Uporabnik:Tinkara Drstvenšek

Domače naloge

DN11 SlovLit

Na SlovLit-u je bilo 4. marca 2021 objavljeno obvestilo o prvi biografiji Dostojevskega v slovenščini. Ob 200-letnici rojstva in 140-letnici smrti F. M. Dostojevskega so se pri LUD Literatura odločili, da izdajo prevod najnovejše velike biografije Dostojevski ruske literarne zgodovinarke Ljudmile Saraskine v prevodu Boruta Kraševca in izvirno slovensko knjigo Dostojevski in jaz sedemnajstih priznanih slovenskih piscev.
Sporočilo vsebuje namen, nekaj podatkov o življenju Dostojevskega, o življenju Ljudmile Ivanove Saraskine in o knjigi Dostojevski in jaz.
Sporočilo je bilo poslano z elektronskega naslova LUD Literature, 4. marca 2021, na forum ga je objavil Miran Hladnik, istega dne.

DN10 Nalaganje slik

dodajanje slike

DN9 Register kulturne dediščine

V registru kulturne dediščine je kapelica pri hiši Celestrina 6c, ki je na Wikipediji ni. Našla sem tudi arheološko najdišče pod Meljskim hribom, ki je omenjeno v wikipedijskem članku o Mariboru. V Mariboru, v bližini mestnega parka stoji Hutterjev blok, ki ima spletno stran na Wikipediji. V registru kulturne dediščine je tudi hiša na Žičkem prehodu 5 v Mariboru, ki ni v wikipedijini bazi podatkov, je pa stran o ulici Žički prehod.

DN8 Popravljanje

manjkajoča pika
odvečna beseda
vejica
tipkarska napaka
poprava veznika

DN7 Geopedija

V Mariboru se dogajajo naslednji zgodovinski romani:

• Zlata Vokač: Marpurgi
• Lojze Ilja: Zadnji rabin v Ljubljani
• Tita Kovač: Spomini barona Valvasorja
• Anton Ingolič: Pradedje
• Ivan Pregelj: Zgodbe zdravnika Muznika
• Jože Hudales: General
• Drago Jančar: Severni sij
• Januš Golec: Kruci
• Anton Slodnjak: Pogine naj - pes!
• Bogdan Novak: Lipa zelenela je, 5-6: Goljufive sanje
• Ožbalt Ilaunig: Dva soseda

V Malečniku se dogaja roman Ob vrtincih Branka Rudolfa. V Mariboru stoji tudi spomenik Rudolfu Maistru.

DN6 Literarni zgodovinar Tine Debeljak

O Tinetu Debeljaku
Tine Debeljak je bil slovenski literarni kritik, prevajalec, urednik in pesnik, rodil se je 27. aprila 1903 v Škofji Loki, umrl je 20. januarja 1989 v Buenos Airesu.
Na ljubljanski univerzi je študiral slavistiko in primerjalno književnost, v tem času je pretežno pisal pesmi. Delal je kot profesor in urednik slovenskega katoliškega dnevnika Slovenec. V Varšavi je postal lektor za slovenski jezik in opravil doktorsko dizertacijo. Leta 1939 je doktoriral na Univerzi v Ljubljani. Po koncu druge svetovne vojne je emigriral v Argentino, kjer je tudi umrl.
Kot literarni zgodovinar je izdajal kritike, prevode in literarnozgodovinske študije. Med njegovimi literarnimi ocenami so dela Vojislava Moleta, Ivana Preglja, Srečka Kosovela ... Nadaljeval je tudi v Buenos Airesu, kjer je še naprej raziskoval Balanričevo poezijo in kot urednik s študijami opremil več knjižnih izdaj. S Francetom Papežem sta pripravila Antologijo slovenskega zdomskega pesništva. Njegovo delo je izredno obsežno, obsega več kot 50 knjižnih izdaj.
O članku v Wikipediji
Članek je sestavljen zelo metodično in po določenih skupnih značilnostih. Za naslovom je krajši opis osebe, nato sledi vsebina, ki je opremljena s povezavami, da lahko takoj skočimo, na tisto kar želimo in kar nam ustreza. Na desni strani zaslona je okno s sliko in osnovnimi podatki opisane osebe, ki so navedeni zelo pregledno. Članek vsebuje 7 poglavij, z ostalimi članki enotna so 4: Življenje, Delo, Viri in Glej tudi. Vsako izmed poglavij je podkrepljeno z dodatnimi povezavami, ki jih lahko odpremo, če nas zanima še kaj več (npr. povezava na Wikipedijin članek o Škofji Loki). Na dnu članka so kategorije, ki jim ustreza članek (npr. Slovenski kritiki, Slovenski pesniki).

DN5 Članek iz Slavistične revije

Naslov članka: Postmodernistični elementi v poeziji Jevrema Brkovića Členek je napisala Anka M. Vučinić Gujić, prevedla ga je Sonja Dolžan. Članek je objavljen v 1. šteivilki 64. letnika SLavistične revije. Jevrem Brkovič je bil črnogorski pesnik, pisatelj, novinar, zgodovinar. O Anki M. Vučinić Gujić na internetu ni veliko podatkov, poleg tega članka je napisala tudi "Elementi postmodernizma u Balsamovanoj kletvi Mladena Lompara", "Metatekstualnost pripovjedačkog postupka Dubravke Ugrešić".
V povzetku avtorica predstavi vsebino članka: poetika postmodernizma v Brkovićevi poeziji se kaže z diferenciiranostjo pesniških izpovedi, ki jih izraža z uvajanjem hisoriografske metafikcije in intertekstualnosti. Članek ima dve poglavji, prvo je naslovljeno Postmodernistična intertekstualnost, v njem se avtorica osredotoča na Brkovičevo zbirko poezije "Tajna večera". Osredotočala se je na intertekstualno povezavo med elementi parodije s krščansko tradicijo in Svetim pismom. Anka M. Vučinić Gujić piše, da s pomočjo metafikcijske samorefleksinosti Jevrem Brković "odkriva resnice, ki so družbeno, zgodovinsko in ideološko pogojene." (2016: 64) Drugo poglavje Postmodernistični historizem izpostavi zbirkoDukljanjske molitve, ki sta jo navdihnila Duklja in Dukljanstvo (Duklja je bila srednjeveška južnoslovanska država, ki je v grobem obsegala ozemlja današnje jugovzhodne Črne gore.), v njej pesnik naredi kronološki pregled ustanoviteljev naroda. Avtorica opiše intertekstualnost zbirke in kaj pomeni za besedilno sporočilo. Ana M. Vučinić Gujić o zbirki: "Pesnik povezuje sedajnost in preteklost, da bi bralcu približal ustvarjanje kulture dukljanskega naroda in pojasnil njen smisel." V zaključku avtorica sklene, da "poezije Jevrema Brkobića zaradi prepletanja modernističnega sloja in globoke navezanosti na tradicijo in lastne korenine ne moremo jasno umestiti v določeni umetniški kanon, kljub temu pa je bilo raziskovalno delo usmerjeno v odkrivanje pesnikovih metamorfoz in razvojne poti od modernističnega stališča k prehodu v postmodernizem." (Vučinić Gujič 2016: 67)
Vir: Anka M. Vučinić Gujić. Postmodernistični elementi v poeziji Jevrema Brkovića. Slavistična revija 64/1 (2016). 61–69

DN4 Slavistična revija

Slavistična revija ustreza svojemu imenu, saj vsebuje članke v različnih slovanskih jezikih, ne samo v slovenščini, kljub temu da je izdana v Sloveniji. To kaže tudi na uspešno meddržavno sodelovanje, ki prav gotovo odpira nove možnosti raziskovanja in širši pogled vsem raziskovalcem. Vsak članek je opremljen s povzetkom v angleščini, kar omogoča vpogled v raziskovalno temo tudi tistim, ki ne govorijo jezika, v katerem je članek napisan. Všeč mi je, da so nekateri članki, napisani v kakšnem drugem jeziku, tudi v slovenščini oz. da vsebujejo vsaj slovenske povzetke, iz katerih lahko razberemo, ali nas tema zanima in če se želimo vanjo bolj poglobiti. Članki tako iz jezikoslovja kot iz literature pa delajo revijo toliko bolj zanimivo, saj lahko vsak najde nekaj, kar ga zanima in hkrati "naleti" še na kakšen članek, ki ga v kakšni reviji, kjer bi bili npr. samo jezikoslovni članki ne bi prebral, ker je sploh ne bi prebiral. Presenetila me je tudi rubrika OCENE - POROČILA - ZAPISKI - GRADIVO, kjer je v 4. številki letnika 66 Beseda ob jubileju zaslužne profesorice dr. Aleksandre Derganc, v kateri sem izvedela nekaj informacij o življenju te profesorice. To se mi zdi za nas študente še posebej pomembno, saj lahko vidimo, s čim se ukvarjajo ljudje, ki so študirali podobno kot mi in kakšna je naša prihodnost v tej stroki.

DN3 Popravljalci sveta

Ljudje radi sanjamo o boljšem življenju, upamo, da nas bo dohitela sreča, živimo v preteklosti s svojimi napakami in smo nezadovoljni. Sama verjamem, da sreča ni tisti hipec, ko smo tako veseli, da nas od smejanja bolijo lica, ampak dlje časa trajajoče čustvo, za katerega moramo najti svoje "poslanstvo". Sreča je, ko se učiš nekaj, kar je tako zanimivo, da pozabiš na vse ostale naprave, s katerimi si lahko v sodobnem času krajšamo dneve. Ko najdeš knjigo, ki je ne moreš odložiti, dokler je ne prebereš, čeprav zaradi tega zanemarjaš druge zadolžitve, saj te kljub vsemu ne peče vest. Takšni ljudje se s svetom zadovoljijo, v njem najdejo svoje mesto in počnejo, kar jih zabava, v čemer uživajo, kar jih sprošča. A to ne pomeni, da ne razmišljajo tudi o svetu izven svojega stanovanja, dela, šole, da ne opazijo nekaterih napak zunanjega sveta in si jih ne želijo popraviti. Spet se vrnemo k besedi "poslanstvo", saj dobimo nove ideje in iščemo nove načine, kako bi zdaj popravili te napake, ki smo jih zaznali. A to ne pomeni, da takrat več nismo zadovoljni, saj postane tudi to odpravljanje napak nekaj, ob čemer uživamo, če si le ne zadamo preveč oddaljenega cilja. Tako lahko npr. urejamo in ustvarjamo strani na Wikipediji, prenašamo slovensko leposlovje na Wikivir, poskušamo čim več otrokom priljubiti svoj predmet poučevanja ali branje ali kaj podobnega. Predvsem moramo v vsem, kar počnemo, uživati in biti s tem zadovoljni. Ob vsem tem pa mogoče najdemo še kaj časa, da pregledamo kakšno Wikipedijino stran in kaj dopolnimo ali popravimo, saj je spletišče zasnovano tako, da nam to omogoča.

DN2 Antiutopija

Utopija in antiutopija sta v literaturi prisotni predvsem od začetka industrializacije, ko so začele z vzpostavljanjem novih družbenih razredov, na dan prihajati krivice, ki so jih doživljali ljudje. Ko so začeli ljudje o njih razmišljati, so osnovali različne družbene sisteme, ki naj bi odpravili krivice in omogočili brezskrbno in pravično življenje, brez pohlepnežev in nadutežev, ki mislijo, da več denarja pomeni več vrednosti in da so zato boljši. Za literaturo je od nekdaj značilno, da avtorji črpajo iz družbenega dogajanja in ustvarjajo. Tako sta v literaturo prišla tudi žanra utopije in antiutopije, prva pomeni opisovanje nekega idealnega sveta in kritika družbe skozi ta svet, druga pa prikaz propada nekega družbenega sistema in nekakšna napoved za prihodnost. Utopične in antiutopične romane lahko pričakujemo tudi kot posledico situacije v kateri smo se znašli pred nekaj leti, ko se je začela epidemija covida in so začele na dan prihajati različne krivice, ki se dogajajo po svetu, ki so se lahko v družbi brez takšne krize skrile, v tako resni zdravstveni situaciji pa so privrele na površje.

DN1 Janko in njegova Urška

Janko in njegova Urška

Dodatno

K že obstoječemu članku na Wikipediji sem dodala poglavje Javne hiše v Mariboru.

Študij Nove pisarije

Uvod

• dopolnilo,
• "nova pismenost",
• Wikimedijina spletišča --> skupinsko avtorstvo, da ali ne?

1. možnost dopolnjevanja,
2. vpogled v historiat,
3. princip sprotnega nastajanja,
4. "eksperimnent".

• Glavni avtor Miran Hladnik.
• Sklicevanje na Franceta Prešerna in njegovo satirično pesnitev (prvotni naslov Kranjska pisarija).

1 PISMENOST

• * definicija pismenosti - biti pismen = "obvladovati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo" (str. 13)
• spreminjanje razumevanja pismenosti, narod vedno bolj pismen,
• različne sporazumevalne prakse --> konflikti, predvsem med različnimi generacijami
• računalniki --> več informacij --> več možnosti, več dela, a takšnega, ki prinaša zadovoljstvo in posledično srečo,
• "razviti svet" in pismenost,
• delež populacije, ki se ukvarja s pisanjem ustreza specializaciji na drugih področjih,
• podjetnost - sinonim kreativnosti.

1.1 Informacijska družba

• informacijska družba, ki nadomešča industrijsko,
• nove kulturne paradigme, hkrati s skrbjo za tiskano knjigo (najpogostejša očitanja in predsodki),
• dostopnost digitalnih informacij,

1.2 Wikiji

• Wikiji - skupek spletišč, ki so našteta na str. 24,
• povezava med članki na Wikipediji v določenem jeziku in njegovo vitalnostjo, primerjava s prevodi svetega pisma,
• licenca creative commons,
• brez avtoritete in uveljavljanja avtorstva, ampak uredniška politika in mehanizmi odločanja, ki so namenjeni ohranjanju kreativnosti in svobode (tudi vodilni gesli wikiskupnosti),
• krajša "navodila za uporabo" (str. 30),
• povečan dostop do informacij in spremenjen odnos skupnosti do strokovne verodostojnosti.

1.2.1 Wikiji in šola

• Uvajanje Wikijinih spletišč v šolski prostor.
• Odzivi študentov na skupinsko pisanje in uporabo Wikipedije, Wikiverze, izkušnje pri delu.
• Primer odprave vandalizma na Wikipediji.

1.3 Avtor

• Pozornost literarnih zgodovinarjev različnim členom komunikacije.
• Literatura za bralca : avtorska literatura
• Teža besedila določena v razmerju do bralca, zgodovinskega in aktualnega.
• Meje med različnimi fazami prehodne.

1.3.1 Motivacija za pisanje

• Različni motivi za pisanje besedil,
• primeri neetičnosti,
• pismenost v skladu s teorijo funkcijskih zvrsti jezika (str. 42).

1.3.2 Izbira jezika

• Pisanje za globalno javnost v angleščini,
• razprave o slovenski književnosti v slovenščini.
• Izvlečki in povzetki v tujih jezikih,
• jezik Wikipedije.

1.3.3 Izbira teme

• Število izbirnih možnosti.
• Narekovalci izbire teme v akademskem okolju (str. 47),
• težave s tem, če si sami izbiramo temo, ki nam najbolj ustreza.
• Pojem t. i. spregledanih, prezrtih, zamolčanih, zanemarjenih, potlačenih tem.
• Pomembnost različnih področij, tem (str. 48),
• vedno več izbirnih možnosti v literarni zgodovini in njenem akademskem segmentu.

1.3.4 Vaje v pisanju

• Navodila za objavljanje besedil na Wikivir (str. 51),
• kje lahko najdemo besedila, ki jih je treba "pretipkati".

1.3.5 Usoda avtorstva

• Avtorji in objava njihovih del na spletu.

1.3.5.1 Soavtorstvo

• Tuji posegi niso kritika, ampak sodelovanje.
• Utrjena pravila obnašanja sourednikov na Wikipediji.
• Nekaj pravil za uspešno raziskovalno sodelovanje z drugimi (str. 54).

1.3.6 Objavljanje

• Danes objava v reviji ali knjigi dokaj enostavna in dosegljiva.
• Nov pomen izraza "postaviti besedilo" z izumom interneta.
• Nasveti za objavljanje v spletu (str. 56).

==== 1.3.7 Množični um ali pametna množica ====ž

• Množični um, koletkivna pamet, kolektivna zavest, množična zavest.
• "Izmenjava množične vednosti deluje proti hierarhiji, avtoriteti in privilegijem, [...] je samokreativna in se sama promovira." (str. 57)
• Wikipedija spominja na Babilonski stolp.
• Lanierjeva kritika množičnega uma, navezava na slovensko Wikipedijo. (str. 59)
• Crowdsourcing.

1.3.8 Avtorske licence

• copyright oz. avtorske pravice

1.3.8.1 Creative commons

• Avtorska licenca, ki izhaja iz svobodne kulture.
• Vrste licenc cc (str. 62).
• vrste licenc so spremenljive.
• Navodila za uporabo cc licence (str. 63).

1.3.8.2 Copyright

• Kratka predstavitev (str.64).
• Problematičnost avtorske pravice: izhaja iz trojih neustreznih konceptov (str. 64), ne upošteva nematerialne dimenzije produktov človeškega uma.
• Lastnik avtorskih pravic je avtor, dokler jih ne proda ali odstopi.
• Omejena uporaba avtorskih del in primeri (str. 67).
• Omejena prosta uporabnost tudi na spletu.

1.4 Bralec

1.4.1 Prosti dostop

• Internet je razširil prostor svobodnega pretoka informacij, krepi pričakovanja njihove lahke dostopnosti in neplačljivosti.
• Slovenščina vključena v velika mednarodna spletišča.
• Najbolj informacijsko zaprta in zaščitena področja - vera, vojska, trgovina, uradovanje in industrija (skrivnost).
• Dostopnost umetnosti, objav s področja literarnih ved (str. 72).
• Prosta ali odprta dostopnost - nanaša se na diseminacijo znanstvenih informacij, zadeva vse oblike informacije. Razlika med prostim dostopom in prosto vsebino (str. 73).
• Več izrazov s pridevnikom odprt in njihove razlage (str. 73).
• Prosti dostop v praksi --> do informacije lahko dostopa kdorkoli, kadarkoli, kjerkoli.
• Zlat, zelen, sivi, zakasnjeni, platinasti prosti dostop (str. 75).
• Prosto dostopne revije v DOAJ in preko Googlovega učenjaka.
• Plenilske založbe (str. 76).

1.4.1.1

• Znanje kot zares javno dobro (str. 77).
• Založbe in knjigarne knjige obravnavajo kot tržno blago.
• Vidik cehov.
• Predatorske založbe (str. 79)

1.4.1.2 Repozirotiji

• Najočitnejši dokaz o vplivnosti znanstvenega objavljanja - številke o citiranosti.
• Vsak obisk spletne strani je merljiv.
• Financiranje spletnih objav v okviru naročnine na internet? (str. 82)
• Akademski spisi literarnih novinarjev - PeFprints, Digitalna knjižnica UM, univerza v Novi Gorici (str. 83).
• Glavni namen repozitorijev - arhiviranje diplom, magisterijev in doktoratov.
• Spremenjen slog pisanja pri objavljanju na spletu (str. 84).
• Prosto dostopne slovenske literarnovedne teorije (str. 85).
• Spletni forum SlovLit - odprtega značaja (str. 85).
• Maksimalna odprtost na Wikipediji.

1.4.2 Varovanje zasebnosti

• Avtorska zakonodaja in zakon o varstvu posebnih podatkov - sabotaža sodobne informacijske družbe.
• Različni razlogi za nezaupanje v globalna digitalizacijska podjetja (str. 87).
• Posamezno ni enako zasebno (str. 88).
• Ozaveščen posameznik je zainteresiran za blaginjo vseh drugih posameznikov in okolja.
• O uvedbi slovenskega Zakona o varovanju osebnih podatkov (str. 89).
• Posledice Zakona o varovanju osebnih podatkov (str. 90-91).

Nove besede

A
anahronizem = pojav ali dejstvo, ki ni v skladu s časom ali razmerami, v katerih nastopa (SSKJ)
E
entiteta = filozofski pojem, vezan na obstojnost česarkoli v danem prostoru in času; nekaj kar je, kar obstaja (Wikipedija)
G
gluha loza = gozd, območje, ki je brez zvoka, šuma, odmeva (SSKJ) P
paradigma = vzorec, primer (SSKJ)
S
subverzivno = prevraten, subverzija = prikrita dejavnost proti obstoječi družbeni politični ureditvi, prevratno delovanje (SSKJ)