko pisanje
[uredi]

3.2 Poporavljanje
[uredi]

3.3 Komunikacija v stroki
[uredi]

3.3.1 E-pošta
[uredi]

3.3.2 Socialna omrežja
[uredi]

3.3.3 Zagovor
[uredi]

3.4 Literarna kritika
[uredi]

3.5 Enciklopedični članek
[uredi]

3.5.1 Biografski članek
[uredi]

3.5.2 Članek o knjigi
[uredi]

3.6 Učbenik
[uredi]

3.7 Strokovni blog
[uredi]

3.8 Spletni forum
[uredi]

4. SLOG
[uredi]

4.1 Sestavni deli
[uredi]

4.1.1 Naslov
[uredi]

4.1.2 Izvleček
[uredi]

4.1.3 Ključne besede
[uredi]

4.1.4 Kazalo vsebine
[uredi]

4.1.5 Povezave
[uredi]

4.2 Napake
[uredi]

4.2.1 Gostobesednost
[uredi]

4.2.2 Nerazumljivost
[uredi]

4.2.3 Pomanjkanje konteksta
[uredi]

4.2.4 Manierizem
[uredi]

4.2.5 Slogovna ubornost
[uredi]

4.2.6 Pristranskost
[uredi]

4.2.7 Terminologizacija
[uredi]

4.2.8 Spol in število
[uredi]

4.2.9 Mentalno brambovstvo in servilnost
[uredi]

4.3 Govorna prezentacija
[uredi]

4.3.1 Prosojnice
[uredi]

4.4 Vizualizacija
[uredi]

4.4.1 Fotografije: Licenciranje fotografij, Fotografije kulturne dediščine, Nalaganje na wikije
[uredi]

4.4.2 Infografika: Tabele, Zemljevidi, Besedni oblak
[uredi]

4.4.3 Literarnovedna igra?
[uredi]

5. ISKANJE
[uredi]

5.1 UDK
[uredi]

5.2 DOI
[uredi]

5.3 COBISS ID
[uredi]

5.4 Podatki in podatkovne zbirke
[uredi]

5.4.1 Iskanje po dLibu
[uredi]

5.5 Seznami
[uredi]

6. DIGITALNA HUMANISTIKA
[uredi]

6.1 Empirične metode
[uredi]

6.1.1 Programi
[uredi]

6.1.2 Projekti, revije
[uredi]

6.1.3 Računalniško jezikoslovje
[uredi]

DODATNO BRANJE
[uredi]

Slovarček[uredi]

  • ad hoc (po domače 'čez palec')
  • comfort zone (16 svetovnih jezikov, ki se jim ni treba bati za preživetje)
  • border line (90 jezikov z nejasno prihodnostjo)
  • licenca creative commons (cc): licenca ustvarjalnega ljudstva
  • copyright
  • peer reviewing (utečeni recenzijski postopki)
  • open data (odpri podatki)
  • open access (prosti dostop)
  • OCR (optično prepoznavanje črk)

Moj prvi stik s Slavistično revijo[uredi]

Tanka knjiga kričeče rdeče barve me je pritegnila, rdeča barva kot barva moči in strasti, a hkrati odbila, saj je omenjena knjiga intenzivne rdeče barve in je za moj okus preveč vpadljiva. Pregovor, ki pravi "ne sodi knjige po platnicah", velja za mnoge stvari v življenju in seveda se je izkazalo za resnično tudi pri tej knjigi, saj mi naslovnica ni bila pretirano všeč. Zdelo se mi je prav, da jo odprem in si ustvarim mnenje o knjigi na podlagi vsebine knjige. Najbolj zanimiv del knjige se mi zdi njena večjezičnost, delitev na poglavja in sprotno navajanje virov ob koncu določenega in logično storjenega odstavka, kar omogoča hitro pridobivanje dodatnih informacij (literature) in znanja o določenem področju, ki me je pritegnilo.

Seminarska naloga[uredi]

Za seminarsko nalogo pri predmetu Uvod v študij slovenske književnosti sem prebrala, vsebinsko povzela in poiskala kritike na roman Obleganje neba, katerega avtor je Vladimir Kavčič.

Podlistek[uredi]

Za pretipkavanje podlistka sem si izbrala kratko pripovedno delo Pija pl. Kušin, katero je napisal Josip Premk.