Uporabnik:TinaRaj – Wikiverza

Nekaj o meni[uredi]

Moje življenje se je pričelo s pravljico »o malih, a dobrih ljudeh, ki so živeli morda pred davnim, morda pred nedavnim v tistem čudovitem kraju pri Muri, kjer je toliko močvirnih jarkov kakor nikjer na svetu« (Kranjec 1940: 7). Eden najlepših občutkov je, ko se pelješ preko teh vodnih površin, pa naj bo to z avtom, kolesom, ali mojim najljubšim prevoznim sredstvom – rolerji, in praviš: »Zaj san pa doma«. Če torej srce vztrepeta že ob prečkanju reke, kako mora potem šele bíti, ko se približa domačemu kraju Pod čarnin lougon, kjer nas je turniški zvon vedno vabil: »Vsi dečki inu deklice, z veseljon f cerkef odite« (Radoha 1915).

Pa cerkev ni edino zatočišče,
tudi šola je znanja zbirališče.
Komaj Štefana Kovača sem spoznala,
že pot me je naprej peljala.
Na gimnazijo v Ljutomer sem se preselila,
Franca Miklošiča takoj vzljubila.
On bil naš gimnazijski je junak,
čeprav v uporabi slovenščine ne ravno krepak.
Dvakrat me Cankar z zlatom je nagradil,
še na maturi njegov hlapec razveselil.
Izbirala sem študij pravi,
šele v zadnjem trenutku se mi pred oči postavi.
Veliko knjig se na moji polici je nabralo,
za nove zemljevide več mesta ni ostalo.
Odločitev sem torej tako izoblikovala,
da s temi predmeti bom šolanje nadaljevala.

In sem šla. Pa ne od Goričkega v Piran. Zame kot Prekmurko, vajeno brezkončne ravnine, bi bil to namreč prevelik napor. Postanek sem morala narediti že prej, v Ljubljani. Namesto tega, kako so »v stari Ljubljani živeli peki, ki so jih staroljubljanski meščani pogosto namakali v reki« (Grafenauer 1983: 56) in kako »na starem so trgu pod lipo zeleno, trobente in gosli in cimbale pele« (Prešeren 1830), sem v velikem mestu opazovala ljudi, »ki se skrivajo za maskami, enaki, popolni a nezadovoljni« (Sirk, 2018). Vendar pa to ni več zgodba o prostoru, temveč o času - aktualnem letu 2020 in žal tudi 2021. :-(

Obožujem rime,
a pesnim slabo.
Kar tu piše,
ni za nobeno rabo.
Bom izbrisala,
da ne bo težav.
Bom raje zapisala,
ko znala bom prav.:-D

Miško Kranjec. Povest o dobrih ljudeh. Ljubljana: Slovenska Matica, 1940. COBISS
Niko Grafenauer. Stara Ljubljana. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1983.COBISS
Lea Sirk – Hvala, ne! Youtube 17. februar 2018.

Domače naloge[uredi]

Domača naloga 1: Prebiranje Slavistične revije[uredi]

Izbrala sem članek avtorice Alojzije Zupan Sosič z naslovom Kriminalkina uganka. Objavljen je bil leta 2001 v Slavistični reviji (številka 1–2).

Povzetek[uredi]

V članku poteka razprava o literarni vrsti, ki je bila po ocenah avtorice pri nas predhodno necenjena. Kriminalni romani so v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja doživeli spremembe predvsem pri poglabljanju vloge uganke, ki ne pomeni več zgolj iskanje krivca, temveč tudi spopadanje z lastno identitetno in eksistencialno krizo. S tem se je kriminalka približala in se žanrsko pomešala z drugimi romanesknimi strukturami. Slovenske kriminalke je možno razdeliti na klasične in sodobne.

Izvorna oblika kriminalke je detektivka, imenovana tudi zgodba razkritja, ki se osredotoča na končno razrešitev uganke, manj pozornosti pa namenja psihološkemu označevanju zločinca. Praviloma upošteva osnovno detektivsko shemo, ki vodi od trupla, do detektiva in na koncu do razkritja storilca. Postopoma je detektiv izgubljal tudi lastnosti inteligentnosti , ki je po mnenju raziskovalcev napredovala v novo razvojno stopnjo imenovano trda detektivka. Kriminalka se je razvila med letoma 1920–1940 v zlatem obdobju kriminalke, ko je vse večji poudarek dobivala socialna motivacija dogajalnega prostora. Glavna razlika med detektivko in kriminalko je ta, da se slednja bolj osredotoča na zločinca, kot pa samo razkritje. Iz tuje literature je avtorica omenila Agato Christie, ki je s kanonizacijo ženskih kriminalk vnesla nove značajske lastnosti, kot sta narcisoidnost, emocionalnost na moškega glavnega junaka.

Uspeh otroških kriminalk in televizijskih serij iz 70. let 20. stoletja je na slovenskem prinesel razmah sodobnih oblik kriminalke. Avtorica je izpostavila nekaj primerov romanov, ki so vsak so na različne načine prinesli inovacije v to literarno vrsto. V romanu Nekdo drug, avtorja Branka Gradiščaka je dodana humorna in ironična komponenta, ki jo podkreplja novi osnovni pripovedni način – dialog. Na zabaven način bralcu približa sicer resno tematiko identitetne razklanosti, ki velja za bistveno novost v zem romanu. »Identitetna uganka, temelj klasične kriminalne strukture, se namreč v tej kriminalki prenese na glavnega literarnega junaka, v njem povzroči eksistentno krizo, ki se na koncu delno potiša, ne pa razreši«. (Zupan Sosič 2001: 46) V romanu G. Gluvića Vrata skozi za dramatičnost zgodbe poskrbi erotična napetost, do katere vodi nezavedni sadizem glavnega junaka Damjana. V romanu Maje Novak Cimre, je dogajanje predstavljeno z zornih kotov dveh pripovedovalk in alternirajočega zločinca, ki bralca zmede in ga vključi v proces iskanja pravega storilca, ki se na koncu izkaže za kolektivnega storilca. Pojavljajo se vprašanja neenakosti, tako spolne, socialne, geografsko-jezikovne in verske, ki jih avtorica na mestih razkriva ironično, ko o menstruaciji in nosečnosti govori v moškem spolu. Feministična ideja se pokaže ob nesposobnem detektivskem bratu, katerega vlogo prevzame njegova sestra in uspešno razreši primer. Dogajalni prostor je mesto »puščava izgubljenega človeštva« (Zupan Sosič 2001: 49), zaznamovano z družbenimi problemi posilstvom, incestom, bigamijo in pedofilijo, s čimer se roman približa postmodernizmu.

Vtis[uredi]

Tematika članka me je pritegnila, saj sem nekatera izmed del, obravnavanih v besedilu tudi sama prebrala. Navdušilo me je, kako sistematično je avtorica proučila izbrana dela in izpostavila očitne novosti, ki so jih ta doprinesla k literarni vrsti.

O avtorici[uredi]

Alojzija Zupan Sosič se je rodila leta 1964 v Trbovljah. Študirala je slovenistiko in srbokroatistiko, pozneje se je lotila še študija primerjalne književnosti. Na oddelku za slovenistiko univerze v Ljubljani je kot asistentka začela delovati leta 1998 in leta 2002 postala docentka, 2008 izredna, leta 2013 pa redna profesorica. Predavala je o sodobnem slovenskem romanu, zapisala pa je tudi več knjig, med katerimi je najbolj znana znanstvena monografija Teorija pripovedi.

Slog in razumljivost[uredi]

Članek je zapisan informacijsko zgoščeno in v strokovnem jeziku, zato je za razumevanje potrebno večkratno branje ali res dobro poznavanje tematike. Ker gre za znanstveni članek, je na začetku izvleček v slovenskem in angleškem jeziku, sledijo pa ključne besede. Jedrni del je dodatno členjen na dve podpoglavji, ki sta smiselni glede na vsebino. Pojavlja se veliko terminov, kot so žanrska hibridnost, sinkretizem, suspenz, anticipacija, gnoselogizem, trda detektivka, detektivska fikcija, sadizem, anagram. Nekateri so razloženi v opombah, za druge pa je predvideno, da jih bralec že predhodno pozna. V samem besedilu so le redki citati, večina dodatnih podatkov pa je navedena v opombah, ki so skladno s tem zelo obsežne.

Domača naloga 2: literarnovedne razprave v drugih revijah[uredi]

Slovenske literernovedne revije[uredi]

Vse tri slovenske literarnovedne revije so prosto dostopne na spletnih straneh revij (Slavistična revija, Primerjalna književnost, Jezik in slovstvo) in vsem zainteresiranim bralcem približajo literarnovedna vprašanja in razlage.

	Slavistična revija	Jezik in slovstvo	Primerjalna književnost
Podnaslov	Časopis za jezikoslovje in literarne vede	/	/
Začetek izhajanja	1948	1955	1978
Urednik(i)	Miran Hladnik	Joža Mahnič, Boris Mehrhar, Bratko Kreft, France Bezlaj, Jože Toporišič, Franc Jakopin, Matjaž Kmecl, Jože Koruza, Aleksander Skaza, Gregor Kocijan, Alenka Šivic Dular, Tomaž Sajovic, Marko Stabej in trenutna Đurđa Strsoglavec	Darko Dolinar, Tomo Virk in trenutna Darja Pavlič
Društvo	Slavistično društvo Slovenije	Slavistično društvo Slovenije	Društvo za primerjalno književnost
Vsebina	izvirni in še neobjavljeni znanstveni in strokovni članki s področij slovenističnega oz. slavističnega jezikoslovja in literarne vede ter iz sorodnih strok, ki niso v uredniški presoji za nobeno drugo publikacijo	razprave o slovenskem jeziku in literaturi na visoki strokovni ravni	razprave o primerjalni književnosti, literarni teoriji, metodologiji in estetiki

Slovenski literarni zgodovinarji objavljajo še v revijah Dve domovini, Razprave SAZU, Studia mythologica Slavica, Knjižnica, Phainomena, Acta Neophilologica, Traditiones, Slavica Centralis in Verba Hispanica.

Za svojo domačo nalogo sem izbrala članek iz revije Jezik in slovstvo: Andrea Leskovec. Izkustvo tujega in responzivnost v Cankarjevem romanu Tujci. Jezik in slovstvo 65/1 (2020). 37–48.

Vsebina izbranega članka[uredi]

Zgodba Tujcev govori o slovenskem kiparju Pavlu Slivarju, ki je po zavrnitvi njegovega predloga za Kettejev spomenik spoznal, da ga domovina ne potrebuje in namesto po kamnu, vzdihuje po kruhu. Preseli se na Dunaj, kjer spoznava druge slovenske umetnike in kulturnike, ki so svojo domovino zavrgli in se je spominjajo le še z muko in odporom. Pri tem se pojavi vprašanje, ali je Slovenija potemtakem sploh sposobna kulturno napredovati, ko pa svoje kulturnike ponižuje in jih s tem sili, da odhajajo v svetlečo tujino. Glavni lik romana kljub prigovarjanjem prijateljev ni mogel odmisliti svojega izvora in čeprav je že kazalo, da ga bo ljubezen do izbranke Berte rešila, ga na koncu vendar pogubita socialna beda in pritisk zunanjega sveta. Edina rešitev je le še smrtonosni skok z mosta.

V prvih poglavjih romana je zaznavna samozavest glavne osebe, ki pa se prej ko slej izkaže kot pretirana in preveč egoistično, tudi egocentrična. Z ustvarjanjem iluzij o svoji absolutni avtonomiji, se loti tudi dojemanja tujinstva, kar je tudi glavni vzrok, da drugačnosti ne more sprejeti in se raje zapira v svoj vakuum, kjer so mu tujci vsi drugi, pa tudi sam sebi postane tujec. Naprej ga vodi deterministična perspektiva in naenkrat se počuti kot žrtev, njegova samopodoba pade, ne čuti niti več želje po kakršnikoli odgovornosti.

Irena Avsenik Nabergoj , Janko Kos, Matjaž Birk in Alojzija Zupan Sosič so edini, ki so se do sedaj podrobneje lotili literarnovedne analize tega dela. Obravnavali so ga skozi različne perspektive. Matjaž Birk je dajal poudarek migracijskemu in medkulturnemu izkustvu, Alojzija Zupan Sosič pa je opozorila na ljubezensko tematiko, skozi katero lahko pridemo do bivanjskih vprašanj in visoke stopnje empatičnosti ter etičnosti Slivarja.

Avtorica se odloči za opredelitev romana Tujci v okviru teorije responzivnosti nemškega fenomenologa Bernardha Waldenfelsa. Ta predvideva responzivni pogled kot zaznavanje brez predhodnih klasifikacij in sodb, česar pa glavni lik romana ni sposoben. Na to so vplivali predvsem trije vidiki, povezani s kulturno pogojenimi zaznavnimi vzorci, dojemanjem tujega in lastnega ter solipsizem modernega subjekta. Za slednjega velja, da se rad zapira v sebičnost in osamo, hkrati se želi ves čas samopotrjevati. Pavle Slivar ustreza temu opisu.

V članku so omenjene tudi ostale osebe, ki so pomembno vplivale na Slivarja in so mu kazale tudi drugačne načine življenja, ki pa se zanj niso zdeli idealni, zato jih ni upošteval. Najprej je omenjen arhitekt Tratnik, ki je popolnoma pozabil na svojo domovino in je bil ravno zaradi tega odvrženega bremena uspešen v tujini. Tudi prijatelj Bajt si je ustvaril umirjeno življenje, a zaradi tega opustil nekatere skrbi in svoje mladostne cilje. Slivarjeva ljubica, in pozneje žena Berta, si je želela nekaj podobnega, vendar ji ambiciozni umetnik tega nikoli ni omogočil, zaradi česar si je na koncu tudi zameril. S svarili o izbiri napačne življenjske poti pa Slivarju čisto na koncu spregovorita še Hladnik in Mari.

Citat[uredi]

»Brez drugega ni jaza, kajti jaz se konstruira šele ob drugem.« (Leskovec 2020: 46)

Moje mnenje[uredi]

Tega članka sem se lotila, saj mi je bila vsebina obranavanega dela že dobro znana, odkar sem se pred dvema letoma z njo ukvarjala na Cankarjevem tekmovanju. Tujstvo, ki ga je Cankar predstavil v luči takratnega časa, se na nekoliko drugačen način kaže tudi danes, zato se mi zdi delo še zmeraj aktualno in posledično primerno, da se ga literarnovedno analizira. Tudi avtorica članka je opozorila na maloštevilne obsežnejše analize tega dela.

Avtorica se je pisanja članka lotila sistematično. Pričela je s predstavitvijo vsebine romana, opozorila na dosedanje analize dela in se v jedru posvetila tezi izraženi v treh vidikih vpliva na Slivarjevo samopodobo. Ugotovitve je podpirala s citati iz knjige. Pritegnilo me je obravnavanje glavne osebe iz različnih perspektiv in s tem širjenje obzorja njegovega dojemanja. Spoznala sem, da Slivar ni bil le umetnik s propadlimi sanjami, temveč tudi netoleranten migrant na Dunaju, kjer si je ravno zaradi svojega nepravilnega pristopa do drugih odvzel življenje.

Članek obravnava literarno delo, zato vsebuje termine povezane s to vrsto sporočanja, hkrati pa tudi izraze povezane s samo vsebino. Na moj seznam prej nepoznanih besed sem tako dodala responzivnost, solipsizem, intersubjektivnost in intrasubjektivnost. Branje besedila zahteva veliko mero koncentracije, za njegovo razumevanje pa je nujno potrebno poznavanje tudi obravnavanega dela ali vsaj Cankarjeve ideje, ki se v mnogih delih tudi ponavlja.

Domača naloga 3: Ko ciproš zacveti[uredi]

Avtor pesmi Ko ciproš zacveti je Janko Glazer, rojen leta 1893 v Rušah. Šolal se je v Gradcu, na Dunaju, Zagrebu in Ljubljani, kjer je diplomiral iz slovenistike in germanistike. Služboval je v Mariboru kot profesor na gimnaziji in vodja knjižnice. Dejaven je bil tudi na področju gledališča. Njegovo življenje je zaznamovala prva svetovna vojna in takratni impresionistični slog, v katerem je zapisana tudi obravnavana pesem. Izdal jo je leta 1953 v delu Pesmi in napisi. Rdeče cvetove rastline ciproš, ki izhaja iz njegovega narečja, primerja s krvjo, ki že v začetku opozori na temačno temo pesmi. V naslednjih dveh kiticah lirski subjekt svoja občutja primerja z naravo: vetom in viharjem, pticami v gozdovih. Spominja se, kako je bilo nekoč in v bralcu vzbuja prijetna čustva, dokler v četrti kitici s ponovitvijo motiva o krvi ne razkrije krute usode, ki je doletela sina. Lirski subjekt je z metaforami, ponavljanji, okrasnimi pridevki in drugimi slogovnimi sredstvi skušal ustvariti močan čustven prostor, ki je navdihnil ustvarjalce Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru, ki so novembra 2015 pesem uprizorili.

Ko ciproš zacveti. Drama operabalet Maribor 23. nov. 2015.
Janko Glazer. Spomini na slovenske gledališke predstave v Mariboru pred prvo svetovno vojno. Dokumenti Slovenskega gledališkega muzeja 3/10 (1967). 363-370. dLib

Domača naloga 4: Pogovor na forumu o psevdonimih[uredi]

Za svojo domačo nalogo sem izbrala pogovor na forumu SlovLit iz dne 27. oktober 2001. Glavna tema je bila uporaba psevdonimov, ki je povezana z avtorji leposlovja. Po definiciji iz SSKJ, je psevdonim ime (in) priimek, ki ga uporabljajo zlasti avtorji, pisatelji, da prikrijejo svoje pravo ime.

Študent Fakultete za družbene vede Robert Zupančič je postavil vprašanje, ki se je izoblikovalo v okviru razpravne deske na njihovi šoli. Zanimali so ga vzroki uporabe psevdonimov, pri tem pa še posebej izpostavil Lovra Kuharja, ki se je pod svoja dela podpisoval tudi kot Prežihov Voranc.

Odgovor je ponudil Miran Hladnik, ki ga je tema navdušila in jo je dodal na seznam tem za diplomske naloge. Kot primerno študijsko gradivo na tem področju navaja delo Jožeta Munde: Katalog šifer in psevdonimov. Nekateri so z uporabo lažnega imena zavarovali svoj ugled, saj so se s psevdonimi podpisovali pod manj ugledna besedila. Za Prežihovega Voranca pravi, da je moral psevdonim uporabljati, ker je bil agent kominterne, kar mu je preprečevalo, da bi smel razkriti svojo pravo identiteto. Voranc je prevzel iz domačega poimenovanja in Prežihov po svoji domačiji.

Miran Hladnik. Psevdonimi. SlovLit 27. okt. 2001.

O SlovLitu[uredi]

SlovLit je glavni slovenski literarnovedni spletni forum, ki ga je leta 1999 ustvaril, in ga od takrat vodi, Miran Hladnik. Na forumu potekajo razprave o slovenski književnosti, pokrita so tudi področja literarne zgodovine in jezikoslovja, zlasti slovenističnega. Ideja je nastala po elektronskem seminarju Humanist v tujini. Vse pogovore je možno pregledati v arhivu, ki si ga lahko interesent prilagodi po kriterijih teme, avtorjev, datuma ali zadeve. Dostopen je vsem uporabnikom, naročniki pa so o novostih sproti obveščeni. Tudi sama sem se pred kratkim pridružila približno 1650 naročnikom foruma. Voditelj foruma je leta 2020 za uspešno delo prejel mednarodno Pretnarjevo nagrado, ki jo podeljuje Velenjska knjižna fundacija.

Miran Hladnik. Spletni forum. Nova pisarija: Strokovno pisanje na spletu. Wikiknjige. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2016. 233.
Miran Hladnik, Pretnarjev nagrajenec: Jezikovni pogovori. ARS. RTV SLO 26. maj 2020.

Domača naloga 5: Slovenski Literarni zgodovinarji[uredi]

Katarina Šalamun-Biedrzycka[uredi]

Katarina Šalamun Biedrzycka je slovenska in poljska literarna zgodovinarka in prevajalka. Rodila se je 25. avgusta leta 1942, v Ljubljani. Osnovno in gimnazijsko šolanje zaključila v Kopru. Že kot maturantko jo je zanimalo pisanje kritičnih člankov in spoznavanje literarnih del ter avtorjev, zato se je odločila za študij slavistike v Ljubljani, en semester pa je študirala tudi literarno teorijo v Zagrebu in poljsko literaturo v Krakovu. V tem mestu se je po diplomi zaposlila kot lektorica slovenskega jezika, pozneje je postala asistentka na inštitutu za slovanske vede, po doktoratu pa je opravljala tudi vlogo adjunkta na Poljski akademiji znanosti.

Pri svojem delu se je ukvarja s slovensko in poljsko literaturo in izdala tudi več monografij, med katerimi sta še posebej izčrpni knjigi S slovenskimi avtorji in S poljskimi avtorji. Znanje obeh jezikov ji omogoča, da opravlja tudi delo prevajalke iz slovenščine v poljščino, pri čemer se pogosto odloča za dela znanih slovenskih klasikov, kot so Vodnik, Prešeren, Župančič, Murn, Kajuh. Predmet njenega raziskovanja je bilo literarno dogajanje in problemi avantgarde 20. stoletja, o čemer je pisala članke, razprave in odpirala nova teoretična vprašanja.

Če ime Katarina Šalamun Biedrzycka vnesemo v Cobiss pod avtorja, dobimo 269 zadetkov, če pa ga vnesemo pod ključne besede jih dobimo 308. Na dLibu pod imenom te avtorice, najdemo 22 datotek.

Šalamun-Biedrzycka, Katarina. Društvo slovenskih književnih prevajalcev. Dostop 25. jan. 2021.
Matej Markič. Šalamun-Biedrzycka, Katarina. Obrazi slovenskih pokrajin 3. jul. 2016, zadnja sprememba 12. avg. 2020.

Literarni zgodovinarji v Sloveniji[uredi]

Literarni zgodovinar	Področje	Nekaj naslovov del
Ivan Prijatelj 1875–1937	najnovejše slovensko kulturno in politično življenje: o ruskih in slovenskih avtorjih, zasnova literarne znanosti na Slovenskem, razločevanje med slovstvom, književnostjo in literaturo,	Klasje z domačega polja. Zbirka najboljših del slovenskih pisateljev; Drama Prešernovega duševnega življenja; Bleiweis in drugi - pred policijo; Slovenska književnost. S predgovorom Pavla Popovića, Uvod v zgodovino kritike; Kulturna in politična zgodovina Slovencev od 1848 do 1895
France Kidrič 1880–1950	prešernoslovje, znanstvena literarna zgodovina, starejša slovenska književnost	Revizija glagolskih cerkvenih knjig, Die protestanische Kirchenordnung der Slovenen im 16. Jahrhundert; Zgodovina slovenskega slovstva od začetkov do Zoisove smrti; Zgodovina slovenskega slovstva I–V; Prešeren I. Pesnitve – pisma; nedokončana monografija o Prešernu
Anton Ocvirk 1907–1980	teorija primerjalne literarne zgodovine, uredništvo zbirk in revij, primerjalna književnost	Razgovori, Slovenski kulturni problemi, Evropski roman, Literarno delo in jezikovna izrazna sredstva, Levstikov duševni obraz
Anton Slodnjak 1899–1983	prešernoslovje, slovenska romantika in moderna, književnost 19. stoletja, cankaroslovje, vsa obdobja slovenske literarne preteklosti, uredništvo	Pregled slovenskega slovstva, Prešernovo življenje, Tujec, Poezije in pisma, O Levstikovem delu-Za narodno vzgojo, Zgodovina slovenskega slovstva, Izbrani eseji in razprave
Dušan Pirjevec 1921–1977	primerjalna književnost, uredništvo, kulturno-politične razsežnosti, metodološki plurarizem, lektoriranje, fenomenologija, strukturalizem	Ivan Cankar in evropska literatura; Hlapci, heroji, ljudje; Strukturalna poetika; Metafizika in teorija romana; O liriki slovenske moderne; Znanost o umetnosti; Dnevnik in spominjanja
Marja Boršnik 1906–1982	književne ocene, uredništvo, biografije in monografije o avtorjih, naturalizem, moderna, pisateljice in pesnice	Kratek bibliografski pregled slovenskega slovstva; Aškerc, življenje in delo, Študije in fragmenti, Fran Celestin, Pogovori s pesnikom gradnikom, Prežihov zbornik
Mirko Rupel 1901–1963	bibliotekarstvo, slovenska reformacija, protirefosmacija, barok, odrski jezik, starejše slovensko slovstvo, prešernoslovje, uredništvo, gledališče, predsedovanje v (bibliotekarskem) društvu	Slovenski protestantski pisci, Primorske zdrahe, Zgodovina slovenskega slovstva I, Drugi Trubarjev zbornik, Nove najdbe naših protestantik 16. stoletja, Trubarjevi Artikuli, Valvasorjevo berilo, Slovensko pravorečje, Boter Andrash
Boris Paternu 1926	sodobna poezija, pregled literarnih obdobij, pripovedništvo 19. stoletja, literarna kritika, povojna literatura, prešernoslovje, časovni slogi	Slovenska literarna kritika pred Levstikom, Pogledi na slovensko književnost, Obdobja in slogi v slovenski književnosti, Modeli slovenske literarne kritike, Premisleki o književnosti in jeziku, Slovenska proza do moderne
Jože Toporišič 1926–2014		Pripovedna dela Frana Saleškega Finžgarja
Franc Zadravec 1925–2016	novejša slovenska književnost, naturalizem , simbolizem, cankaroslovje,	Poet prekmurskih ravnin Miško Kranjec, Literarna esejistika in kritika, Zgodovina slovenskega slovstva (V–VII´), Alojz Gradnik, Srečko Kosovel, Cankarjeva ironija, Pesništvo in prostor, SLovenski narodnoobrambni in protivojni romani
Boris Merhar 1907–1989	cankaroslovje, verzologija, metrika, stilistika, prešernoslovje, ljudsko pesništvo, uredništvo	Ljudska pesem, Besedna igra in Prešeren, Folklora in narodopisje, Še nekaj o slovenski rimi, K zgodovini svobodnega verza v slovenščini
France Bernik 1927–2020	tajništvo, uredništvo, prispevki v revijah, slovenska književnost 19. in 20. stoletja, proti pozitivizmu in redukcionizmom; imanentna interpretacija, notranji pristop, sodobna narativistika	lirika Simona Jenka, Fran Levec, Cankarjeva zgodnja proza, Problemi slovenske književnosti, Tipologija Cankarjeve proze, Slovenska vojna proza, Kronika mojega življenja, Raznoterosti, Janez Milčinski, Srečko Kosovel
Štefan Barbarič 1920–1988	o slovenskih pisateljih, pesnikih, esejistih od protestantov do našega časa, prevajanje	Študije o slovstvu in jeziku, Kmečki upori v slovenski umetnosti, Turgenjev in slovenski realizem, Josip jurčič
Janko Kos 1931	esejistika, kritika, cankaroslovje, prešernoslovje, sodobna književnost, periodizacija literarne zgodovine	Neznani Prešeren, Prešernov razvojni krog, Oris filozofije, Znanost in ideologija, Morfologija literarnega dela, Roman, Razsvetljenstvo, Literarne tipologije, Valentin Vodnik, Na poti v postmoderno, Misliti Cankarja, Svetovni roman, Slovenec in Evropa
Matjaž Kmecl 1934–; kulturni minister, član državnega predsedstva,	novela, začetki domače pripovedne proze, uredništvo, literarna teorija, naratologija, slovenska proza 19. stol, literarni programi, sodobna slovenska književnost na Avstrijskem koroškem, gledališče, dramatika, slovenski miti, problemi in simboli slovenskega slovstva	Novela in literarna teorija, Od pridige do kriminalke ali o meščanskih začetkih slovenske pripovedne proze, Fran Levstik v besedi in sliki, Rojstvo slovenskega romana, Karel Destovnik - Kajuh, Tisoč let slovenske literature, Kratka kulturna zgodovina Slovencev, Samota velikega teatra, Lepa Vida ali problem svetega Ožbaltam, Friderik z Veroniko; Babji mlin slovenske literarne zgodovine
Helga Glušič 1934–2014	sodobni slovenski roman, socialni realizem, sodobna slovenska pripovedna proza, slovenska mladinska književnost, didaktika in književnost, slovenska novela in roman, esejistika, literarna kritika, bibliografija	Pripovedna proza Cirila Kosmača, France Bevk, Slovenska književnost 1945–1965, Beg: Slovenske novele petdesetih let, Pred južnim križem, Slovenska izseljenska književnost, Slovenska pripovedna proza v drugi polovici dvajsetega stoletja, Sto slovenskih pripovednikov
Jože Koruza 1935–1988	starejša slovenska književnost, uredništvo, slovenska dramatika	Dramatika in književnost esejistika in Kritika. Slovenska književnost 1945–1964, O zapisanih primerih uradne slovenščine iz 16., 17. in 18. stoletja, Slovenske študije, Značaj pesniškega zbornika "Pisanice od lepeh umetnost"
Tone Pretnar 1945–1992	starejša slovenska književnost, verzologija, prevajalstvo, metrika, primerjalna teorija, slovensko-poljski literarni stiki, teorija in zgodovina prevajanja, zgodovina slovenskega slovstva, grafomanija, uredništvo	Slovenščina za Poljake, V sotočju Bistrice in Mošenika, Prešeren in Mickiewicz, Iz zgodovine slovenskega verznega oblikovanja, Franc Miklošič kot prevajalec poljske poezije
Janez Vrečko	avantgarda, konstruktivizem, ep, tragedija, roman, inspiracija, katarza	Kostruktivizem pri Srečku Kosovelu, Ep in tragedija, Med antiko in avantgardo, Srečko Kosovel; Slovenska zgodovinska avantgarda in zenitizem
Miran Hladnik 1954–	pripovedni žanri, oblike elektronske pismenosti, empirične metode,	Trivialna literatura, Slovenska kmečka povest, Slovenščina za popotnike, Nova pisarija, Slovenski zgodovinski roman, Začetki evropskega feljtonskega romana
Marko Juvan 1960	literarna teorija, sodobna slovenska književnost, empirične metode, uredništvo, literarna teorija, literarnost, genologija, intertekstualnost, parodija, literarni diskurz, literarni kanon, literatura in prostor, kulturni spomini, metodologija, primerjalna književnost, sodobna poezija, književnost 19. in 20. stoletja	Književne odnosnice v poeziji Vena Tauferja, Imaginarij Kersta v slovenski literaturi: medbesedilnost recepcije, Parodija in slovenski literarni kanon, Interetekstualnost, Hibridni žanri, Slovenski kulturni sindrom, Literarna veda v rekonstrukciji; uvod v sodobni študij literature, Vezi besedila
Silvija Borovnik	ženska literatura	Strašljivke, Samorastnice v Samorastnikih; Humor, ironija in groteska v delih Janka Messnerja; Razvoj dramatike Dušana Jovanovića, Pišejo ženske drugače?; Slovenska književnost na avstrijskem Koroškem - s posebnim ozirom na delo Florjana Lipuša
Boža Krakar Vogel 1950–	književna didaktika	Smotri, vsebine in metode pouka slovenske književnosti, Skice za slovensko didaktiko, Razsežnosti učiteljeve usposobljenosti za poučevanje književnosti, Teme in književne didaktike, Realizem maturitetnega eseja, Teoretična izhodišča: od spisa do eseja
Irena Novak Popov 1952	sodobna poezija, pregled literarnih obdobij, paternujevska paradigma tipološkega in periodizacijskega opredeljevanja, ženske avtorice	Slovenska taboriščna poezija, Metafora v slovenskem narodnoosvobodilnem pesništvu, Slovensko pesništvo upora, Paradoksi v Kocbekovi poeziji, Sprehodi po slovenski poeziji, Antologija slovenskih pesnic
Igor Grdina 1965–	starejša slovenska književnost, kulturna in politična zgodovina 19. stoletja, publicistika, operna in operetna besedila	Starejša slovenska nabožna književnost, Spomini Helene Kottanner, Od rodoljuba z dežele do meščana, Moč umetnosti in sila politike, Proti nezgodovini, Knjiga o Malgaju
Igor Saksida 1965–	sodobna slovenska književnost, mladinska književnost, didaktika književnosti	Mladinska književnost pri pouku na razredni stopnji osnovne šole, Izhodišča in modeli šolske interpretacije mladinske književnosti, Švigazajec, Otrok in knjiga 47, Slovenska mladinska dramatika
Taras Kermauner 1930–2008	modeli slovenske dramatike, literarna kritika, esejistika, film, glasba, politika, filozofske razprave,	Trojni ples smrti ali samorazdejanje humanizma v povojni slovenski drami, Od eksistence do vloge, Od igre do telesa, Besede in dogodek, Dialektika ideje Od skrivnosti do jezika, Cankarjeva dramatika, Vračanje mita v sodobni slovenski dramatiki, Kristus in Dioniz
Denis Poniž 1948– (iz AGRFT)	najnovejša in sodobna slovenska književnost, gledališče, lirika, satira, literarna teorija, publicistika, informacijska teorija, teorija verjetnosti, komedija, tragokomika, uredništvo	Numerične estetike in slovenska literarna znanost, Konkretna poezija, Esej, Kratka zgodovina evropske in ameriške dramatike: od antike do postmodernizma, Talijin trikitnik: esej o drami, gledališču in---, Uvod v teorijo dramskih zvrsti
Gregor Kocjian 1933–2016	najnovejša in sodobna slovenska književnost, kratka proza, pesništvo v drugi polovici 19. stoletja	Knjiga in bralci, France prešeren: v sliki in besedi, Med analizo in sintezo: Literarnozgodovinske razprave, Slovenska kratka pripovedna proza, Razgledi po slovenski književnosti: Literarnozgodovinske razprave, Kratka pripovedna proza v obdobju moderne, Kratka pripovedna proza v obdobju moderne
Aleksander Bjelčevič 1962–	starejša književnost, verzologija, empirične metode, filozofija književnosti, problemi interpretacije, fikcije, etike, kategorizacije, novejša slovenska književnost	Verz slovenske moderne: silabotonizem in tonizem, Prešernove tradicionalne verzno-kritične oblike, Verz in kitica v popularni glasi od srednjega veka do metala, punka in rapa, Zastavil sem svoje življenje: monografija o življenju in delu Janeza Trdine
Peter Svetina 1970	starejša slovenska književnost, prevajalstvo, knjige za otroke in mladino, kriminalni romani, soavtostvo pri učbenikih	O dvodelnosti Prešernovega soneta, Silabični verz v starejši slovenski poeziji, Kitične oblike v starejši slivenski posvetni verzifikaciji, Metuljčki in mehaniki: Slovenska mladinska književnost med meščanstvom in socializmom, Mimosvet, Pesmi iz pralnega stroja
Alenka Žbogar 1971	književna didaktika, literarna teorija, slovenska kratka proza, pedagogika	Gimnazijski pouk slovenščine v luči prenove in posodobitve, Sodobna slovenska novela preštevno, Metodologija književnodidaktičnega raziskovanja, Iz didaktike slovenščine, Jezikovna pismenost in osnovnošolski pouk slovenščine
Mateja Pezdirc Bartol 1972–	sodobna slovenska dramatika, dramska teorija, mladinska književnost, slovenščina kot drugi ali tuj jezik, empirične metode	Novejši pogledi na branje pri nas in po svetu, Najnovejša slovenska dramatika med platnicami in odrom, Motivi in teme v najnovejših komedijah Toneta Partljiča in Vinka Möderndorferja, Najdeni pomeni: empirične raziskave recepcije literarnega dela, Literarna sestavljanka : umetnostna besedila na tečaju slovenščine : priročnik za učitelje slovenščine kot drugega/tujega jezika, Recepcija drame: bralec in gledalec sodobne slovenske dramatike : doktorska disertacija
Alojzija Zupan Sosič 1964–	sodobni slovenski roman, naratološke teorije, teorije spola in spolne identitete, feminizem, socialna angažiranost , modernizem, postmodernizem, ljubezenska poezija, erotika	Na literarnem otoku Berte Bojetu, Pravljični roman, Kriminalkina uganka, Zavetje zgodbe, Spolna identiteta in sodobni slovenski roman, Literarna oseba v sodobnem slovenskem romanu, Pripovedovalec in fokalizacija, Partizanska zgodba v sodobnem slovenskem romanu
Urška Perenič 1982–	sistematski in empirične raziskave, sistemska teorija literature, uredništvo	Empirija v literarni vedi, Empirično-sistemsko raziskovanje literature: Konceptualne podlage, teoretski modeli in uporabni primeri, V prerezu slovenske empirične literarne znanosti, notersubjektivnost kot etično načelo (empiričnega) literarnega raziskovanja, Kulturno življenje v društvih sredi 19. stoletja in njihova vloga pri oblikovanju literarnega polja, Bela lisa na (nacionalnem) literarnozgodovinskem zemljevidu [o pesnici Marii Luckmann]
Marjan Dolgan 1950–	slovenska književnost 20. stoletja, vojna tematika, sodobna literatura in ustvarjanje, pornografska poezija,	Kompozicija Pregljevega pripovedništva, Pripovedovalec in pripoved, Slovenska vojna proza, Slovenski literarni programi in manifesti, Pisma književnikov o književnosti, Literarni atlas Ljubljane: zgode in nezgode slovenskih književnikov v Ljubljani

katedre na slovenistiki:

za novejšo in sodobno slovensko književnost
za starejšo književnost in ustno slovstvo
za literarno teorijo in metodologijo
za didaktiko slovenskega jezika in književnosti

institucije, kjer se zaposlujejo literarni zgodovinarji:
- FF UL: oddelek za slovenistiko ter primerjalno književnost in literarno teorijo, slavistiko, romanistiko, anglistiko, germanistiko in klasično filologijo
- univerze po svetu: v Trst, Celovcu, Gradcu, Budimpešti
- drugo: neakademske institucije, srednje šole, knjižnice
- ZRC SAZU: Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede, Inštitut za slovenski jezik, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije, Inštitut za slovensko narodopisje, Glasbenonarodopisni inštitut, Inštitut za kulturno zgodovino
- FF MB: oddelek za slovanske jezike, slovenski jezik in književnost
- AGRFT, Univerza v Novi Gorici, Pedagoška fakulteta LJ

Domača naloga 6: Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev[uredi]

Zbirka Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev zajema dela glavnih slovenskih literarnih klasikov in njihovo znanstvenokritično razlago. Izhajati je začela leta 1946, ko je bil njen glavni urednik Anton Ocvirk. Pozneje je prevzel tudi urejanje podzbirke Monografije k zbranim delom slovenskih pesnikov in pisateljev. V drugo podzbirko spadajo Dela starejšega slovenskega slovstva. Drugi urednik, France Bernik, je svoje mesto prevzel leta 1980 in nadaljeval do leta 2009. Takrat je zbirko prevzel ZRC SAZU. Celoti zbirka šteje 233 knjig zbranih del in 9 monografij. Slednje so namenjene sklepu sklenjenega opusa posameznega avtorja. V zbirki so dela 38 avtorjev, ki so prispevali k oblikovanju slovenske literarne klasike. To so: Josip Jurčič, Janez Trdina, Srečko Kosovel, Anton Aškerc, Fran Levstik, Simon Gregorčič, Janko Kersnik , Dragotin Kette, Anton Tomaž Linhart, Ivan Tavčar, Josip Stritar, Josip Murn, Oton Župančič, Janez Mencinger, Prežihov Voranc, France Prešeren, Ivan Cankar, Alojz Kraigher, Slavko Grum, Fran Saleški Finžgar, Alojz Gradnik, Simon Jenko, Valentin Vodnik, Anton Leskovec, Edvard Kocbek, Juš Kozak, Anton Vodnik, Jože Udovič, Ivan Pregelj, Primož Kozak, Zofka Kveder, Dominik Smole, Ludvik Mrzel, France Balatič, Ivan Hribovšek, Vladimir Truhlar, Miran Jarc in Vladimir Bartol.

Največje število zvezkov ima opus Ivana Cankarja, in sicer 30 zvezkov, sledi Fran Saleški Finžgar s 15 zvezki in Juš Kozak z 13 zvezki. Nekateri avtorji imajo tudi samo po eno knjigo. Edina ženska, katere dela so obravnavana v tej zbirki, je Zofka Kveder. Njena dela so zajeta v treh zvezkih.

Matija Ogrin. Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev: 1946–2016: 70 let izhajanja. Ljubljana: Založba ZRC SAZU, 2016. | Google books
Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev. ZRC SAZU. Dostop 11. dec. 2020.

Domača naloga 7: Literarni leksikon[uredi]

Literarni leksikon je znanstveno delo, v katerem so zbrane obravnave pomembnejših literarnovednih vprašanj. Ta so od avtorjev zahtevale tudi večletne priprave. Gre za dokument o tem, kaj Slovenci v tem času na področju literarne vede zmoremo in najpomembnejši literarnoznanstveni, pluralistično in monografsko zasnovani načrt v zgodovini slovenske literarne vede (Zlobec 1979: 1263–1264). Izhajal je med letoma 1979 (z letnico 1978) in 2001 je izšlo 46 zvezkov. Prvi urednik je bil Anton Ocvirk, pozneje sta za leksikon skrbela Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede (pri ZRC SAZU) in DZS. Leksikon je posvečen slovenski literarni umetnosti in pojasnjuje, kako se je udomačil v tujih pogledih in vzorcih.

Avtorji[uredi]

Avtorji so Anton Ocvirk, Janko Kos, Kajetan Gantar , Dušan Ludvik, Darko Dolinar, Majda Stanovnik, Dušan Pirjevec, Niko Kuret , Aleš Berger, Dušan Ludvik, Dimitrij Rupel, Vlasta Pacheiner-Klander, Miran Hladnik, Jože Munda, Denis Poniž, Marjeta Vasič ,Katarina Bogataj-Gradišnik, Drago Bajt, Andrej Inkert, Lado Kralj, Marko Terseglav, Denis Poniž, Tomo Virk , Darko Dolinar, Vera Troha,Metka Kordigel in Marko Juvan. Vsak od njih je strokovnjak za svoje področje.

Teme[uredi]

Na kratko o izbranih temah:

Literarna teorija je veda, ki preučuje in razlaga pojavnost literature z vseh mogočih perspektiv.
- (znanstveni predmet, usmerjenost, obseg raziskovanja, nakazuje na tematska vprašanja, etimološka razlaga pojma, pedagoško-normativne funkcije)
- literarna teorija zajema pisanje z estetskimi vrednotami in oblikovno zgradbo
- obča in splošna literarna veda, posebna in specializirana literarna teorija
- teme: metodologija predmeta, sistematika, hermenevtika (interpretacija), estetski, filozofski, psihološki in socialni pogledi na besedo umetnosti in teorijo ustvarjanja.
- pesniška snov, tematologija, stilistika, raziskovanje pesniškega izraza, metrika z zgodovino verza, značilnosti literarnih vrst, morfološka analiza literarnih del
- poudarek na zgodovinskem dogajanju pri narodu, v določenem času, tokovih, osebnostih, drugih strokah.
Literatura (sopomenka je književnosti) je poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr. roman, sonet, tragedija, idilična povest.
Helenizem je zgodovinsko obdobje v Grčiji in Sredozemlju.
Srednjeveške in staronemške verzne oblike so ritmično urejene, navadno skladenjsko in pomensko zaključene enote pesniškega besedila.
Pozitivizem v literarni vedi je filozofska smer, ki v ospredje postavlja tisto, kar je možno čutno zaznati. Literarna veda ali literarna znanost je raziskovalno področje znotraj filologije, ki zajema literarno zgodovino in literarno teorijo.
Romantika je bila umetnostna smer v Evropi ob koncu 18. in v prvi polovici 19. stoletja.
Grške in lirične oblike verzno ali ritmično pisana besedila, v katerih se lirski subjekt izpoveduje.
Metrični obrazci predstavljajo oddaljenost med elementoma dane množice.
Evropski verzni sistem in slovenski verz. sopomenke so tudi stihoslovje, metrika in prozodija.
Literarno delo in jezikovna izrazna sredstva
Dadaizem je bilo umetniško gibanje, ki je nastalo leta 1916 v Zürichu.
Nadrealizem ali surrealizem je filozofska in umetniška smer, ki je nastala v 1920-ih.
Pesniška podoba/ metafora je uporaba določene besede (besedne zveze) namesto druge, na podlagi nekatere njune skupne pomenske značilnosti.
Aliteracija in aliteracijski verz so v pesniškem jeziku tiste figure, pri katerih je učinek izraza že v samem zvoku besede.
Roman je najobširnejše pripovedno delo v prozi. Ima številna poglavja, dogajanje je zapleteno in po navadi zajema daljše časovno obdobje. V njem nastopa množica književnih oseb, značaj osrednje pa se razvija v samem dogajanju romana.
Trivialna literatura je izraz za literarna dela, ki so bila kdaj iz estetskih, moralnih in idejnih razlogov, največkrat pa zgolj zaradi množičnega bralca razvrednotena.
Knjiga je zbirka popisanih, porisanih ali potiskanih listov iz papirja, pergamenta ali drugega materiala, na eni strani zvezanih skupaj in ovitih v platnice.
Eksistencializem je prvenstveno filozofska smer, katere predstavniki so se ukvarjali z vprašanjem človeškega obstoja, eksistence.
Razsvetljenstvo je bilo izrazito evropsko družbeno, filozofsko in umetniško gibanje, ki ga grobo uvrščamo v 18. stoletje.
Drama je samostojna knjižna zvrst, ki se od drugih (lirike in epike) loči po tem, da ne vsebuje notranjih doživetij junakov (čustev, razmišljanj, doživljanje dogodkov ipd.) in ne vsebuje opisa kraja in časa dogajanja, ampak je omejena samo na samogovor (monolog), dvogovor (dialog) ali mnogogovor (polilog).
Gledališče je področje igralskih umetnosti, ki se ukvarja z igranjem zgodb pred občinstvom s pomočjo govora, giba, glasbe, plesa, zvoka in z razkošno predstavo oziroma z enim ali več elementi drugih igralskih umetnosti.
Ekspresionizem je umetniška smer, ki se je razvila pred 1. svetovno vojno.
Predromantika je obdobje pred romantiko, ko so se že kazale določene prvine sledečega obdobja.
Ljudsko pesništvo (tudi Ustno slovstvo) je skupen izraz za ljudsko pripovedništvo in ljudsko pesništvo, ki se je razvijalo od nekdaj do sredine 18. stoletja (in zopet med 2. svetovno vojno).
Esej je ena od proznih literarnih zvrsti, v kateri avtor izpostavi svoje (subjektivno) stališče do problema.
Povest je daljše (srednje dolgo) večinoma prozno literarno delo, ki je umetniško manj pomembno.
Hermanevtika je študijsko področje, ki se ukvarja z razumevanjem besedil. Primer so študije pomena verskih besedil.
Lirika (pesništvo) je velika skupina besedil, v kateri so besedila pisana v posebni obliki, v verzih oz. posebnih ritmičnih enotah.
Futurizem (latinsko futurum - prihodnost) je umetniška smer 20. stoletja.
Znanstvena fantastika (kratica ZF) je zvrst izmišljene pripovedi (fikcije), ki se v glavnem ukvarja z vplivom izmišljenega znanstvega in/ali tehnološkega napredka na družbo ali posameznika, pogosto v prihodnosti.
Tragedija je književna vrsta, ki za razliko od komedije opisuje tragično dogajanje.
Postmodernizem je zadnja velika smer ameriške in evropske književnosti druge polovice 20. stoletja, za katero je značilna uporaba posebne vrste metafikcije in radikalizacija metafizičnega nihilizma.
Intertekstualnost pomeni, da literarno delo oblikuje svoj pomen s pomočjo drugega literarnega dela. Hkrati je veda, ki se je oblikoval v interakciji literarne vede, semiotike, jezikoslovja, psihoanalize, matematike, logike in filozofije.

Knjiga s podobno vsebino ima naslov | Sodobne teorije pripovedi in prikazuje teorije pripovedi po svetu ter njihovo manifestacijo v slovenskem prostoru.

Viri in Literatura[uredi]

Marijan Zlobec. Literarni leksikon. Sodobnost 27/12 (1979). 1263–1271. dLib
Blaž Zabel. Literarni leksikon o naratologiji. Pogledi.si 22. apr. 2014.

Domača naloga 8: Nalaganje slike v zbirko[uredi]

V Wikimedijino zbirko sem naložila forografijo spominske plošče na rojstni hiši narodnega heroja Štefana Kovača. Leta 1910 se je rodil v Nedelici (ki danes spada v Občino Turnišče), po šolanju na murskosoboški gimnaziji pa je šolanje nadaljeval v Ljubljani na pravni fakulteti. Služboval je pri več advokatih, prispeval je tudi članke za časopis Neodvisnost. Aktivno se je udejstvoval v boju zoper fašizem in okupacijo, zaradi česar so ga leta 1941 ubili. Čez deset let je bil razglašen za narodnega heroja.

V moji domači občini Turnišče se po njem imenuje glavna vaška ulica (kjer živim tudi jaz), dolgo pa njegovo ime nosila tudi osnovna šola. Pred njo stoji Kovačev kip, še en kip pa je postavljen v Murski Soboti pred nekdanjim kinom.

Domača naloga 9[uredi]

Po zaključku predavanj pri predmetu Uvod v slovensko književnost sem spoznala, da sem se šele ob branju nove pisarije in udejstvovanju na Wikiverzi začela zavedati pomembnosti elektronske oziroma digitalne vpeljavanja znanj v skupnosti. Odločila sem se, da bom svoje delo povzela s tremi kratkimi nalogami, ki zaokrožajo glavne ugotovitve mojega pridobljenega znanja.

Med božičnimi in novoletnimi prazniki sem prebrala knjigo Sodnikovi na Wikiviru in ugotovila, da je v besedilu veliko napak. Odprla sem besedilo na dLibu in ga sproti med branjem popravljala, da je skladno z izvirnim besedilom.
Med učenjem za predmet Slovenska književnost 19. stoletja sem naredila pregled takratnih časopisov. Na dLibu sem našla digitalizirano verzijo edine številke Glasnika slovenskega slovstva iz leta 1854 in ugotovila, da še ni prepisan na Wikivir, zato sem se sama lotila tega opravila. Do zdaj sem prepisala dela Slepa Marica, Naša želja, O spremenu leta, Pogin Atila, Noč na Bleškem jezeru, Cvetje, Tica pivka, Odsev, Nestor in nekdanje mesto Kijev, Slovenski pregovori, Asan – Aginica, Grešnik, Jelen in vila, Naj lepši lov, Sanje, Sveta Kristina, Vzrok požgane gore, Slovaška, Lepa pevka. Svoje delo bi rada dokončala, vendar šele po koncu izpitnega obdobja.
Moje razmišljanje😊

Domača naloga 10[uredi]

Boža Krakar Vogel. Krakarjevi dnevi. SlovLit. 13. febr. 2020.

Uporabila sem datum izvira informacij

Moje razmišljanje po prebrani Novi pisariji[uredi]

V rokah imam knjigo. »Ja, in? Zakaj se hvalisaš s tem?« bi me lahko kdo vprašal. Držati knjigo v roki je namreč nekaj čisto običajnega in pričakovanega, še posebej od nekoga, ki študira slovenistiko, kaj šele pri predmetu Uvod v študij slovenske književnosti. Že beseda književnost namiguje, da gre za proučevanje knjig, definicija tega pojma pa se je s sodobnimi pristopi spremenila. Vse redkeje ob tej, tako opevani besedi, pomislimo na gmot listov zapakiranih v lepe platnice, ki namerno ali nenamerno podaja določeno znanje. Raje se poigravamo s predponami e, i in w da zvenimo bolj praktično in učeno. Pa je tako prav?

Knjiga, ki razkriva, oziroma na svojevrsten način nakaže, odgovor na to vprašanje je ravno ta, ki jo držim v rokah in si na njeni naslovnici ogledujem sestavljanko v obliki krogle, v oči pa najbolj bode odebeljeni napis: Nova pisarija. Že iz naslova torej razberem, da gre za drugačen, posodobljen in aktualiziran učbenik, ki se razlikuje od učnega čtiva, kakršnega sem bila vajeni kot gimnazijka. Snov namreč ni podana le strogo objektivno, temveč se prepleta z lastnim razmišljanjem in izkušnjami avtorja Mirana Hladnika, ki bralce vabijo, če ne že silijo, da se do obravnavane problematike opredeli tudi sam. Zanimiv in razumljiv slog prekinjajo, ali bolj dopolnjujejo, humorni vložki, ki delujejo privlačno in onemogočajo, da bi bralec ob knjigi dolgočasil, čeprav obravnava seže kdaj tudi na področje, do katerega ne goji tolikšnega zanimanja. S tem se uresničuje namen znanstvenosti, ki se odvrača od gostobesednosti in slogovnega manierizma, s ciljem, da tematika bralce pritegne, ne pa da se sama sebi v namen zakodira v nerazumljive komplekse, ki na eni in drugi stani povzročajo le dodatno delo in skrbi. Človek je od nekdaj težil k temu, da bi si delo olajšal in zaradi tega sploh začel tehnološko napredovati. Če torej imamo na voljo vso to tehnologijo, jo moramo ustrezno uporabiti tudi na področju, ki se stereotipno gledano ukvarja le s fizičnimi izdelki.

Po svojem, sedaj že tretjem branju Nove pisarije sem ugotovila, da so v glavnem obravnavana tri vprašanja, ki so med seboj tako prepletena, da jih je težko ločiti:

Naj nadaljujem s čečkanjem na listu, ali se privadim na buljenje v zaslon in opletanje s prsi po tipkovnici?
Je vredno vztrajati pri samohvali s svojimi dosežki na področju znanja in iz lastnega napuha zapirati drugim dostop do njih ali naj raje razmislim o radodarnosti?
Se lahko opogumim in vstopim v Wikiskupnost ali naj še naprej verjamem opozorilom osnovnošolskih in srednješolskih učiteljev, ki so jo imenovali škodljivo?

Ko smo v oktobrskih zgodnjih petkovih jutranjih urah prvič sedli pred zaslon (žal nisem imela možnosti, da bi se predavanja kdaj udeležila v živo), na katerem se je izpisal naslov predmeta Uvod v študij slovenske književnosti smo se spoznali tudi z novim učbenikom. Predstavljen nam je bil kot spletni, na voljo pa je bil tudi v fizični obliki. Takrat sploh nisem veliko pomišljala, vedela sem, da si bom raje nabavila knjigo, saj kaj pa je to učenje preko spleta? Je to sploh učenje? Priznam, da je to precej nazadnjaško razmišljanje za pripadnico mlade generacije, sploh pa neskladno z obliko študijskega načina šolanja, ki poleg podane snovi od študenta zahteva tudi lastno raziskovanje in poglabljanje. Moje razmišljanje je temeljilo na podlagi predhodnih prepričevanj, da elektronski viri niso dovolj zanesljivi, kar so nekateri profesorji preveč posplošili. Tako sem torej ponosna na svoj potrošen denar odprla nabavljeni učbenik in se posvetila njegovi vsebini, ob tem pa spoznala, da odločitev, ki se je meni prej zdela tako samoumevna, to sploh ni. Prebiranja fizične knjige sicer nisem opustila in vesela se ozrem nazaj na pobarvane strani s številnimi pripisi, kljub temu pa za pridobitev kakovostnega znanja nisem mogla brez sočasnega pregledovanja wikiknjige in odpiranja številnih kljilkjivih povezav. Odkrila sem bogastvo te »preprepletene« mreže vsebinskih povezav, mogočnega pojma, ki ga tako spretno zapakiramo v zgolj eno besedo – internet. Možnosti se odprejo v neskončnost, celo takšne širine, da jih en sam človek ni zmožen več obvladovati in se zgrudi pod množico podatkov. Ravno to pa je spretnost, ki jo mora poudarjati sodobni čas – sposobnost selektivnosti in racionalnega presojanja o tem, kaj je kredibilno in tudi kaj je sploh vredno ogleda in zanimanja.

In sem se dotaknila subjektivnosti, ki ima v humanistiki veliko vlogo, včasih celo pretirano, kadar se ta spreobrne v aktivizem, s tem pa zapira možnosti pogleda na situacijo iz več zornih kotov. Ozka usmerjenost raziskovanja ni priporočljiva, zakaj je torej (bila) tako priljubljena ozka stopnja deljena informacij z drugimi? Znanje naj bi bila človeška vrednota, v praksi pa se velikokrat izkaže kot sredstvo, za katerega je možno zahtevati denarno nadomestilo. Prepovedi uporabe, distribucije ali že samega vpogleda v določeno znanje lahko vodi že do oblik nasilja in zahteva celo smrtne žrtve (Aaron Swartz). So res šele takšni dogodki pogoj, da se zavedamo, da je »[p]lačevanje izobraževanja, informacij in znanja […] ovira na poti k socialnemu idealu prihodnosti: družbi samostojnih kreativnih posameznikov« (Hladnik 2016: 77)?

Obstaja pa še druga skrajnost. Nekateri avtorji, bi s svetom srčno radi delili svoje fotografije, podobe skupne(!) kuturne delidščine, celo fotografije svojcev pa jih hladnosrčni admini pri tem zavračajo z utemeljitvijo, kot je npr. ta: »Pri nas v Sloveniji je največji problem ravno to, da se vsi poznamo med sabo in se zato vedno gleda skozi prste. Zato pa tudi ni nobenega reda in imamo brezpravno državo« (Eleassar 25. maj 2013). Priznam, da je bila zame naloga nalaganja slik na Wikipedijo najbolj stresna, pa ne zato, ker ne bi znala pritisniti sprožilca za sliko na telefonu, odkljukati in zapisati nekaj besed o fotografiji, temveč zaradi ozadja naloženih slik in neprijetnih izkušenj na tem področju. Zdi se mi, da admini po nepotrebnem vzbujajo strah in s tem odvračajo ljudi od deljena, še bolj pa nasprotujem temu, da se skriva nekaj kar pripada skupnosti. Če upoštevamo sedanjo situacijo, ko influencerji na socialnih omrežjih objavljajo že vsak svoj korak in to primerjamo razmišljanjem slovenskih wikipedistov, ki neizrecno brišejo tudi tisto, kar bi po človeški logiki bilo spejemljivo za objavo, pridemo do zaključka, da je tako razmišljanje nazadnjaško. S tem ne sledijo sodobnim trendom, sploh pa ne poslanstvu Wikipedije, ki naj bi znanje širila ne pa ga skrivala.

Končno sem se torej približala temu osrednjemu pojmu, ki sem ga napovedala že z omembo naslovnice knjige – Wikipediji. Nedopolnjena sestavljanka v obliki krogle predstavlja svetovno skupnost, ki šele ob sodelovanju in medsebojnem dopolnjevanju tvori celoto, oziroma k njej teži, kajti vsega znanja sveta ni mogoče odkriti. Ne živimo več v družbi, ko bi bila pismena samo še elita, temveč se znanost in strokovnost dogaja v skupnosti posameznikov, ki so skriti za vzdevki, v fizičnem svetu pa za maskami. Tako mogočno in današnjemu svetu prilagojeno razmišljanje vzbudi neko upanje, da se sodobna družba razvija v pravo smer, ampak zakaj so nas potem v osnovni in srednji šoli od nje odvračali? Običajna učiteljska utemeljitev je bila, da Wikipedija ni zanesljiva, ker nanjo lahko piše kdorkoli, in se v zakladnico znanja hitro prikradejo napačne informacije. Wikipedijo smo spoznali le po tej plati in se včasih tudi sami poigravali s spreminjanjem Wikipedijskih gesel zgolj za zabavo, potem pa čez kakšno uro žalostni ugotovili, da je naše spremembe nekdo razveljavil. V virih seminarskih nalog je bil največji greh, kadar se je tam znašel w, ki je namigoval na uporabo Wikipedije ali katere izmed njenih podenot. Pa smo jih vseeno uporabljali. Nekateri sošolci so tri četrtine vsebine naloge prepisali iz Wikiledije, potem pa samo za krinko poiskali nadomestne vire, da jih učitelji in profesorji ne bi grdo gledali.

Odvračanje od Wikipedije v dosedanjem šolanju je vplivalo tudi na moje slabo poznavanje tega spletnega mesta. Prej sploh nisem vedela, da se Wikiskupnost deli na več podenot, in da se na Wikiviru skriva tako velik del literarne kulturne dediščine. Veselilo me je, ko sem v začetku semestra in pozneje tudi sama imela priložnost prispevati k »narodovemu blagru« in iz dLiba prepisati besedilo. Problem pri tem delu vidim le v pomanjkljivem pregledu opravljenega prepisa, kar pa ni le slabost Wikivira, ampak tudi nekaterih drugih e-knjig. Z branjem na internetu sicer nimam veliko izkušenj, sem se pa morala tega nekoliko bolj posluževati v zadnjem času, ker se najbližja knjižnica nahaja izven moje domače občine. Na spletni knjižnici Biblos sem si izposodila knjigo Rokovnjači in ko sem jo odprla, sem spoznala, da branje ni le oteženo, temveč nemogoče, saj so se v besedilo vrivali nepotrebni v-ji, vrstni red nekaterih povedi je bil zamenjan. Razočarana sem se obrnila na Wikivir, kjer je bila stvar nekoliko boljša, ob pomoči dLiba pa sem poskušala stvar tudi sama še popraviti. So nas srednješolski profesorji želeli opozoriti na to?

Čas je, da zaključim svojo zgodbo, za katero sem si obljubila, da bo kratka, pa se je razlezla na tri Wordove strani. Da, Wordove, saj »[k]do še piše danes z roko?" (Hladnik 2016: 13). Nismo več, morda niti nikoli nismo bili, Akakiji Akakijeviči, ki bi se nam srce ogrelo ob svoji lepi pisavi, temveč se raje osredotočamo na informacije, ki jih tako pisanje prinaša. Šele z ustrezno odprtostjo do družbe in novosti časa ter z medsebojnim sodelovanjem, pa lahko tudi v človeškem svetu spletemo mrežo, kakršno za nas plete internet.

Sprotno beleženje ob prebiranju Nove pisarije[uredi]

OPOMBA: Čeprav je pri daljših alinejah, ki že spominjajo na poved, te ustrezneje opustiti, se jim v svojem povzetku vsebine Nove pisarije vendar nisem odrekla. Na ta način si lažje predstavljam, koliko informacij se mi je zdelo pri posameznem poglavju posebej zanimivih, ponekod nanje opominjam le s ključnimi besedami. Povezave na naslovih so narejene za lažje in hitrejše orientiranje po Novi pisariji.

Uvod[uredi]

standarniziranje strokovnega pisanja, prenova anrhizmov
raznoliki pomeni pismenosti: slovnica, znanje branja in pisanja
pismenost vezana na nove medije: digitalna, informacijska, medijska, ekološka, prometna, kartografska, funkcionalna,...
posebnosti wikijev "rastočih knjig":

možnost neposrednega posega
historiat nastajanja
sprotno nastajanje
ogledovanje sprememb in samorefleksija

Kam z avtorjem[uredi]

individualni avtor Miran Hladnik – identificiran v historiatu knjige
zaželena prosta uporaba in adaptacija

Prešernova Nova pisarija[uredi]

ideja naslova po Prešernovi kranjski pisariji: ironiziranje nasprotnikov njegove poetike

Pismenost[uredi]

biti pismen = obvladovati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo
nekoč pojem elite, pismoukov (distanciranih posameznikov, ki se ločijo od večine)
danes pismenost nujna za vsakega posameznika- posledica uvedbe obveznega šolanja in dokumentov civiliziranosti (nepismenost je znak nerazvitosti)
"Kdo še danes piše z roko?"
konflikti med sporazumevalnimi praksami: starejši in mlajši drugače razumevajo pismenost
sposobnost spremljanja/razumevanja in tvorjenja/posredovanja
samoumevne tehnične spretnosti: interaktivnost
testi pismenosti sprožajo publicistično vznemirjenje (nadpovprečni rezultati pri e-pismenosti, zanemarjanje bralne pismenosti)
vsakodnevno tipkanje (ki prevladuje nad ročnim pisanjem) briše mejo med načini komunikacije in dojemanjem pisanja
ignoranca: nepriporočljiva je nostalgična zagledanost v preteklost, vzpodbuja se napredek v sodelovanju s tehnologijo
omejitev interaktivnosti: računalniki nalagajo več dela
demokratičnost: večja enakovrednost spolov med pisci blogov
malo ljudi se loti pisanja (okoli 4% Slovencev aktivno piše)- ukvarjajo se z drugimi področji
podjetnost ni podjetništvo: udeležba pri produkciji informacij, pri vsakršni kulturni kreativnosti- morali bi jo vzpodbujati
pisni kanal v komunikaciji ni cenjen kot ustne informacije

Informacijska družba[uredi]

digitalna doba, računalniška družba, mediji, družabna omrežja, potrošništvo,...
nasprotujoča si mnenje glede tiskanih knjig in e-knjig
tiskana knjiga postaja butični estetski objekt in zbirateljski artikel za bibliofile
digitaliziranje je nujno za naš obstoj
založniki, tiskarji, knjigarnarji reklamirajo tisk zaradi lastnega preživetja
strah pred spremembami nas od njih odvrača

Wikiji[uredi]

prednosti vikipedije:

dostopnost
volontarizem
kooperativnost
stik z realnostjo: jasnost, jedrnatost

z Wikipedijo si pomagamo in k njej tudi sami prispevamo
nekoč biblija kot merilo za razvrščanje razvitosti jezikov, danes število in kvaliteta objavljenih člankov na Wikipediji

Wikiji v šoli[uredi]

Ali je wikipedija v šoli res še prostovoljna ali muka?
besedila o posamezni stroki naj pišejo študentje te stroke – soočenje z realnostjo
maksimalna odprtost, možnost vandalnih posegov, popravljanje težav

Avtor[uredi]

3 tipi literarnozgodoviskega obravnavanja del: avtor, besedilo, bralec

Motivacija za pisanje[uredi]

Zakaj pišemo? predmet pisanja, jaz, socialna skupina, zanimanje za temo
avtorjev napuh/ samopoveličevanje, izbiranje gradiva za proučevanje v svoj prid, pisanje zaradi posanja samega
leposlovje: poročanje o nečem, s poudarkom na načinu in ne vsebini.
Misel na bralca je pogoj za to, da sporočilo doseže svoj cilj.
sodobna družba – družba kreativnih posameznikov
funkcijske zvrsti jezika:

vsakdanje sporazumevanje
leposlovje
strokovno (učbeniki, enciklopedije, leksikoni, slovarji) in znanstveno (revije, zborniki, knjige, spletišča)
publicistično: časopis, zabavni periodik, blog

Izbira jezika[uredi]

angleščina: prevladuje, privilegiran položaj,
slovenski jezik ne vzbuja mednarodnega zanimanja
dvojezičnost: draga, zamudna, furstrirajoča

Izbira teme[uredi]

kapitalistično ekonomski sistem → število možnih izbir raste, ni mogoče realizirati vsega
težnje k interdisciplinarnosti
izbiranje ustreznih, prej poznanih tem namesto odprtosti za predmete i teme
temo lahko vzljubiš šele ob intenzivnim ukvarjanju z njo
spregledana, potlačena, prezrta tema
nekoč velik poudarek le pri ligitimaciji samostojne nacionalne eksistence (19.stol)

Vaje v pisanju[uredi]

veščina in spretnost
oprema: tipkovnica in miška
preko ročne spretnosti krepimo inteligenco

Usoda avtorstva[uredi]

organiziranost avtorjev (fazni zamik pri bralcih). Društvo pisateljev, prevajalcev, Avtorska agencija
nekoč avtorstvo elitno, družbeni ugled, odgovornost za obnašanje vse skupnosti.
dobremu besedilu ni mogoče brez škode nič odvzeti in nič dodati
novi koncept avtorstva: vprašanje dostopnosti do dela

Soavtorstvo[uredi]

sodelovanje z drugim v imenu skupnega cilja, usklajevanje
ni ubadanja z vprašanjem avtorske lastnine (ni avtorskega napuha)
pravila soavtorstva:

delitev dela in zaslug
odprtost za spremembe
zatrt ego
zaupanje sodelavcu
spoštovanje pravice veta soavtorja
nepoizvedovanje za avtorjevim posegom

prispevanje k skupni dobrobiti

Objavljanje[uredi]

manjši stroški tiska, objavljanje na spletu
"postavljanje besedila" ni enako objavljanju (razlika v dostopnosti)
cilj, da prebere čim več ljudi: spletni časopis, blog, forum, hiperpovezave
sklop učilnic za lokalno in razredno rabo
precep med dvema pravicama: pravica do zasebnosti ima prednost pred pravico do informiranosti

Množični um ali pametna množica[uredi]

način organizacije znanja v informacijski družbi (Wikipedija): anonimno, javno dostopno, se izpopolnjuje
cilj: koristiti skupnosti
Sv. Avguštin: "Znanje mora biti zastonj."
enciklopedično, globalno znanje mora biti zastonj (nihče ne obravnava nepravične razdelitve znanja)
abecedna ali drevesna razporeditev informacij v knjižnih enciklopediji, Wikipedija razporejena po kategorijah
kritika digitalnega maoizma (Jaron Lanier): nihče ni odgovoren, anonimni uredniki, motnja v kapitalističnem sistemu (ker je wikipedija zastonj)
neodobravajoča stališča: kapitalizem (moti ga brezplačnost), totalitarizem (moti ga nesankcioniranje in neupoštevanje pravil, masivnost)
"Množica misli v slikah, s telesom, brez kontrole razuma. Slikovno mišljenje blokira kritično mišljenje in kadar posameznik stopi v množico, pomeni to njegov sestop na civilizacijski lestvici." (Hladnik 2016: 60)
danes: skupnost je skupnost posameznikov, sublimna sodobna množica, priseganje na red, sodelovalna komunikacija, kreativnost v korist skupnosti
množičenje/crowdsourcing: Množica posameznikov, vsak s svojim dobrim prispevkom, deluje v korist skupnosti.

Avtorske licence: Creative Commons, Copyright[uredi]

besedilo je intelektualna lastnina
creative commons: ustvarjalna gmajna
- free culture: svobodna kultura
- namen: lajšanje dostopa do intelektualnih proizvodov (ponudba, pogoji)
- najprej ponuja, naknadno dodaja pogoje
- vrste licenc:

priznanje avtorstva (baček v krogcu): delo se lahko kopira in razširja, če se navede avtorstvo
deljenje pod istimi pogoji: razširjanje pod licenco, identično izhodiščni
nekomercionalno: razmnoževanje in razširjanje dela za nekomercionalne namene (na Wikipediji tega ni).
brez predelav: dovoljeno razmnoževanje, razširjanje, povezovanje, izvajanje, ni pa dovoljeno predelovanje (na Wikipediji tega ni).

- možna uporaba virov, pod pogojem navedbe njihovega avtorja
- uporaba: Al Jazeera, PLOS, Bela hiša, Videolectures, Culture.si, DOAJ
krogec z enačajem: spreminjanje ni dovoljeno
copyright: Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah
- permission culture: kultura dovoljevanja
- ščitenje pred zlorabo, preprečitev nepooblaščenega razmnoževanja in distribucije, nedovoljena javna izvedba in predelava, sankcionira nekorektno citiranje
- preveč poudarja tvorca, ni kompatibilna z informacijsko (računalniško) družbo, obravnavanje znanja kot lastnine
- zaščita traja še 70 let po avtorjevi smrti (pri anonimnih delih 70 let od izida)
- avtor ali ustanova (v okviru katere je nastalo besedilo) ima avtorske pravice (lahko jih proda)
- izvedena dela: filmi, elektronske verzije knjige, učbenikov, kazala knjig, skrajšane verzije romaniv, prevodi... fair use
- uporaba s soglasjem, da avtorju ni bila povzročena nobena škoda, neporfitna raba
- objavljanje na spletu nudi več možnosti odziva

Bralec: prosti dostop[uredi]

zahteva po brezplačnem osnovnem, srednjem in visokošolskem izobraževanju ter s tem izboljšanje življenja državljanov (država omejuje dostop do znanja)
internet širi prostor svobodnega pretoka informacij: Google zemljevidi, slovarji, Okna, Wikipedija
nezaupanje v naturno usmerjenost človeka k dobremu in njegovim zmožnostim doseganja višjih kulturnih ciljev
rešitev izven Slovenije: posluževanje tujih strani, zato ker so za razliko od naših brezplačne
(nevzgledna) zaprta področja človeškega delovanja: vera, vojska, trgovina, uradovanje, industrija
zmanjševanje in prenehanje honorarje za znanstveno pisanje
Kaj je prosto in odprto?
- odprti podatki: večinoma podatki na internetu, ki niso podrejeni restriktivnemu copyrightu
- odprti dostop (open access): kako doseči svobodno dosegljivost znanstvenih publikacij in podatkov na spletu, spreminjanje ni predvideno in dovoljeno
- prosta vsebina (free content):vsebino lahko poljubno spreminjamo, kako doseči svobodno dosegljivost virov - literature, videa, fotografij -, ki zanimajo splošno publiko)
- prosto znanje (open knowledke): širše področje kot odprti podatki
- prosto izobraževanje (open education)
- odprti podatki (open data): večinoma podatki na internetu, ki niso podrejeni restriktivnemu copyrightu
- odprta koda (open source): programska oprema in licenciranje za svobodno razširjanje
- odprto raziskovanje (open research)
- odprta znanost (open science): podatki, znanja, metode, orodja za transparentno, reproduktibilno in interdisciplinarno raziskovanje
prosto (free oA): brezplačen dostop do besedila, katerega avtorske pravice so prenesene na založbo
odprto (open- libre OA): brezplačen dostop do besedila na spletu, katerega avtor je obdržal avtorske pravice
krajevno neomejeno, brezpogojno, brez registracij in prijav, besedilo, ki ga je možno označevati, kopirati, prenesti
- zlato prosti dostop: zagotovi ga založnik (revialni članki)
- zeleni prosti dostop: zagotovi ga avtor ali njegov delodajalec (predobjave, poobjave)
- sivi dostop: spletno dosegljivost publikacij, do katerih je težko priti: diplomske naloge, doktorati, konferenčna poročila, izvlečki
- hibridni dostop: poleg brezplačnega dostopa obstaja še plačljiva tiskana verzija publikacije
- zakasnjeni prosti dostop: objave v prostem dostopu po omejenem obdobju embaraga
- platinasti prosti dostop: stroške objave pokrije nekdo tretji
pobudniki prostega dostopa: akademski učitelji, raziskovalci, univerzitetne knjižnice, znanstvena ministrstva držav
ovira: založniške hiše (od tega imajo dobiček)

Založbe[uredi]

Wikipedični teksti: javna last, skupinske narave, zabrisana potreba po sklicevanju
biti informiran je ena izmed osnovnih človekovih pravic
založbe: knjige obravnavajo kot tržno blago, imajo ožjo ciljno publiko, izgubljajo vlogo finančne in organizacijske udeležbe pri produkciji publikacij, agresivno nastopajo proti knjižnicam, kratkovidno branijo komercialne cilje
znanstvene knjige potrebujejo le dobre urednike, ne pa založb
Aaron Swartz: študent in intelektualni genij, ki je iz univerzitetnih strežnikov snel plačljive članke in jih dal v javno rabo. .

Repozitoriji[uredi]

indikator vplivnosti znanstvenega dela:
- številka o citiranosti
- številka o branosti objave (št. klikov na objavo)
prosti dostop: večja branost, večji vpliv, izmenjava znanstvenih spoznanj, nadaljnja produkcija znanstvenih znanj
subvencioniranje, projekti: PKP,OJS, OCS, OMP
Slovenski akademski repozitoriji - Nacionalni portal odprte znanosti: arhiviranje diplom, magisterijev, doktoratov
splet spreminja slog pisanja: poljudnejši izrazi, skrb za vzdrževanje bralčevega interesa
slovenske literarnovedne revije: Slavistična revija, Jezik in slovstvo, Primerjalna književnost
SlovLit: informacije s področja digitalne humanistike, internacionalnost, interdisciplinarnost

Varovanje zasebnosti[uredi]

nezaupanje v globalna digitalizacijska podjetja zaradi velikosti, ameriškega izvora, vobče tehnologije
pretirano osredotočanje na možnosti zlorabe in zanemarjanje pravega namena digitaliziranja
zanimanje za blaginjo skupnosti in ne posameznika
javno (ni enako skupno): kar dobimo od medijev
strokovno javno: spcializirane publikacije strokovnih institucij, društev in forumov (manj vplivno)
pretiran poudarek na varovanju osebnih podatkov, preganjanje rentgenskih posnetkov
Urad informacijskega pooblaščenca "greni življenje državljanom", ozko razumevanje zakonov
privatizacija je v nasprotju s civilizacijskimi perspektivami

Kredibilnost[uredi]

manj ovir pri objavljanju, razen kadar gre za vidnejša mesta (npr. časopise)
zaskrbljujoče objave brez uredniškega filtra
samostojno presojanje o verodostojnosti objav
prej zaupamo uveljavnjenim strokovnjakom (z več življenjskimi izkušnjami) kot maljšim avtorjem (ki imajo sicer več tehnološkega in teoretičnega znanja)
status preverimo v bibliografiji, mesto v znanstveni skupnosti preverimo na spletišču Sicris
ne smemo preveč zaupati uveljavljenih piscem - lahko zlorabijo zaupanje
izkoriščanje pisanja za propagiranje subjektivnega stališča, (socialni) aktivizem

Aktivizem[uredi]

znanost in aktivizem si nasprotujeta (sta nezdružljiva)
znanost: usmerjena k raziskovanju in objektivnosti
aktivizem:
- subjektiven, manipulativen
- kritika in konkurenčna ideologija v spreminjanju sveta
- povezan z levimi/liberalnimi nazori, naprednimi družbenimi gibanji
- ciljni aktivizem: egoistično usmerjen k parcialnemu interesu, ne dopušča nasprotnega stališča, posploši in izpusti vsa dejstva, ki ne ostrezajo njegovi intenci, ne mara statistike
kritična refleksija:
- odmik od predmeta opazovanja, obrambnost, konservativnost
- odpira se za stališča in interese drugega, blokira akcijo
- biti kritičen pomeni biti nezaupljiv
prodor zahodnih aktivističnih idej v Slovenijo gre v smer politizacije
iskanje izkoriščanja na vsakem področju vodi v socialni aktivizem in socialno zavist

Avtorstvo[uredi]

institucionalna vezanost: omejevanje avtorjeve samovolje, zaviranje objave prelomnih odkritij in novitet, nastajanje alternativnih kanalov za publiciranje
samozaložništvo: postaja običajno, izgublja slabšalni prizvok, ni šlo skozi uredniške in recenzijske roke, vzbuja sumičavost
starost dokumenta:
- starejši so prestali več kritičnih presoj, pa jim vendar ne smemo lažno verjeti
- wikipedični podatki se sproti posodabljajo
mesto objave: kritično preverimo resničnost podatka, morebitni ponaredki (Elko Justin)

1. primer o Cankarjevi smrti (Dimitrij Kebe: Cankarjeva smrt je bila politični umor):

ni nobenega potrdila predstavnikov "uradne literarne zgodovine"
Objava na politično ne nevptralnem mestu: Hervardi
avtor zasebni raziskovalec, preganjan zaradi prilastitve arheoloških izkopanin
tudi akademska znanost ni čisto nevtralna
verodostojne informacije na mestih,ki jih obiskujejo vsi (wikipedija)- možna pripomba glede napak na pogovorni strani

2. Oznaka Prešerna kot kranjskega pesnika( Eleassar):

Avtor se je skliceval na literarnozgodovinske sodbe, ki so izzvale mnenja stroke, saj za njih Prešeren velja za vseslovenskega pesnika.
dvom v obče veljavno, konflikti in slaba volja

3. Članek v reviji Za srce 2014: Na sv.Konigundo in sv. Emo:

pravopisne napake
etimološka nejasnost
neprimeren prostor objave

Strokovno recenziranje[uredi]

recenzenti: uredniki časopisov, zbornikov in knjig, uradniki na inštituciji (stereotip, da so to ljudje, ki zavračajo)
samoregulacija znanstvene skupnosti, vzdrževanje standardov kvalitete, vstopanje novih in nepoznanih piscev
prvi pogoj za pridobitev statusa znanstvene revije
opozarjanje avtorjev na problematična mesta (ki jih ti lahko popravijo), preprečevanje objavljanja nepreverjenih razprav
Javno recenziranje - alternativa
anonimnost postopka: zagotavljanje nevtralnosti in pravičnosti (preprečitev nepotizma): brisanje lastnosti dokumenta, neizstopajoče ime računalnika, brisanje različnih barv recenzentovih komentarjev
(dvojna) slepa recenzija: ne avtor in ne recenzent ne vesta, kdo sta
recenzentska politika in postopek objavljena na internetu: merila za presojo, čas potreben za recenziranje, jezik objave
možni izidi:
- sprejem članka;
- zavrnitev članka
- pogojni sprejem:
  - recenzentske pripombe, popravki, dopolnila
  - avtor članek umakne ali popravi
  - popravljeni članek gre urejevalnik (preverjanje ali je upošteval priporočila)
  - pred objavo dobi avtor članek v vpogled in ga lahko korigira
recenzijski postopek (obrazec): tip članka, tematsko področje, ustreznost naslova, obseg, nujni deli članka, tujejezičnost ali prevodi, jezikovna plat članka, slog članka, primernost terminologije, aktualnost teme, metode, morebitne napačne trditve

Pravopis[uredi]

Zaradi neupoštevanja pravopisa nastane dvom o kredibilnosti.
se spreminja (možno sklepati o starosti pisca
priporočena uporaba rodilniške oblike
ločila:
- pomišljaj
  - namesto vejice ločuje besedo oz. misel ali kaže na nasprotje med stavki iste povedi
  - zaznamuje nedorečeno misel
  - loči vrinjeni stavek od ostalega dela povedi
- dolgi pomišljaj
  - v opombah, kadar ločuje odstavke
- vezaj
  - med deli zložene povedi, ki bi bili v prosti zvezi pocezani z in
  - med sestavinami zloženk, nastalimi iz podredne zveze, če je 1.del številka ali črka
  - v strokovnem pisanju v zloženkah in sestavljankah, če je drugi del zveze pisno osamosvojen
  - med kratičnim imenom, pisanim z velikimi črkami in končnico
  - med osebnim imenom in vzdevkom oz. med dvema priimkoma
  - med deloma dvojnega imena, ko se oba del pregibljeta
- narekovaji
  - srednji narekovaji
  - narekovaji zgoraj/zgoraj
  - vejični narekovaji spodaj/zgoraj
  - odvečni: pri imenu publikacije in pri citatih tiskanih ležeče
- dvopičje
  - po slovenskem pravopisu levostičen
  - Cobiss uporablja za ločevanje med enotami nestično obliko
  - odveč: pred naštevalnim nizom, npr. in itd. skupaj v povedi
- tripičje/tropičje
  - alternativa vezniku itd.
  - pred njim ni vejice, je nestično
- vprašaji in klicaji
  - se jih v strokovnem pisanju izogibamo
- podpičje:
  - pojasnjevalni del povedi (pik premočna, vejica prešibka)
  - neutemeljena raba: na koncu alineje in v linearnem naštevalnem nizu
- pika
  - pri daljših podnapisih in nadnapisih, ki ne spominjajo na naslov
Velika začetnica
- naslovi kolon in vrst v tabeli se pišejo z veliko začetnico
- alineje se pišejo z veliko, samo če so stavčne, če pa so takšne redke, piko na koncu nadomestimo s podpičjem
Drugo
spol se veže na osebek

Digitalna pismenost[uredi]

potrebno je upoštevanje tehničnih parametrov, ki jih naroča urednik
besedilo do konca popravi avtor sam
Formati besedil:
- txt: golo besedilo (pošiljanje pošte po forumu, pisanje računalniških programov)
- doc, docx, rtf, odt obogateno besedilo (odt in rtf sta nekomercionalni, uporabni pri kratkih besedilih)
- pdf natisljivo besedilo (uporabno, kadar zagotovo ne bom več ničesar spreminjali
- htm, html spletno besedilo (wikipedija nima končnice)
- neprimerno: besedila v slikovnem formatu
Besedilo v wikijih
- besedilo ustvarimo neposredno v okno Uredi, ali ga prenesemo iz drugega urejevalnika
- priporočeno učenje po vzgledih
- osnovna navodila: odstavek, alineja, naslovi, ležeči, poševni tisk, povezave, Cobissove številke, številčenje, pesmi
Vaje v wikijih
- napake: pretirano členjenje na odstavke, mašila, prehajanje med različnimi osebami in časi, dobesedno prevajanje
- izogibanje stavkov, ki so videti kot zgolj prehod v novo vrsto
- potrebno dopolnjevanje in toleranca do posegov v besedilo
Sporočanje popravkov in komentarjev
- urejevalniki in ogledovalniki: besedilo označimo z miško, desni klik, pregled, nov komentar, okence z vnosom za pripombe
- sledenje spremembam, upoštevanje ali odpravljanje predlaganih sprememb
- komentiranje: pogovorna stran besedila, pogovorna stran avtorja, samostojna stran (za univerzitetni seminar), pripomba, predloga

Navajanje[uredi]

Čemu citiramo?
- navajanje virov zaradi prepričljivosti
- lažje je verjeti stališčem, za katerimi stoji več ljudi
- humanistično znanstveno pisanje mora prispevati novo znanje v skladišče vednosti
- citati grafično poudarjeni: narekovaji, samostojni odstavki
- manj ovir glede objavljanja: komentatorske strani, blogi, družabna omrežja, spletni forumi, spletišča, wikiji
- posameznik ni tvorec zaključene informacije, podpiše se z vzdevkom, pripravljen je na sodelovanje
- človeški napredek ni stvar genialnih posameznikov, temveč zavzetih množic in anonimnih posameznikov
- status avtorja: družbeni prestiž, socialni privilegiji
- zavzemanje za skupnost, ki identiteto gradi iz svojih lastnih dejanj
- družbeni cilj: oblikovanje skupnosti informiranih, kompetentnih, družbeno odgovornih in kreativnih posameznikov
- kdor se opogumi za samostojno ustvarjanje, lahko pridobi ostale plemenite osebnostne lastnosti
- informacije so postavljene v pravni kontekst industrijske družbe, opredeljene kot intelektualna lastnina
- Citiranje je neplačljiva uporaba avtorskega proizvoda, saj uporabimo le njegov manjši del
- nekredibilni avotrji se preveč naslanjajo na tuje citate (neetično, pravno vprašljivo, ne pa kaznivo)
Prepisovanje
- Plagiat- tuje znanje se uporablja kot lastno
- moralno zavrženo dejanje: načrtna strategija sistematičnega prilaščanja tujega (prevzem naslova, tekmovalnost, nekolegialnost)
- sankcioniranje za prepisovanje iz del, ki niso v javni lasti: opomin za popravek, negativna ocena izdelka, odvzem akademskega naziva
- lahko in hitro odkrivanje prepisanega besedila
- ignoranca prispevkov domačih strokovnjakov (huje od plonkanja)
- zlorabljanje obtožb plagiatorstva za diskvalifikacijo kolegov, govorice namesto argumentiranih razprav
Citatna industrija
- Citatni indeks
  - pomembno za oblikovanje hirearhije v stroki
  - primeri indeksov: SCI (Science Citation Index), SSCI (Social Science Citation Index), AHCI (Arts and Humanities Citation Index), Scopus, WoS (Web of science)
  - Google Scholar: nekonsistentnost, obskune objave, kompleksnejši pogled, registrira znanstveno relativna spletna mesta, izpisuje neakademske publikacije
  - h-indeks: razmerje med številom največkrat citiranih del in številom citatov
  - i10-Indeks: število objav, ki so bile vsaj desetkrat citirane
  - pomisleki: komercialni status institucij, anglocentričnost, omejitev na novejše objave, ni vključenih knjižnih znanstvenih objav in konferenčnih prispevkov.
  - odpor do merjenja in znanstvenega pristopa, manipulacija s podatki
  - kriteriji za umestitev v ustrezne podatkovne zbirke: recenzijski postopki, mednarodno uredništvo, mednarodno naročništvo, spletna dostopnost ...
  - vzpodbujanje vzajemnega citiranja, zavedanje možnih napak
- Faktor vpliva
  - kaže stopnjo uglednosti/ vplivnosti znanstvene revije (npr. Thomson Reuteres)
  - Število citatov deljeno s številom objavljenih člankov v tem času, odzivnost na članek, povprečna starost citiranih virov, povprečna starost člankov v reviji, primerjava med sorodnimi revijami
  - slabosti: kulturna pristranskost, nerazlikovanje med izvirniki in recenzijami, beleženje le znotraj ene discipline, uporaba citiranosti kot merila kvalitete
  - prisilno citiranje člankov iz iste revije
  - IF: knjižnicam kaže najbolj odmevne revije v strokah, prosta dostopnost objav, licenca cc
  - Algoritem PageRank: avtomatično štetje povezav, verjetnost razporeditve
  - Open Citations Corpus: zbiranje podatkov o branosti članka
- Slovenske znanstvene revije
  - slovenske revije: Primerjalna književnost, Slavistična revija, Dve domovini, Jezik in slovstvo, Razprave SAZU, Studia mythologica, Slavica, Knjižnica, Phainomena, Acta Neophilologica, Traditiones, Slavia Centralis (Maribor), Verba Hispanica, Otrok in knjiga, Sodobnost, Dialogi itd.
  - Tuje razprave o slovenski književnosti v: Slovene Studies (ZDA), Philological studies (Perm, Skopje, Ljubljana), Slavia Meridionales (Varšava), Slavica tergestina, Slavistika (Beograd), Pamiętnik Słowiański, Wiener Slavistisches Jahrbuch
- Citatni slogi
  - APA, MLA, AMA, čikaški, wikipedijski, Blue book, ALWD, ASA, Vancouver, Turabian, MHRA
  - težava: inertnost/tendenca: vztrajanje pri pravilih, ki niso več ustrezna (npr. zapisovanje priimka avtorja pred ime)
  - čikaški stil (Slavistična revija, Jezik in slovstvo) - težava pri kratkih sklicih, MLA (Primerjalna književnost) - neprimerni narekovaji in naslovi v kratkih sklicih
  - nujne navedbe v vseh citatnih stilih: avtor naslov
  - ostali podatki v citatu:
    - (spletni vir) ime in datum objave
    - (knjiga) kraj, založba, letnica, knjižna zbirka
    - (zborniki) naslov, kraj, založba, letnica, stran
    - (revija) naslov, letnik, številka, letnica, stran
    - (časnik) naslov, datum, stran članka
  - nezaupljivost in naslanjanje na mednarodno veljavo
- Tehnika citiranja
  - dva dela:
    - navedba samega besedila: grafično drugačen odstavek
    - navedba citata: opomba, kratki sklic ali neposredna povezava na vir
  - Opomba:
    - pod črto na dnu strani
    - nebibliografkse informacije
    - v njih samo konkretne izjave, ki jih dobesedno navajamo (ne pa viri, ki se predmetno nanašajo na področje obravnave članka. Te so v seznamu literture)
    - Wikiknjige: opombe čisto na koncu (sprotne povezave), pri odločitvi za tisk potrebno spremeniti
  - Kratki sklici
    - Kadar v besedilu omenimo avtorja, ga v sklicu ne ponovimo
    - (priimek leto: stran)
    - opušča se pisanje ibidem, prav tam, op. ct., namesto tega ponovimo sklic
    - v besedilu mora biti citiranje poenoteno.
  - Označevanje navedkov
    - z narekovaji, grafično drugačnimi odsavki, izpušanji iz navedkov in vrivanjem svojega teksta vanje.
    - na začetku in na koncu navedka ne sme biti tripičje
    - Pri daljših citatih izpuščamo narekovaje.
  - Od kod vse citiramo: tiskane knjige, recenzirani časopisi, skenirane, ponatisnjene in digitalizirane publikacije
  - Viri in literatura
    - nesmiselno ločevanje seznamov med viri in literaturo (razen, kadar je seznam dolg)
    - vir: gradivo, ki je predmet raziskave (npr. leposlovje pri literarnovednih razpravah)
    - literatura: teoretični ali metodološki pripomoček (orodje) za raziskavo (npr. strokovne razprave literarnovednega značaja)
  - Zaslon in papir
    - Pisanje z mislijo na tisk (ukoreninjeno razmišljanje starejših generacij)
    - Open access, vlade prosvetljenih držav podpirajo takojšnjo, lažjo in zastonj objavo na spletu
    - Spletne strani niso paginirane, omogočajo neposredne povezave, podpirajo uporabo alinej
    - pri navajanju podatkov s spleta potrebujemo vedno manj podatkov
    - Navajanje celotnih URL-jev ni ustrezno (so neuporabni, spremenljivi). Namesto tega pripišemo: na spletu, splet ali tudi na spletu
- Zgledi: Cobbiss oblike zapisov bibliografskih enot (polni, ISBD, Comarc) so preobširni, ne sledijo slovenskemu pravopisu. Pri MLA navedbah ne dodajamo pojasnila za katero datoteko gre, kadar je to logično razvidno.
- Knjiga
  - Na zaslonu: Ime Priimek. Naslov publikacije. Kraj: Založba, leto. Cobiss povezava
  - Za tisk: Ime priimek. Naslov Publikacije. Kraj: Založba, leto.
  - iz Cobiss zapisa izpustimo glavo in podrobnosti, zamenjamo lebdeča dvopičja z levostičnimi, Cobiss povezave za tisk ne prepisujemo
  - za digitalizirane verzije naredimo dodatno povezavo
  - lahko dodamo kodo DOI (večinoma za publikacije v angleškem jeziku)
- Knjiga na bralniku
  - raje iščemo po dLibu in Wikiviru, ki imajo podatke o natisu
  - Ime Priimek. Naslov. Kraj: Založba, leto. Ime bralnika.
  - Ob besedilih, ki so šla skozi več ponatisov, dodamo stavčno pojasnilo.
- Članek v zborniku
  - Dvojni zapis: o članku in o zborniku
  - Ime Priimek. Naslov članka. Naslov zbornika. Kraj: Založba, leto. strani.
  - Velja tudi za članke v obliki videoposnetkov.
- Poglavje
  - Problem pri knjigi več avtorjev - podobno kot pri zborniku
  - Ime Priimek. Naslov poglavja. Naslov publikacije. Kraj: Založba, leto.
- Razprava v reviji
  - Ime Priimek. Naslov razprave. Ime revije letnik/ številka (leto). strani. Cobiss povezava
  - Kratico revije lahko uporabimo, če vemo, da nas bodo bralci razumeli.
  - Navajanje mora biti konsistentno v celotnem članku.
- Članek v časniku
  - npr. dnevni časopis Delo, Slovenske novice
  - Ne zapisujemo letnika in številke, temveč datum in stran.
  - Ime Priimek. Naslov članka. Ime časopisa datum. stran.
- Članek na dLibu
  - Dodamo povezavo na avtorsko objavo (urejeni metapodatki), ali na celotno številko.
  - Članek ni vpisan v Cobiss, zato podatke poiščemo iz kombiniranih virov.
- Enciklopedijsko geslo
  - viri brez urejenih metapodatkov
  - Wikipedija
    - nekvalitetni wikipedijska gesla: škrbine
    - ni navajanja avtorstva (pri wikipediji)
    - nujni podatki: naslov gesla, naslov spletišča, datum citiranja
    - navedbo, da gre za spletni vir zahteva le slog MLA
    - ne dodajamo URL- jev
    - meni → orodja → trajna povezava → preklop v hiperpovezavo → (oldid za naslovom gesla)
    - Naslov gesla. Wikipedija datum
  - Slovenski biografski leksikon(1925–1991), Primorski slovenski biografski leksikon (1974–1994), Novi slovenski biografski leksikon(2013)
    - orientiramo se po abecedni gesel (kratica s.v.), ne po straneh v knjigi
    - avtorji podpisani tudi s kraticami (npr. Jem, Martin Jevnikar), avtorja lahko tudi izpustimo
    - Avtor(ji). Naslov gesla. (P)SBL. Slovenska biografija
  - leksikon Slovenska književnost, poiščemo razvezavo okratičenega avtorja
  - leksikon Literatura, avtorjev ne navajamo
  - serije leksikonov Cankarjeve družbe - leksikon napisan le na platnicah (oglati oklepaj)
  - naslove gesel pišemo z malo začetnico, razen če so lastna imena ali v seznamu literature
- Forum
  - MedOverNet: razen pri spletnih objavah, moramo pri navajanju dodati, da gre za spletni vir (ne za lasopis)
  - SlovLit:
    - sporočila v sistematičnem arhivu
    - različni uredniški in avtorjev naslov
    - Avtor. Naslov razprave. SlovLit datum.
- Spletni tečaj: Izvajalec. Naslov tečaja [Spletni tečaj ...]. ustanova. Ogled datum.
- Blog:Avtor. Naslov. (datum) ni nujen. spletna stran.
- Članek na spletišču
  - znanstveni članki večinoma dočakajo tiskano verzijo (na spletu izjemoma objavljeni v predobjavi)
  - obvezna navedba spletišča (razen če osebno spletišče nima imena)
  - Zvesto repreduciranje naslova (ne posegamo v izvirni naslov, niti ločila in velike začetnice)
  - Pri komentarjih k člankom v oglatem oklepaju dodamo, da gre za komentar in pripišemo naslov članka.
- Zapis v podatkovni zbirki
  - Naslovu dodamo tudi urednike za naslovom (podobno kot pri urednikih zbornikov)
  - Zbirke se spreminjajo, zato nujno navedemo datum. Damo ga v oglati oklepaj, če zanj nismo izvedeli iz spleta.
- Diplomska naloga
  - iščemo po Cobissu, lahko navedmo tudi več diplomskih nalog hkrati (problem zaradi različnih naslovov spletišč)
  - Če je naloga vpisana v Cobiss, dodamo tudi povezavo.
  - Da gre za diplomsko nalogo, zapišemo v oglatem oklepaju.
  - Navedemo podatek o mentorju, tudi ustanovi.
- Prosojnice, video predavanja, animacije
  - Podatek o lokaciji navedemo ob drugih podatkih.
  - Ne razkrivamo identitete za vzdevki.
- Zemljevid
  - opremljenost s podatki o virih, avtorja ne navajamo (običajno gre za produkt institucionalnega kolektivnega dela)
  - različni uporabniški formati (Lite, Pro)
  - navedemo: naslov uporabljene verzije zemljevida, lokacijo objave, datum kreacije (datum dostopa izpustimo)
  - Wikipedia Commons kot vir slike - vprašljivo. Smiselno ohraniti navedbo spletišča
  - Ob kliku na sličico, prispemo na naslov vira
  - slika → uredi → polje Description → slovenski prevod
- Fotografija
  - Navajamo neposredno pod fotografijo (Slika 1, slika 2)
  - V tiskanih publikacijah dodamo seznam fotografij s številkami strani.
  - podobno navajamo tudi grafikone in tabele
  - Problem avtorstva (potrebno ga je navesti): prost dostop, licenca cc
  - Ne navajamo avtorja reprodukcij (ampak avtorje fotografiranih storitev): posnetki zaslona, dokumentatorji naslovnic knjig, strani v knjigi, informacijskih tabel, slik, kipov, arhitekturnih objektov
  - Foto tainta: tradicionalna oblika navajanja avtorja (za presojo, ali je delo res svtorsko, se obrnemo na avtorjev družbeni položaj)
  - Vzdevke in anonimna imena izpuščamo: nove vloge izdelkov v svobodni kulturi.
  - Ne moremo objaviti vsega, kar najdemo na spletu, temveč le tisto, kar je v javni lasti ali nikomur ne škoduje.
  - Slovenska Wikipedia: dovoljene fotografije, ki jih posnamemo sami, izdelki označeni kot javna last (freeware: Flicker, Instagram, Panoramio, Wikipedia Commons)
  - fotografija iz dLiba: Navedemo stran publikacije, kjer smo sliko našli
  - fotografija iz osebnega fotoalbuma: podatke prepišemo iz kazala po vzorcu poglavja v knjigi, ime tvorca postavimo na prvo mesto
  - fotografija več tvorcev: začnemo z naslovom in podnaslovom spletne strani
  - fotografske reprodukcije umetnostnih del/ izvedena dela: poudarjeni podatki o izvirnem delu
  - fotografija iz Wikimedijinih spletišč:
    - ločevanje med imenom slikovne datoteke in imenom slike
    - imena prevedemo v slovenščino
    - fotografijo prevzamemo iz centralnega, ne pa lokalnega skladišča
  - fotografija stare grafike:
    - najdemo izvirno delo, od kod je slika vzeta (najdemo v Cobissu)
    - zanemarimo podatke o tem, kdo je sliko objavil (zaslonski posnetki iz dLiba)
    - slovenski opis v oglati oklepaj (raziskovanje okolice)
  - fotografija umetniškega dela: napišemo umetnikovo ime in naslov dela, fotografa in podatke o lokaciji
  - težave pro navajanju virov fotografij:
    - pomanjkanje podatkov, pomanjkljivi standardi popisovanja
    - digitalizacija (če jo izvede muzej, ne navajamo konkretnih oseb)
    - netrajen značaj spletnih virov (http-ji), navajanje datuma ni nujno
    - navedemo čim več dostopnih informacij (lahko kar pisno)
- Risba
  - Predolg opis → pojasnilo vsebine v oglatem oklepaju
  - Kot avtorja upoštevamo prvega, ki je risbo postavil na Wikipedijo.
  - Ne navajamo datuma dostopa.
- Glasbeno delo: Naslove glasbenih klasik slovenimo
- Radijska, televizijska oddaja in film
  - prehitro, manjkajoče ali odvečno pojavljanje podatkov o tvorcih (pomoč: napovedniki programa, digitalni posnetki)
  - Poudarimo tiste, ki so imeli pri oddaji večjo vlogo (če je v ospredju novinar, navedemo njega)
  - Urednik. Naslov oddaje. Naslov serije. Kateri del oddaje. Mesto in datum predvajanja. Spletno lokacijo.
  - povezave na film (You Tube)
  - Lahko dodamo podatke o dolžini, imena glavnih igralcev, avtorjih glasbe (režiserja lahko na prvem mestu izpustimo)
  - Naslov filma zapišemo ležeče
- Napake pri citiranju
  - nepoznavanje temeljnih referenc (v enem jeziku, znotraj ene šole)
  - vključevanje svojih nerelevantnih strokovnih kolegov, prijateljev, mentorjev med reference
  - navajanje konkurenčnih avotrjev
  - sklicevanje po nepotrebnem za javno dostopne podatke
  - URL-ji (brez podatkov o avtoju, naslovu ...)
  - Iskanje tiskaih verzij virov, dostopnih na spletu
  - navajanje leksikona brez naslova gesla
- Navajanje na Wikipediji
  - ne navajamo drugih člankov na Wikipediji (naredimo linke)
  - prepovedano lastno raziskovanje in sklicevanje nanj
  - upoštevanje enotnega standarda za sklicevanje v posameznem članku
  - Slovenska posebnost: navajanje založbe pred krajem
  - vzdrževanje odprtosti, za spreminjanje standardov citiranja

Žanri[uredi]

vsakdanje sporazumevanje, publicistični, umetnostni, strokovni, znanstveni žanri
toleranca do manj pričakovanih žanrov se veča
najuglednejši status imajo knjige (lahko tudi nenatisnjene): znanstvene, strokovne, univerzitetni učbeniki, polski učbeniki, učno gradivo, pripomočki ipd. (diplome, magisterije, disertacije (z mislijo na širšo publiko))
poljudno:
- najpreprostejši članki
- namen popularizacije, družbenega osmišljanja raziskovalnih spoznanj med najširšo publiko
strokovno:
- ne dosega visokih kriterijev znanstvenega, ni recenzirano, nima UDK-vrstilca, tujejezičnega povzetka, seznama literature in sklicevanj
- že objavljeno spoznanje z mislijo na uporabnost in promocijo
- podatkovna zbirka
- poročila o dogodku, povzetek
- članek (nagovor, spremna beseda, ljubilejni zapis, komentar, glosa, intervju, dnevniški zapis, pismo, forum, blog)
- kritika (polemika, strokovna ocena)
- enciklopedično geslo
- esej, predavanje (ppt)
- kritična izdaja (uredništvo, redakcija)
- učbeniki, priročniki, navodila
- razprava (pregledna znanstvena, izvirna znanstvena)
- strokovna recenzija
znanstveno:
- prva objava raziskovalnih rezultatov v znanstveni reviji (npr. Primerjalna književnost)
- zahtevnejši slog in prilagojenost bralcu
- kategorizacija znanstvenih prispevkov za hirearizacijo in točkovanje po izvedenih delih (npr. vabljeno predavanje, prispevki na konferenci, povzetek konferenčnega prispevka, poglavje v monografiji, geslo v enciklopediji ali slovarju, strokovna ocena ... )
- pomembne za plezanje po akademski lestvici → promocija svojih raziskovalnih rezultatov
Wikipedična gesla:
- škrbine: do 10.000 znakov (1500 besed)
- standardni članki: do 25.000 znakov (3700 besed)
- zaželeni, odlikovani, najvišje ocenjeni, znanstveni: 30.000 znakov (4400 besed)
- bledi predstava o strokovnem značaju Wikipedije (še zmeraj poudarek na jedrnatem izražanju)

Šolsko pisanje[uredi]

strokovno: referat, esej, diplomska naloga, magisterij, doktorat
namen: izpolnitev študijskih obveznosti, pridobitev ocene, dosega naziva
usmerjanje piščevega pisanja, potrebno izpolnjevanje mentorjevih pričakovanj, dokazovanje o preštudiranem gradivu
strokovno ali znanstveno pisanje, kadar se pisec osredotoča na predmet raziskave in opisovanja ter tvori kompozicijo razprave
problem interdisciplinarnih diplomskih nalog: merjenje moči med mentorji
Vsiljevanje avtoritete povzroča izgubljanje ugleda in verodostojnosti mentorja.

Popravljanje[uredi]

oblikovanje strokovnih spisov
strokovni pisci se večinoma ukvarjajo z že napisanimi besedili: popravljanje, urejanje, preoblikovanje, ocenjevanje, prezentacija, promoviranje
Wikipedija, metafora sodobne strokovne pisne udeležbe
Wikivir: strojno prebrano besedilo, postavljanje, popravljanje, opremljanje,uvrstitev
Lektoriranje
- popravljanje besedila drugega pisca, da bi bilo sporočilno optimalno
- odpravljanje zatipkanin, pravopisnih napak, slogovnih pomanjkljivosti
- potrebno opraviti pred objavo (na spletu sproti)
- zaposlitve: založbe, uredništva časopisov, knjig, spletišč
- Copy editing v angleščini: skrb za format, členjenje, oblikovanje naslovov, poenotenje opomb, tehnični opravki, ni pa vsebinskih posegov
- literarni programi, ki kritizirajo lektoriranje in uvajajo svoja pravila: pravopisna samovolja, pačenje sloga, niveiziranje, ukalupjlanje
- namen strokovnih piscev: razumljivost in prepričljivost (lektor popravlja v prid sporočilnosti in ne avtorjevega ugleda)
Korigiranje
- odpravljanje napak, ki so jih povzročili drugi (stavec, strojni branje)
- prepleta se z lekturo, izgublja svoj pomen
- "rdeči svinčnik", nekoč rokopisno popravljanje, danes dodajanje komentarjev in sledenje spremembam
- uporaba pdf formata, da bi avtorje odvrnili od nadaljnjega spreminjanja besedila
Uredništvo
- prvi pogleda besedilo in se odloči o njegovi ustreznosti: dolžina, kompenzacijska ureditev, vsebinske spremembe, upoštevanje slogovnih, pravopisnih in tehničnih pripomb
- strokovna zahtevnost, teža znanstvene dejavnosti

Komunikacija v stroki[uredi]

E-pošta
- dokumenti, vabila, dnevni redi, delovni načrti, zapisniki, pisemske oblike
- razvade:
  - neodzivnost na pošto (ignoriranje dovoljeno le pri reklamni pošti, spamu, sumljivi pošti, nesramnih pošiljkah)
  - izpustitev zahvale, kot povratnega potrdila o prejeti pošiljki
  - pozabimo na pošto, na katero ne odgovorimo takoj
  - uporaba standardne slovenščine
  - predhodna sporočila skrijemo za 3 pike
  - iz več poštnih naslovov, pošto usmerimo na en naslov
  - priponke v splošno razširjenih formatih: doc, jpg, pdf, xlsx
  - golobesedilni format poštnih sporočil (arhiviramo v formatu txt)
- zaradi pomanjkanja komunikacije, prihajado nesporazumov in konfliktov
- profesorjeva komunikacija s študenti (težave): neobveščanje, bombandiranje
- problematična prevelika samozadostnost in občutek, da ne potrebuješ integracije s strokovnimi kolegi
- egalitarizem: piščevo demokratično naziranje → uporaba le male začetnice (problem, kadar od kod kopiramo besedilo, nastane nehomogenost)
- v vrstico to (za) ne vpisujemo vseh, ki jim bomo sporočilo poslali, ampak jih damo pod kategorijo skrita kopija
- upoštevanje možnosti odgovori in odgovori vsem
- pred pošiljanjem odpravimo spremembe, ki so nastale zaradi kopiranja iz urejevalnika
- odločitev za vikanje (+priimek) ali tikanje (+ime) - poudarja enakopravnost
- Nagovori:
  - Dragi kolega, Spoštovani kolega (najbolje začeti brez nagovornih formul, ampak s temo)
  - Spoštovani gospod/prof. dr. profesor/priimek, Cenjeni kolega
  - Spoštovana kolegica, dragi kolega (nevtralna zveza, kadar nič drugo ni primerno)
  - Dragi Marjan (vrstniki v stroki)
  - Pozdravljeni (problem pri končnem pozdravu)
  - uporaba vejice ali klicaja, poseben odstavek/naslov, ali v vrstici z besedilom
- Zaključek
  - S spoštovanjem (osebno ime dodamo, če ne želimo poudarjati komunikacijske distance)
  - Lepo vas pozdravljam, Lepo te pozdravljam, z lepimi pozdravi, Lp. (ni dilem pri vikanju, tikanju)
  - Pozdrav, S pozdravi (suho, nekateri občutljivi
  - Kraj in datum nista potrebna, razen, če napišemo kraj delovanja ustanove, v imenu katere pišemo.
- Podpis
  - Ime (in Priimek pri vikanju)
  - na Wikipediji: ikona svinčnika, <Alt> +<126>
  - lastnoročni podpis: dodamo sliko svojega podpisa (manj avtentično)
- pomenljiv in specifičen naslov
- Google groups → olajšana komunikacija
- upoštevanje dolžine (nekoč en list) pri sestavljanju obrazcev
- naslavljanje dokumentov v priponki: kratko, pomenljivo, enolično, brez strešic, velikih črk, številčenje variant, spodnja črta namesto presledka
- Pomoč pri prevodih v tuje jezike: besedno zvezo vnesemo v Google iskalni niz
- izbira jezika: pragmatična, spontana ali vnaprej dogovorjena
Socialna omrežja
- način družabne komunikacije v informacijski družbi med producentom in porabnikom informacij
- pozitivno: kooperativnost, kolaboracija, množičenje
- negativno: ekspolatacija, komercializacija, nadzor, izguba zasebnosti
- funkcije
  - zasebna komunikacija, vzdrževanje skupnosti: Facebook, Linkedln
  - izmenjava vsebin: YouTube
  - pisanje dnevnikov: Blogspot, WordPress
  - prispevanje k skupnemu znanju: Wikiji
- imajo kratko življenjsko dobo
- nova strokovna praksa, laični interes, demokratičnost, digitalna orodja
- Facebook:
  - promocija znanstvenoraziskovalnih in strokovnih, pedagoških, drugih akademskih informacij
  - nastal na ideji povezovanja študentov
  - nevarnosti: mitizacija (konstruiranje razlag z všečno podobo za javnost), digitalizacija nekoč zanemarjenih del, laiki izpostavljeni pristranskosti, ne gre za uravnoteženo sodbo
  - javni aganžma ne prinaša točk na akademski lestvici (zato se aktivirajo predvsem laiki)
  - profesionalci bi se lahko vključili kot pomočniki (ne pa avtoritete)
- Tvit:
  - oblika bloga (mikrobloganje), SMS interneta, omejenost na 140 znakov
  - v ospredju zabava, politika, všečkanje, komentiranje (profitna organizacija)
  - kratko besedilo, formalne omejitve, uporabljanje v literarne namene
  - ozaveščeni humanisti (status javnega intelektualca) širijo svoj vplivni krog
  - promocija in diseminacija, besedila, povezave, slike, citati iz drugih tvitov
  - citiramo v celoti, vir zapišemo takoj za citatom
  - obvezna promocijska spremljava pomembnih strokovnih dogodkov in objav
- Linkedln
  - razpisi za akademske službe in projekte
  - zli sloves: sovražni, žaljivi in vulgarni govor anonimnih prispevkov
- Amazon:prave recenzije knjig
Zagovor
- akademski spisi, referati, seminarske naloge, diplome, magisteriji, doktorati
- bledi glavni smisel dogodka, glavno besedo ima najuglednejši ali najstarejši član, mentor le brani pred morebitno kritiko
- potek:

pozdrav prisotnih, predstavitev članov komisije, vzrok, potek dogajanja
predstavitev kandidata
povzetek ocen disertacij
polurna predstavitev izdelka (ppt, izroček)
vsak v komisiji največ 3 vprašanja (kandidat se odloči, ali potrebuje čas za premislek)
vprašanja lahko postavi tudi publika
odločitev o končni oceni
slovesna razglasitev rezultatov, čestitke

Literarna kritika[uredi]

demokratični sistem
upoštevanje beroče publike (presečišče znanstvenega in publicističnega)
subjektivna kritika
reklamno pisanje ni resna kritika
netrajnost kritike (vezanost na čas)
jasnost, prepričljivost, poučnost, (zabavnost), ozaveščanje bralcev
sovraštvo avtorja in njegovih prijateljev
literarna (rubrike dnevnega tiska, literarne, kulturne revije) in strokovna kritika (strokovne revije, dnevni tisk)
spletna objava kritike rahlja žanrska pravila in prispeva k deležu nesporazumov
parodičnost in polemičnost kritik

Enciklopedični članek[uredi]

zahteva po jedrnatosti, konciznosti
vzorčna oblika današnjega strokovnega pisanja
strokovni žanri, odpovedovanje anekdotičnosti
soglasnost, sodelovanje, strpnost, upoštevanje drugih
vrednostna nevtralnost
Biografski članek
Članki o knjigi

Učbenik[uredi]

raziskovanje in objavljanje znanstvenih razprav, vprašanje o smiselnosti izobraževanja v slovenščini
specifike učbeniškega pisanja:
- dialoškost: format DZ, prostor za bralčevo interaktivnost, vprašanja, nagovori
- povzemanje, ponavljanje: povzetki, utrjevanja, uvodi
- poenostavljanje: kratke, zapomljive definicije, naštevanja
- privlačna tipografija
- skupno avtorstvo
- povezovanje v serije
selekcija, uveljavljanje osebnega interesa v učbeniku
hlastanje po prvenstvu v založniški dejavnosti (nadpovprečni honorarji)
nezaupanje, zaradi pomanjkljivi vrednosti v znanstvenem pogledu
očitki na račun učbenika:
- izvor v pripravah na predavanja (manj premišljeno oblikovanje teksta)
- pomanjšana, poenostavljena oblika znanstvene monografije, neupoštevanje namembnosti
- zapomljive definicije, poudarek na reprodukciji in recikliranju znanja pri preizkusih
- faktografska naštevalnost
- stereotipne, prežvečene, zdavnaj presežene opredelitve
- nereflektorirane šolske fraze: velja za, najpomembnejši predstavniki so, delimo na, prevladuje, poznamo, ločimo, razdelimo, uvrščamo, štejemo, umeščamo, je značilno, opazne so, pojavlja se, pomemben, predvsem, poglavitni, najbolj
Nova pisarija: spletni format, drugačen slog, nazornost, poučnost, vzpodbuja k dodatnemu raziskovanju in poglabljanju v temo.

Strokovni blog[uredi]

blog= spletnik/ spletni dnevnik
- oblikovanje osebnega spletnega profila
- Področni blogi, blogi na določeno temo, politična diskusija, publicistično udejstvovanje, javni intelektualci, javne osebnosti
- WordPress, Google Blogger, Siolov Blogos
- slovenisti pri blogih niso posebno dejavni (edini Aljoša Harlamov)
- posrast objavljanj po 1997 (nastanek bloga)
- žurnalistični žanr
- ritem izhajanj (instantnost, ažurnost)
- odsotnost selekcije (objavi, nato filtriraj)
- oddaljevanje od znanosti: anonimnost, narcizem, obsedenost z mediji, slog, poudarek na izrazju
- izmenjava neobjavljenih znanstvenih spoznanj, dialog med znansteniki, možnost povratnih informacij
- zasvojljivost, permanentno konferenčno komuniciranje, primerljivo s predavanji
- nima znanstvenega statusa
- širša razumljivost sporočila, vidnost
- povezanost in večja živost znanstvenih skupnosti
- akademsko delo: kuratorji, uredniki, recenzenti: zbiranje, organiziranje in kategoriziranje informacij
Znanost
- potrebno stalno objavljanje, sledljivost virov
- filtriraj, potem objavi: v poštev pridejo le ozke ekspertne skupnosti

Spletni forum[uredi]

spletni forum = internet forum
orodje za konstituiranje in vzdrževanje strokovne/ znanstvene skupnosti
strokovna sporočila, vprašanja, odgovori, nasveti, komentarji, ugovori, polemike, vabila, oglasi
določanje vitalnosti: strokovni forumi, število naročnikov
promocija lastne dejavnosti za skupnost, ki se uveljavlja
elektronska oglasna deska (bulletin board sistem, BBS)
poštni seznam (electronic mailing list): kombinacija e-pošte in spletnega arhiva
arhiviranje sporočil (razlika od spletnih klepetalnic)
golobesedilni format z linki, nitkanje, threading
nemodernizirani: izpostavljenost spletnemu aktivizmu, politiziranju (odvrača od branja)
modernizirani: strožje in bolje organizirani, spominjajo na spletni časopis
specifika: vsebino foruma določajo prispevki naročnikov
začetek foruma: osebna želja posameznika po javnem aganžmaju
Humanist: elektronski seminar v obliki poštnega seznama: Willard Mc Carty, 1987
SlovLit:
- oblikovanje 1999, 1650 naročnikov
- prilagoditev interesni sferi začetnih naročnikov: literarna zgodovina in jezikoslovje
- 800 sporočil letno
- osrednja informacijska točka za ta področja

Slog[uredi]

dnevniška naravnanost: razporejanje besedil po aktualnosti: od spodaj navzgor
Slov lit: sporočila skozi leto od zgoraj dol, letno kazalo od spodaj gor
zasloni narekujejo besedilu drugačno obliko: ležeče, panoramsko (120-150 znakov na vrstico)
prazni prostor, okvirji dodatnimi informacijami
odpiranje bralnega pogleda z bližnjicami
menijska izbira, besedilo s povezavami (današnja standardna oblika besedila)

Sestavni deli[uredi]

kompozicijski elementi:

avtorjevo ime
naslov
izvleček
ključne besede
povezave
kazalo
telo besedila
1. uvod
2. teorija/metoda
3. gradivo
4. analiza
5. sklep
literatura
priloge: slike, tabele, grafikoni, opombe

namen: usposobiti interesenta za samozavestno in kompetentno udeležbo v žanrih strokovne komunikacije
IMRAD (introduction, methodes, results, and discussion)
UMRIS (uvod, metode, rezultati in sklep)
doktorske dispozicije; naslov, izvleček, hipoteze (namen), utemeljitev, etode, rezultati, literatura
za diskriptivna področja
kaj je bilo na isto temo že zapisano, tokrat z drugačnega zornega kota, nastanek novih raziskovalnih paradigem, teorij, metod
sklenjeno komponiranje, smiselno povzemanje
avtorjevo ime (običajno en avtor), ime ustanove in kontakt za večjo verodostojnost in zaupanje (tudi pri upokojenih avtorjih)
gesla na Wikipediji nimajo zapisanih avtorjev (lahko jih pregledamo v zgodovini)
naslov
- (občutljiva) prva točka stika strokovne informacije z bralcem
- radikalni povzetek teksta, skrčena celota, sklenjeno sporočilo, zadene vsebino (ne more biti poljuben in umetniški)
- seznam ključnih besed: zgolj nanizane
- pogoji za ustrezen naslov:
  - natančnost in jedrnatost (do 10 besed)
  - pravopisna brezhibnost
  - brez krajšav in narekovajev, verzalk
  - ni v obliki stavka ali vprašanja
  - stvarni naslov
  - podnaslov ločen z dvopičjem, naj ne ponavlja izrazov iz naslova
- UD-klasifikacija: priskrbijo jo bibliotekarji na urednikovo priprošnjo
- samozadostnost strokovnjakov, ki kritizirajo popravljanje naslovov
- napake pri naslovih: dolžina, neekonomičnost, pravopisne, slogovne, terminološke napake, kompliciranost
- odvečni(aksiomatični) izrazi : analiza, sinteza, primerjava, proces, povezanost, vpetost, vpliv, razširjenost, dinamika, dimenzije, dejavniki
- prevajanje v angleščino: pomoč dash in quotation mark
izvleček/sinopsis/abstrakt
- krajša oblika povzetka, sklepa objavo
- 4 sestavni deli:
  - predmet razskave
  - metode
  - rezultati
  - sklep oz. implikacije
- največ 10 vrstic (100-500 besed)
- ni odstavčnega členjenja
- ni kratkih sklicev in opomb
- oblika: takoj za naslovom, manjše črke, manjši vrstični razmik, prevod v angleščino
- prijavljanje avtorjev na udeležbo pri konferencah
- prilagoditev temi razprave
- od izvlečka je odvisno, ali bodo ljudje prispevek brali ali ne (premalo pozornosti)
- informativni in deskriptivni izvlečki
- odsvetovano zgolj navajanje vprašanj
ključne besede
- podobno izbiri kategorij pri Wikipediji (iskanje širših predmetnih področij)
- pri ključnih besedah iščemo nižja predmetna podoročja
- vedno ne morewmo razlikovati med širšimi in ožjimi področji
- pri izbiri nismo svobodni: frekventni izrazi s terminološko težo
- utrjeni termini (redko neologizmi): preverimo v enciklopedijah, leksikonih, Novi besedi, Gigafidi, stvarnih kazalih strokovnih knjig, googlanje v narekovajih
- vodilo: jedrnatost in kračina
- izrazi iz naslova ne pridejo v poštev za ključne besede (tudi če so v sklonski obliki)
kazalo vsebine
- program ga oblikuje samodejno, izpušča verzalke (okorne in diletantske)
- ustrezno kazalo:
  - naslovi in podnaslovi so kratki
  - biografska gesla se ravnajo po vzorcu
  - ne pretirana členjenost
  - smiselna razporeditev podpoglavij
  - naslovni pojmi so poenoteni v ednino
  - izpuščanje ponavljajočih izrazov v seriji poglavij (kadar je to mogoče)
- pregledna razporeditev, logično zaporedje, prikazovanje le prvih treh nivojev
povezave/ klikljivi deli besedila
- ločujejo besedilo na papirju in besedilo na zaslonu
- nadomeščajo imenska in stvarna kazala, seznam literature
- modra barva, podčrtanost, vijolična barva, rdeča barva
- vnašanje hiperpovezav v wordu in drugih urejevalnikih preko menija z desnim klikom na miški
- na wikijih oglati oklepaji, dvojni oglati oklepaji
- ležeči tisk označimo neposredno ob naslovu monografije
- levi stolpec: Kaj se povezuje sem

Napake[uredi]

nepriljubljeni jezikovni kotičkarji: opredeljujejo, kaj je prav in kaj narobe
na napakah se učimo, svojih napak ne ugledamo hitro, jih ne priznamo
gostobesednost
- črtanje odvečnih besed in besednih zvez
- pogovorni elementi namigujejo na situacijo, v kateri je besedilo nastalo
- jedrnatost strokovnih besedil, prevajanje v strokovni jezik
- preveč besed na dozo informacije
- nehotno nakopičeni izrazi: tudi, še, lahko, svoj, prim., takratni, prav tako, poleg tega, potem, nato, izpostaviti, poudariti, naglasiti, predvsem, večinoma, v glavnem, največkrat, običajno, praviloma, načeloma, prav gotovo, nedvomno, zagotovo, brez vsakega dvoma, seveda, pravzaprav, za ta del. razmeroma, relativno, dokaj, precej, malo, bolj ali manj, povsem, približno, okrog, okoli določen, specifičen, posamezen, sam, razni, različen
- variiranje osebka lahko izpustimo
- sintaktične obsesije, ustvarjanje vzporednih eksistenc, poudarjanje nepotrebnih besed
nerazumljivost
- sklicevanje na izbiro humanistične smeri študija, ki poveličuje komplicirana besedila
- Sporočilno nejasna besedila zavajajo
- površnost pri pisanju in zavedno kršenje pravil razumljivosti
- dojemanje nerazumljivosti kot odlike
- smiselnost znanstvenega početja, da je razumljivo tudi ljudem zunaj stroke
- dobra znanost ceni veličino preprostega izražanja zapletenih spoznanj
pomanjkanje konteksta
- pisec pozabi na tezo, besedilo nima rdeče niti
- rešitev: naknadna umestitev obdelanega gradiva v kontekst drugih avtorjevih del
- pravi ekspert je ta, ki ve, kako do informacij priti, in jih tudi zna postaviti v kontekst
- že/žele: uporaba teh členkov zahteva pojasnilo
- celo/kar/samo: izraža piščevo presenečenje nad dejstvi, odstopa od nevtralnosti informacije
manierizem
- težnja k sklenjenosti besedila, navezavi stavkov enega na drugega
- uporaba retoričnih sredstev (vzročno-posledična povezanost): torej, seveda, potemtakem, zato, saj, ker, posledično, seveda, jasno, nedvomno, vsekakor, brez zadrege, očitno, sklenemo
- primernejši izrazni asketizem
- izrazna samovšečnost: ob tem je treba takoj povedati, pričujoči, naj mi bo dovoljeno pripomniti
- dejstvo, da avtorja citiramo, je dokaz njegove uglednosti
- avtor lektorju ne dovoli šariti po besedilu, se ne zaveda vrednosti strokovnega izražanja
- hipnotično ponavljanje ni priporočljivo
- hiperkorektnost: kateri/ki
- anarhizmi: zategadelj, potemtakem, bržčas, bržkone, nemara, malodane, povsem, denimo, tolikanj
slogovna ubornost
- pretirano ponavljanje posameznih izrazov
- avtor ugotavlja, poudarja, opozarja, trdi, navaja, citira, vztraja
- z direktnim poimenovanjem avtorja izjave se zmanjša možnost napačnega pripisovanja izjav.
- moteča ponavljanja: iz grafikona lahko razberemo, iz preglednice vidimo, iz analize se da sklepati
- ponavljanja posledica malomarnosti, površnosti, v pisni obliki netolerirane
- potrebujemo drugo branje in drugega bralca (najprej sošolca, prijatelja)
- mašila: in sicer, pravzaprav, seveda, povsem, bojda, ne samo, ampak tudi, in tako dalje, in tako naprej, za ta del, v bistvu
- predstavnik, predstavlja, je prisoten
pristranskost
- v znanstvenem pisanju potrebno preseganje biologizmov in oblikovanje kolikor mogoče objektivnih, nepristranskih sodb.
- s poglabljanjem v temo nam ta postaja domača
- zaščitniški odnos do teme
- izogibanje socialnega aktivizma (grožnja regresije v presežene zgodovinske čase, intenzivna uporaba narekovajev (ironičnost))
- Ideologija zamaže strokovna besedila in jih zlorabi
- v strokovnih besedilih so skrita goreča sporočila (predvsem natisnjena besedila)
- tudi Nova pisarija je pristranska: poudarja pomen novih načinov komunikacije
terminologizacija
- neutrjene stroke se ukvarjajo s svojim nazivom (npr. slovstvena folklora, noče spadati pod ustno slovstvo ali digitalno humanistiko
- uporabljamo ustrezne termine, ki v konkretni situaciji ne vodijo v konflikt. (reference: Prešeren, Shakespeare, Eco)
- v izrazju samem ne bomo našli resnice predmeta
- terminološke diskusije so lahko alibi, da se s pojavom samim ni treba ukvarjati
- predajanje strokovnim žargonom nevarno
- želja po izgradnji enoumnega pojmovanja sveta nadomesti začetno željo po objektivnem dojemanju
- izumitejlji novih terminov so ugledni (vseeno ni priporočljivo pretiravati)
- problem ignorance terminologije, poenotena raba
spol in število
- uporaba moškega spola kot nevtralnega
- dodajanje še ženskega spola ni ekonomično in je nasilno
- gramatično nevtralno, izogibanje spolno določeni formi izražanja (npr. z množino)
- prva oseba ednine: zveni kot da se havlimo
- namesto dvojine je ustrezneje uporabiti tretjo osebo ednine
- majestetični in znanstveni plural
mentalno brambovstvo in servilnost
- razmerje med domačim in prevzetim (nazorski značaj teme)
- nobena od obeh skrajnih drž ni produktivna

Govorna prezentacija[uredi]

standardni način prezentacije strokovnih informacij: obnavljanje
objavljanje v medijih, se pogosteje na spletu
strokovne informacije, ki nimajo vedno statusa objave, namenjene zaključeni publiki: predavanje v razredu, javno predavanje, predavanje v okviru kluba, društva, organizacije, predstavitev referata, seminarske naloge, diplome, magisterija, doktorata ipd.
predavanja slabo dokumentirana (razen posneta in shranjena v Cobiss)
podlaga za predavanje: predhodna objava (prebiranje odsvetovano)
dober predavatelj ne napiše nujno tudi dobrega članka
prebrati je dovoljeno le kakšen citat
pri govoru več ekskurzov, komentarjev, namigov na aktualne družbene teme, anekdote, šale citati, večja tolerantnost do slogovnih posebnosti (dokler ne postane moteče)
problem govorcev: dolgočasnost, pritegovanje pozornosti s preizkušenimi retoričnimi prijemi, ki so v neskladju z uborno vsebino
priporočljivo premikanje po prostoru, pripravljenost na improvizacijo zaradi nepričakovanih odzivov iz publike
najbolj zapomnljive anekdotične posebnosti (bolj kot konkretna vsebina)
dober predavatelj ve, kaj želi sporočiti, je temi predan, želi prepričati publiko v svoje razumevanje
informativna vrednost predavanja je manjša od informativne vrednosti zapisanega besedila (ni informacij o zapisu tujih besed, hitro se kaj presliši)
pogosto je dodano tudi ilustrativno gradivo
Prosojnice
- pomoč avtorju pri prevajanju objavljenega članka v predavanjsko obliko, prispevajo k zaokroženosti besedila, povzetku glavnih točk, discipliniranosti, pravočasnosti
Powerpoint, Google Slides, Prezi, Google Docs, Libre Office, Impress
slabosti. prevzemajo vso pozornost, ustvarjajo občutek, da je svet urejen po alinejah, predavanje je zgolj prebiranje alinej
seznamsko podajanje informacij
nepriporočljive dolge naštevalne verige (le malo elementov si lahko zapomnimo)
baslovi, podnaslovi, slike, grafikoni, definicije, citati
model Pechakucha: 20 prosojnic si sledi v ritmu 20 sekund.
prezentacija na spletu v pdf formatu

Vizualizacija[uredi]

prosojnice so vizualizacija govorjenega
opremljanje s slikami in barvami
besedilo na spletu je slikovitejše od natisnjenih besedil (ekonomski razlogi)
alternativne prezentacijske oblike
prepričevanje gledalcev vizualizacije, vzbujanje prijetnih asociacij, vplivanje na spletiščih
Fotografije
- podpira trditev o paradigmatočnem civilizacijskem zasuku iz verbalnega k slikovnemu
- mišljenje se dogaja v jeziku in mentalnih podobah (matematika, kinestetika, glasba, prostorske vede)
- dojemanje filmov, stripov, ilustracij kot nevaernih, ker zmanjšujejo posameznikovo sposobnost samostojnega tvorjenja predstav (pasivnost, odvisnost od drugega)
- težave pri samoutemeljevanju umetnosti in arhitekture
- digitalizacija, mobiji, tablice, računalniki
- manipulacije s teksti nevarnejše kot manipulacije s slikami, prepoznavanje teksta zanima manj ljudi, omejeno na profesionalne kroge
- avtomatično opremljanje fotografij
- neresnično: fotografija ni primerno znanstveno orodje (razkriva več detajlov, kot jih je sposobno prepoznati človeško oko)
- avtor slike tisti, ki pritisne na sprožilec
- licenca cc(creatice commons) atribut by
- priznavanje avtorstva težko uresničljivo, ga v praksi ne navajamo
- ime fotografa lahko izpustimo, kadar se ta podpiše z vzdevkom
- pomembnejše navajanje avtorja fotografirane stvaritve
- način citiranja fotografij:
  - fotografija ni obravnavana samostojno, ampak v kombinaciji z besedilom ali v družbi drugih slik
  - fotograf je večinoma en sam
  - fotograf je podpisan pod sliko za naslovom
- geslo photography and law
- fotografiji naklonjena publicistika (reportaža)
- strip/fotoroman, blogi, slikovni slivarji, enciklopedije, kuharske knjige, zdravstveni priročniki, potopisi, vodniška literatura

fotografije v knjigah literarne vede: fotografije avtorjev, literarnih zgodovinarjev, kritikov, urednikov, spominskih plošč, rojstnih hiš, nagrobnikov, rokopisov, naslovnic knjig, literarnih institucij, literarnih dogajališč

- pri spletnem objavljanju so nekoč zajele veliko prostora, dolgo nalaganje, nižja resolucija
- skrb zaradi neselektivnosti razpoložljivega slikovnega gradiva (programska oprema)
- spletišča za fotografije (zasebna rabs): Picasa Web Albums, Yahoojev Flickr, Facebookov instagram, Googlova panorama, Micrisoftov One drive, slovenski Shrani.si, Google+, Geopedija
- Digitalna knjižnica Slovenije: fotografije za domačo kulturno zgodovino
- Wikimedia commons: določimo povedno ime, dodamo opis v slovenščini
- Licenciranje fotografij
  - prepovedano obljavljanje:
    - kiparske, slikarske upodobitve avtorjev in knjižnih ilustracij (če ni minilo 70 let od smrti)
    - fotografije stavb ali kamnoseško obdelanih nagrobnikov
    - umetniška dela: mostovi, razgledni stolpi, kozolci, kolaži
    - izjeme v tujih državah: svoboda panorame, izvedena dela.
  - kaj se sme objavljati:
    - knjižni ovitki ali platnice revij, ovitek cedejke, zaslonski posnetek (v omejeni ločljivosti)
    - 1970: prosto dostopne in objavljene fotografije pred tem letom
    - 1978:avtorske pravice za fotografije potečejo po 25 letih
    - 1995: avtorske pravice se podaljšajo na 70 let
  - prizadevanje za vzpostavitev okolja svobodne kulturne izmenjave (uresničuje se v znanstveni sferi)
  - objavljanje na alternativnih mestih (na wikipediji le povezave): npr. Geopedija, Panoramia (nimata licence cc)
  - nevarnosti:
    - letantizem
    - vandalizem
    - pismouštvo
- Fotografije kulturne dediščine
  - objava zahteva soglasje lastnika
  - vpis v Register kulturne dediščine, Zakon o varstvu kulturne dediščine
  - državljani sami odgovorni za kršitev lokalnih zakonov
  - Zakon, ki tako varuje kulturno dediščino pred dediči, namesto, da bi dedičem, tj. javnosti, zagotavljal prosti dostop do nje, je diskriminatoren in kulturno škodljiv (Hladnik 2014: 281)
  - izjeme: fotografije dostopne samo na slovenski Wikipediji
  - načelo poštene rabe (fair use): dovoljevanje fotografske reprodukcije v omejeni ločljivosti, samo v določenem članku na Wikipediji v slovenščini, ni možno ustvariti proste alternative
  - strežniki Wikipedije v ZDA niso podvrženi tolikšni restriktivni zakonodaji
  - dostopna le praška dela Jožefa Plečnika (češki wikiledisti)
  - Wikipedija zvesta reprodukciji dvorazsežnih del v javni lasti, nasprotne trditve so napad na pojmovanje javne lasti
  - atavizem kulturno zatohlih okolij
- Nalaganje na Wikije
  - (posebne strani) → naloži datoteko → prevzeta licenca cc → izpolnjevanje obrazca na zbirki → opremljanje s ključnimi kategorijami
  - možnost poštene rabe, predstavitvena slika
Infografika
- vizualna prezentacija podatkov, informacij, znanja s poudarkom na vizualnem učinku.
- spletni zemljevidi (GIS), risanje grafov, excel preglednice ( na iskalnikih, institucionalnih spletiščih, socialnih omrežjih)
- prikaz velike količine podatkov na preprost in pregleden način
- statistične podatke zajema grafika iz podatkovnih zbirk.
- metode empirične literarne vede
- Tabele
  - podatki v stolpcih in vrsticah
  - razpredelnice v MS-Pisarni Spreadsheet
  - besedilo naj ne bo obojestransko poravnano
  - na začetku stolpca in vrstice z veliko začetnico
- Grafikoni
  - potrebna legenda
  - večina ljudi vizualnih tipov
  - grafikoni: histogrami, črtni, stolpčni, palični, tortni, graf raztrosa, statistična distribucija, graf funkcije
  - diagram: časovno kronološki, drevesni (dendrogram), omrežni, organizacijski, diagram poteka, genaloški, Vennov
  - kartogram, shema, piktogram
  - vgradimo ga kot sliko, ali napravimo povezavo nanj
- Zemljevidi
  - začetek v prvi knjigi Tavčarjevih Zbranih delih: zemljevid Poljanske doline in Loškega Pogorja
  - v Slovenski kmečki povesti, Slovenskem zgodovinskem romanu, Empirija v literarni vedi
  - vznik interaktivnih spletnih kart
  - Geopedijski sloji: Literarni spomeniki, Literarne poti, Dogajališča zgodovinskih romanov, Zgodovinski romanopisci, Rojstni kraji slovenskih literatov, Prostor slovenske literarne kulture
- Besedni oblak
  - omrežno orodje Wordle, Voyant tools

Iskanje[uredi]

drugačen način pristopa do informacij
Cobiss ID:
- številska identifikacija del po rojstni letnici ob imenu, sistem po kodah
- vsak raziskovalec ima svojo številko
- najbolj uporabna pri iskanju
ORCID (Open Reasearcher and contributor ID)
- pomaga disambigvaciji (razločitvi pomenov)
- Mednarodna organizacija za standardizacijo
- alfanumerična koda
- mednarodna, interdisciplinarna, odprta, neprofitna, podprta s strani založnikov, akademskih institucij in znanstvenikov
- 16-mestna koda (povezana s Thomson-Reutersovo kodo), nekakšen avtorski DOI
ISBN: identifikacija knjižnih objav
- dodeli ga nacionalna bibliografska institucija
- trinajstmestna oznaka (predpona 978, Slovenija 961, založba npr. 237, kontrolna cifra)
- oblika črtne kode EAN
ISSN: identifikacija periodike
- osemmestna številka
- elektronska periodika ima ISS-številko
DOI: identifikacija spletnih objav
Wikipedija: Normativna kontrola, CONOR, VIAF, ORCID, OVL

UDK[uredi]

UDK = univerzalna decimalna klasifikacija
opremljena vsaka biografska enota v nacionalni bibliografiji

Številka	Področje
0	znanost in znanje, organizacije, informacije, dokumentacija, bibliotekarstvo, institucije, publikacije
1	filozofija, psihologija
2	teologija, verstva
3	družbene vede, politika, ekonomija, pravo, izobraževanje
5	matematika, naravoslovje
6	uporabne znanosti, medicina, tehnika
7	umetnost, arhitektura, fotografija, glasba, šport
8	jezik, književnost
9	geografija, biografija, zgodovina

Klasifikacija področij raziskovanja:

Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije – 7 področij: naravoslovje, tehnika, medicina, biotehnika, družboslovje, humanistika (7 %), interdisciplinarne raziskave
Evropska klasifikacija raziskovalne dejavnosti (CERIF-CERCS)– 5 področij: humanistika na prvem mestu (20 %)
Klasifikacija FOS 2007 (manj poznana) – 47 področij: naravoslovne vede, inženirske in tehnološke vede, medicinske in zdravstvene vede, kmetijske vede, družbene vede, humanistične vede (13 %)

literarna področja: klasika; literarna teorija in kritika; literarni pregledi; književnost; afriška, astralska in kanadska književnost; ameriška književnost; književnost Britanskega otočja; nemška, nizozemska in skandinavska književnost, romanska književnost; slovanska književnost; poezija

Enciklopedične klasifikacije
1. dve veliki področji: družbene vede in naravoslovje
2. empirične (eksperimentalne) in formalne (matematične, logične)
3. temeljne in uporabne (aplikativne)

trde vede STEM (science, technology, engineering, mathematics), MINT (mathematics, information science, natural science, and technology; manjka humanistika)
klasifikacije zelo spremenljive in arbitrarne
literarno vedo zadeva številka 82
slovenska književnost ima karakteristični začetek 886
pomembno poglavje 886.3.0/.09: teorija književna kritika in študije o slovenski književnosti (podpoglavja: snov, prevodi, stilistika, študije po obdobjih, študije po avtorjih in po zvrsteh in primerjalne študije)
seznam gesel
z UDK opremljeni tudi članki Slavistične revije
številke obvladajo izurjeni bibliografi, za preprosto iskanje lažja uporaba ključnih besed.

DOI[uredi]

trajen dostop do znanstvenih podatkov (ker so URL-ji preveč spremenljivi)
pridobitev kode ni zastonj
agenciji mEDRA in CrossRef (DataCite- za manjše in nekomercialne izdajatelje)
oblika kode: koda založnika/številka publikacije
koda je navedena tudi v Cobissovem zapisu

COBISS ID[uredi]

s številko Cobiss opremljena vsaka pri nas registrirana objava
navajanje na Wikipediji: COBISS
drugod po svetu naajajo ISBN
ukazno iskanje (iskana zahteva HI=nnnnnnnnn)
ISSN Slavistične revije: SP=0350-6894 (and py=2013.)
klasificirane osebne bibliografije raziskovalcev (SICRIS), bibliografije serijske publikacije, povezava na podatke o citiranosti (Web of Science in Scopus)
seznam najbolj branih knjig, tečaj iz iskanja, indeksov, e-knjig

Podatki in podatkovne zbirke[uredi]

zajemek (nekaj, kar je bilo vzeto, ne obstaja sam po sebi, potrebuje nadalno obdelavo) ali podatek (nekaj danega)?
zajemki so podatki v kontekstu znanstvenega raziskovanja
dve vrsti informacij:
- dokument:
  - fizična reprezentacija informacije s komunikacijsko intenco in funkcijo (besedilo)
  - neobjavljen (rokopis), objavljeno (knjiga, članek)
  - digitalni dokument: besedilni, slikovni, zvočni ali filmski format
- podatek:
  - osnovni elementi informacije, pridobljeni večinoma z meritvami in prikazani v formatiranih zapisih
  - shranitev dokumenta v podatkovno zbirko
  - bibliografski podatki na dLIbu
  - podatki za javno uporabo: besede v slovarjih, kataložnih zbirkah, publikacije v objavljenih biblografijah ali listkovnih katalogih knjižnic, Razvezan jezik: Prosti slovar žive slovenščine, SSKJ, Besede slovenskega jezika Fran, Nova beseda, Gigafrida, Wikipedija, Slovenska biografija, PSBL
  - specialni podatki: v lasti in hrambi strokovnih kolegov, potrebna osebna prošnja za podatke
- popis knjig Tarasa Kermaunerja, izdelava kazala (v okviru Wikiprojekta Roman)
- Zbirka slovenska kmečka povest (izhodišče za monografijo v tem žanru), Monografija o slovenskem zgodovinskem romanu
- seznam digitalnega leposlovja (s povezavami), projekt Slovenska leposlovna klasika na Wikiviru
- zbirka Diplomskih nalog iz slovenske književnosti na FF od leta 1950
- Struktura in funkcija literarne kritike (Robert Jereb 2009)
- Slovenska literatura v šoli in Prešeren (Zoran Božič 2010)
- disertacija Alenke Žbogar 2002
- disertacija Urške Perenič 2008
- stare bibliografije v obliki digitalnih posnetkov (onemogočeno poseganje in dopolnjevanje)
- Izdelava bibliografske zbirke
- projekt Prostor slovenske literarne kulture
- zbirka Dogajališč slovenskega zgodovinskega romana
Iskanje po dLibu
- dLib je zbirka besedil, knjig, revij, časnikov, zbornikov, plakatov, rokopisov, slik
- iskanje po metapodatkih (avtorju, naslovu) samo za večje skenirane enote
- išči tudi po celotnem besedilu (niz besed, ki se pojavljajo v besedilu)
- problem pri težje berljivih predlogah
- razvrsti po datumu, naraščajoče
- kopiraj mesto povezave
- besedilo kopiramo po manjših kosih (da se ne pritaknejo "nepovabljeni gosti")

Seznami[uredi]

alineje – razločen način prikaza
podpičje, samostojne povedi, odstavki
neoštevilčen seznam (*,–)
oštevilčeni seznam (#)
prehod iz zgodbenega k seznamskemu dojemanju sveta: postaja naturna oblika prenosa infosmacij danes
definiranje pojmov z naštevanjem njihovih lastnosti
bistvo stari je neizrekljivo in nedostopno
retorični figuri: akumulacija(kopičenje) in enumeracija (naštevanje)
izhodišče za nadaljnje delo, kategoriziranje
tehnologija podpira seznamski pristop

Digitalna humanistika (DH)[uredi]

širše predmetno področje nove pisarije, stik znanosti in humanistike
empirična literarna veda s pomočjo računalnika, obdelava humanističnih podatkov
2001: prva uporaba termina "digitalna humanistika"
kulturomika
Skupne točke anglistike in DH:

računalniško obdelovanje teksta
tradicija med računalnikom in kompozicijo
edicijska teorija ali tekstologija
leposlovni hipertekstualni projekti
odprtost anglistike za kulturne študije z rabo računalnikov
oddaljeno brane preko Google books

DH-nagrade: za prispevke (ne v angleščini), uporabo DH v zabavo, članek, monografsko publikacijo idr.
učenje zbiranja podatkov, podatkovne baze, analiza, prezentacija in vizualizacija v univerzitetnem učnem načrtu

zajem podatkov: digitalizacija, OCR; pisanje v urejevalnik, konverzacija med formati, programiranje, izdelava spletnih strani, iskanje informacij, izdelava seznamov
obogatitev: dodajanje metapodatkov, enkodiranje, anotiranje, urejanje, kartografiranje
analiza: stilometrija, modeliranje tem, analiza soc. omrežij, vizualizacija, analiza čustvenega odziva
interpretacija: kontekstualizacija, modeliranje, povzemanje
razpečevanje/ hranjenje
kolaboracija
meta DH-dejavnost

ni več zavzemanja za originalen izvod (le v opombah)
vzporedna eksistenca besedilnih variant
besedilo ni nedotakljivo
vizualna privlačnost, učinek na širšo publiko
vitalno razvijajoče se znanstveno področje

Empirične metode[uredi]

znanstveno, pridobljeno z opazovanjem in eksperimentiranjem, preverljivo
sumičavost zaradi "skrivnega" zbiranja podatkov
kratka poglavja so privlačnejša
pri matematični pismenosti je manj možnosti napak

Kratice in povezave[uredi]

AHCI: Arts and Humanities Citation Index
AMA: citatni slog za uporabo v medicini in biologiji
APA: citatni stil za uporabi v psihologiji, vzgoji, družbenih vedah

Bcc (Skp): Skrita kopija v e-mailu

CC: Creative Commons, ustvarjalna gmajna
CERIF - CERCS: evropska klasifikacija raziskovalne dejavnosti
CIP: cataloguing in publication data
COBISS: Co-operative Online Bibliographic System & Services; kooperativni mrežni bibliografski sistem
CSCW: Computer-supported cooperative work
CTF: Computer to film
CTP: Computer to plate
CZ: Cankarjeva založba

DOAJ: direktorij prostodostopnih znanstvenih revij
doc, docx: obogateno besedilo
DOI: Digital Object Identifier System (identifikacija spletnih objav)
DPLA: Digital Public Library of America
DSP: društvo slovenskih pisateljev
DTD: document type definition

EAN: mednarodna številka artikla
ECTS: evropski kreditni sistem
ES: Enciklopedija Slovenije

FOP: freedom of panorama: svoboda panorame
FOS 2007: Field of Science

HTML: hypertevt markup language (spletni standard zapisa)
http: hypertext transfer protocol; protokol za prenos nadbesedilnih datotek v internetu

IF: inpact factor ali faktor vpliva
IMRAD: introduction, methodes, results and discussion
irc: internet relay chat
ISBN: International Standard Book Number (za knjižne objave)
ISSN: International Standard Serial Number (za identifikacijo periodike)
ISSHP: Index to Social Sciences & Humanities Proceedings

JiS: Jezik in slovstvo (revija)

LMS: Letopis Matice Slovenske

MD: Mohorjeva družba
mEDRA: Multilingual European DOI Registration Agency
MINT: mathematics, information science, natural science, and technology
MLA: citatni slog za uporabo v jezikoslovju, literarnih vedah in humanistiki
MOO: multi-user object-oriented environments

NC: non comercial; prepoved komercialne uporabe besedila
NSBL: Novi slovenski biografski leksikon
NUK: narodna in univerzitetna knjižnica

OA: open access
OCC: Ope Citation Corpus
OCR: optično prepoznavanje črk
OCS: open conference system
odt: nekomercionalna različica doc(x)
OHK: osrednja humanistična knjižnica
OHS: open harvester system za indeksiranje serijskih publikacij, organiziranje konferenc, izdajo monografij in drugih spletnih virov.
OJS: odprtokodni program za izdajanje serijskih publikacij Open journal system v okviru PKP
OMP: open monograph press za izdajanje monografij
OPAC: online public access catalogue
ORCID: Open researcher and Contributor ID; univerzalna številka raziskovalca
OTA: The Oxford Text Archive
OTRS:Open-Source Ticket Request System

PSBL: Primorski slovenski biografski leksikon
pdf: natisljivo besedilo
PKP: kanadski projekt public knowledge project

ROARMAP: Register of Open Access Repositories Mandatory Archiving Policies
rtf: rich text format

SA: licenca share-alike
SAZU: Slovenska akademija znanosti in umetnosti
SB: Slovenska biografija
SBL: SLovenski biografski leksikon
SCI: Science Citation Index
SGML: standard generalized markup language (znanstven standard zapisa)
SICRIS: informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji
SKJ:
SNIP: Source-Normalized Impact per Paper
SR: Slavistična revija
SSCI: Social Sciences Citation Index
SSJLK: Seminar slovenskega jezika, literature in kulture
SSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika
STEM: science, technology, engineering, mathematics

TACT: text analysis computing tools
TEI: text encoding initative
TRACE: Teaching resources and continuing education
TUSTEP: TUebinger System von TExtverarbeitungs-Programmen
txt: golo besedilo

UDK: univerzalna decimalna klasifikacija
UMRIS: uvod, metode, rezultati in sklep
URL: Uniform Resource Locator
UNIMARC: universal machine readable cataloguing

ZD
ZIFF: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete
ZMS: Zbornik Matice Slovenske
ZRC SAZU: Znanstveno raziskovalni center Slovenske zveze znanosti in umetnosti
ZSS:
WoS: Web of Science
XML: extensible markup language (mešanica SGML in HTML zapisa)

s:sl: slovenski Wikisource

w: Wikipedija
s: Wikivir
v: Wikiverza
b: Wikiknjige
c: Common

Slovarček[uredi]

A[uredi]

absolvent: študent, ki je končal študij, ni pa še opravil izpitov. Absolventski staž pripada petemu, pri počasnih tudi šestemu letu študija.
akademik: član najvišje znanstvene ustanove kakega naroda
aktivizem delovanje, dejavnost med ljudstvom
alternate (tipka): izmenjalka
alternate graphic(tipka): desna izmenjalka
altruizem: ravnanje, nazor, pri katerem človek upošteva koristi drugih, nesebičnost
analiza: razčlenitev; objektivna obravnava besedila; potencialni pomen besedila
angažirati: nagovoriti, najeti, zaposliti
antagonizem: nasprotje, nasprotovanje zaradi različnih idej, koristi
apoliničen: skladen, umerjen
arbiter: (raz)sodnik
arhetip: najbolj izvirni tekst
asketizem v širšem pomenu predstavlja filozofijo, ki nalaga prostovoljno in zavestno odpoved materialnim, telesnim in tudi duhovnim potrebam
atavizem: ponovitev telesnih ali duševnih lastnosti davnih prednikov na potomcih
avtorska pola: 30.000 znakov ali 16 strani znanstvenega besedila
avtorske pravice: pravica do razmnoževanja, razpečavanja, izdelave izvedenih del, razstavljanja in javne izvedbe dela

B[uredi]

backspace (tipka): vračalka
bibliografsko kazalo: seznam virov in literature
blagodat: sreča, blagoslov, dobrina, korist
blog: spletni dnevnik
bohemistika: veda o češki književnosti, jeziku in kulturi
bralna in funkcionalna pismenost: pravilno razumevanje sporočil v kulturi, ki ji pripadamo

C[uredi]

ciničen: ki prezira splošno veljavne vrednote, posmehljiv.
citat: "reprodukcija plus navedba vira" (Hladnik 2016,120)
citatni indeks: opis dokumentov z dodanim seznamom vseh bibliografskih navedb v vsakem od teh dokumentov, ki omogoča iskanje tudi po bibliografskih navedbah, npr. Social Sciences Citation Indexa
control (tipka): krmilka

Č[uredi]

D[uredi]

defetizem: mnenje, da je določeno delo ali prepričanje neuspešno.
dekan: predstojnik fakultete, ki ima pod seboj predstojnike oddelkov, njegova pisarna pa se imenuje dekanat
deleatur: znak korektorja za izbris
delete (tipka): brisalka
demonstrator: študent, ki pomaga profesorju pri vajah
diagram (graph): časovni ali kronološki (časovne vrste), drevesni (hirearhični diagram ali dendrogram, generira ga klastrska analiza ali grupiranje (cluster analysis) tudi gručenje), omrežni, organizacijski, diagram poteka (flowchart), genealoški, Vennov (Hladnik 2016: 288–289)
didaktika: veda o poučevanju
diletantizem: nestrokovno, površno opravljanje kakega dela
diplomatska izdaja: besedilo brez popravkov, posodabljanja, zapolnjevanja s komentiranjem
directory listing: razvrščanje direktorija
disambigvacija: razločitev pomenov
disertacija: znanstvena razprava za dosego doktorskega naslova.
docent: univerzitetni učitelj z doktoratom

E[uredi]

egalitarizem: politična teorija ali gibanje, ki zanika veljavnost naravnih in socialnih razlik med ljudmi ter zahteva njihovo odpravo
ekskluzivizem: (1) politika izločevanja, (2) odličnost
eksploatacija: dajanje komu premajhnega povračila za delo, ki ga opravlja
elekcija: izvolitev v univerzitetni naslov
embargo: prepoved ali omejitev trgovine s kako državo, trgovinska zapora
emerit: upokojeni univerzitetni profesor
end (tipka): konec
enkratna predavanja: gostujoči predavatelj
enter (tipka): vnašalka
escape (tipka): ubežnica

F[uredi]

fair use: poštena raba; dovoljevanje fotografske reprodukcije v omejeni ločljivosti
faksimilirana izdaja: pretisnjena izdaja; izdaje redkih slovenskih tekstov, zlasti protestantskih, ki jim je sicer grozila poguba, tudi izdaje klasičnih del slovenske moderne
filologija: veda o jeziku, književnosti in kulturi skupine narodov (SSKJ), kombinacija interesa do jezika in literature (njegove forme); v ožjem smislu je pomenila jezikoslovje
frekvenca: vpis v indeks, ki študentu priznava udeležbo v njegovem seminarju v enem semestru

G[uredi]

generalizacija: posplošitev
genologija: zvrst (lirika, epika, dramatika), vrste, žanri, oblike (novela, kmečka povest, sonet idr.)
glej tudi (wiki): sorodna gesla
gostobesednost: kopičenje odvečnih besed ali besednih zvez; porabljenih preveč besed na dozo informacije
grafikon (chart): histogram, črtni, stolpični, palični, tortni, graf raznosa (tudi korelacijski diagram ali razneseni oz, razsevni grafikon), statistična distribucija (verjetnostna razporeditev), graf funkcije (Hladnik 2016: 288)

H[uredi]

habilitacija: licenca, ki jo podeli akademska institucija posamezniku za izvajanja pedagoškega procesa
haptično: tipalno, dojemanje v treh razsežnostih
helvetika: vrsta črkovnega nabora
hendikepirati: spraviti koga v neenak, slabši položaj
h-index: razmerje med številom največkrat citiranih del in številom citatov
hipertekst: nadbesedilo
hodegetika: veda, ki se je v 19. stoletju ukvarjala z metodiko akademskega študija.
humanistika: nauk o kulturi in ima namen kulturne pojave opisati, klasificirati in razložiti, obenem pa vzgojiti kulturni okus; jedro ima v filologiji in zgodovini
humanizem 1: zaupanje v hotenje in zmožnost človeka za pozitivno urejanje življenje in sveta (Hladnik 2016: 87)
humanizem 2: nazor, ki temelji na spoštovanju človeškega dostojanstva in skrbi za človeka

I[uredi]

impresum: kolofon; podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno na zadnjem listu
informacijska družba: ime za socialno paradigmo današnjega časa, ki nadomešča starejšo industrijsko družbo
indeks, tudi register: abecedni seznam izbranih besed ali skupin besed z navedbo strani v knjigi, na katerih se beseda (skupina besed) nahaja
inkunabiula: knjiga natisnjena pred 1500 leti
insert (tipka): vrivalka
inskripcija: profesorjev podpis v indeks, s katerim sprejme študent k svojim predavanjem (danes tega ni)
inštitut: znanstvena ustanova, po svetu deloma sinonimna seminarjem ali oddelkom fakultete, pri nas bolj raziskovalna
internet tudi medmrežje: svetovni sistem medijskih vsebin, besednih, zvočnih, filmskih, ki so med seboj povezane z nadpovezavami (Fran)
interpolacija: vrivanje
interpretacija: delanje, povzročanje, da se dojame, spozna pomen, vsebina česa (Fran)
interpunkcija uporabljanje, postavljanje ločil
i10-indeks: število objav, ki so bile vsaj desetkrat citirane

J[uredi]

K[uredi]

katedra: profesorsko mesto na univerzi
kategorija (wiki): mesto v hirearhiji (lokalno, globalno, ne pa vrednostno)
kapitelke: velike črke v velikosti malih
klasična filologija: proučevanje grške in latinske kulture s pomočjo jezikoslovja, literarne vede, zgodovine, folkloristike, umetnostne zgodovine in filozofije. (tudi helenistika)
kliktivizem: širjenje svojih (političnih, demokratičnih) aktivističnih idej preko speta
književnost: vse, kar je slovstvenega objavljeno v knjižni obliki, za razliko od vsakdanjega pomena besede književnost, ki je identičen literarni umetnosti v celoti, ne glede na to, ali se ta pojavlja v platnicah ali ne
knjižnica (tudi biblioteka): je urejena zbirka knjig, namenjena takojšnji uporabi. Da bi ugotovili, katere knjige potrebujemo in na katerem mestu jih dobiti, imajo knjižnice kataloge.
kolofon: impresum, zapis o uredniških podatkih v tiskani izdaji)
kolokvij: preizkus znanja nižjega ranga
konjektura: domnevanje; popravljanje besedila na osnovi stilistične ipd. domneve, ugibanje nejasnih in nečitljivih mest rokopisa
kooperativnost: ki kaže pripravljenost sodelovati in s tem ukinja prakso individualnih objav, globalne nepovezanosti, lokalne in strokovne samozadostnosti ter avtorskega napuha, ki bremenijo humanistične discipline
korektura: ugotavljanje in odpravljanje jezikovnih, stilističnih napak v tekstu, popravljanje
korigiranje: popravljanje v tskarni že postavljenega besedila
korporacija gospodarska organizacija, ki temelji na skupnem delovanju delodajalcev in delojemalcev
komercializirati: uvajati trgovska, trgovinska načela v kaj
kritična refleksija: odmik od predmeta opazovanja
kredibilnost: verodostojnost
kritična izdaja tudi tekstna kritika: veja jezikoslovja in predvsem bibliografije ter filologije, ki se ukvarja z odkrivanjem napak v besedilih in rekonstrukcijo izvirnega besedila (zanima jo zgodovina teksta in vse variante)
kritična teorija: tista oblika kritičnega mišljenja, ki se sklicuje na Karla Marxa
kurziv: ležeči tisk

L[uredi]

lamentacija: tožba, tarnanje
larpurlartizem: nazor, da je funkcija umetnosti samo estetska, ne pa tudi družbena
lektorat: praktični pouk jezika na univerzi pod vodstvom lektorja
lektura: kritični jezikovni pregled
leposlovje: (tudi besedna umetnost ali beletristika) Umetniško vredno pisanje, vendar s tem izločimo vse trivialno, diletantsko in drugorazredno
literatura 1: teoretični ali metodološki pripomočki za raziskavo
literatura 2: sredstvo različnih interesov v zasebnem in družbenem življenju
Literatura: prostor, kjer se sprašuje in pogovarja o bistvu sveta
literarna hermenevtika: premišlja o možnostih, ki jih ponujajo metode za razumevanje literature; premišljuje o zornem kotu, s katerega bodo dela preučena (teoretski pristop, zgodovinski aspekt itd.)
literarna metodoloija: orodja in metode za raziskovanje predmeta
literarna teorija: Spraševanje o literaturi; kako je napisana, kakšne so njene oblike (genologija, poetika, stilistika, verzologija, retorika, naratologija, tematologija)
literarna veda: po eni strani umetnost prepričljivega izrekanja o literaturi z namenom vzgoje okusa, občutka za literaturo in njene vrednote, po drugi strani pa se spogleduje s statističnimi metodami družbenih znanosti in ji gre samo za objektivni popis literarnega sistema
literarna zgodovina: pregledovanje literature po časovnem zaporedju in razvoju
literaturenliteratur: literatura, ki jo lahko razume zgolj ozek krog strokovnjakov (tudi samo pisci)
lobiranje: proces vplivanja interesnih skupin in/oz. civilne družbe na odločevalce
lukrativen: dobičkonosen

M[uredi]

maniheizem 1: nauk Manija v 3. stoletju, da je snov počelo zla in duh počelo dobrega
manierizem 2: uporaba arhaizmov, literarno markiranje sloga, duhovičenje (nepotrebna dramatizacija)
maoizem: marksizem-leninizem, kot ga je razvil in konkretiziral Mao Ce Tung v razmerah kitajske socialistične revolucije
mazohistično: nasladno ob lastni bolečini
medij: sredstvo, pripomoček
množičenje:(brezplačno) sodelovanje zainteresirane nestrokovne javnosti pri nalogah, zlasti manj zahtevnih, v okviru dela, projekta na določenem področju
modifikacija: sprememba, preoblikovanje, prilagoditev

N[uredi]

nepotizem: dajanje dobrih služb, družbenih položajev sorodnikom.
nevtralno: nepristransko
neprofitno: nepridobitveno
nerazumljivost: zapletanje preprostih besedil
nihilizem: nazor, ki zanikuje, odklanja splošno veljavne, priznane življenjske norme, vrednote

O[uredi]

odstavčni naslov: besedilo se nadaljuje v isti vrstici
ohcet: med seboj pomešani znaki različnih naborov pisav
ordinarij: redni univerzitetni profesor, šef katedre, najvišji učiteljski naziv

P[uredi]

pagina: oznaka strani
peer review: strokovna ocena ali strokovno recenziranje; utečen postopek za selekcioniranje kredibilnih informacij od nekredibilnih.
pismouštvo: slabšalni sinonim za učenjaštvo ali učenjaško ravnanje, mišljenje
poetika: oblikovni načini (metafore, simboli)
poezija: literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je pesem, pesništvo
polonistika: veda o poljskem jeziku, literaturi, kulturi
predstojnik: izvoljeni šef oddelka
pregledna predavanja: kompolirajo tuje ugotovitve v sklenjeno informacijo
print on demand: print na zahtevo
promocija: slovesna podelitev doktorskega naslova po usmešno ubranjeni disertaciji
proza: literarno ustvarjanje v taki obliki, pripovedništvo
puščobnost: pretirano ponavljanje posameznih izrazov

R[uredi]

razpečavanje ali distribucija: razširjanje
recenzija: skromnejša oblika kritike
redakcija "zadnje roke": izbira besedila, ki ga je avtor nazadnje popravljal
redukcija: izpuščanje
reelekcija: ponovna izvolitev v akademski naziv
referat: strokovni tekst namenjen ustnemu izvajanju
rektor: predstojnik univerze
repozitorij: prostor na strežniku za shranjevanje in dostopanje do dokumentov, datotek
retorika: raba jezika z namenom prepričevanja in vplivanja
rezime: obsežnejši povzetek

S[uredi]

seminar: pedagoško-znanstvena podenota za opravljanje praktičnih vaj
serif: črtica pri črkah
shift (tipka): dvigalka
simpozij: znanstveno srečanje z referati, diskusijo
sinopsis: izvleček
sintagma: besedna zveza, v kateri je ena beseda glavna, druga pa podrejena
slovstvo: vsakršno jezikovno izražanje; torej tudi pismenstvo (srednjeveške rokopisne spomenike), ustno, ljudsko besedno tvornost in celo z umetnostnim jezikom prav nič povezano pisanje
space (tipka): preslednica
specialna pismenost: sposobnost komunikacije v zaokroženih skupinah in specifičnih situacijah
specialna predavanja: predstavljajo predavateljevo raziskovalno delo
stilistika: slog
stran: enota informacije s poljubnim obsegom, v praksi velikokrat enačen z velikostjo enega računalniškega zaslona
strokovna kritika: strokovna ali znanstvena besedila, skozi katere literarna veda premišljuje o sami sebi, o svojih metodah, področjih in smereh ter opravlja kontrolo nad svojimi postopki
strokovni odnos: ni pod vplivom publicističnih forsiranj o določanju teme
strokovno recenziranje: selekcioniranje kredibilnih informacij od nekredibilnih
sublimen: vzvišen, plemenit
sugestija: posredno, prikrito vplivanje na čustva, mišljenje, ravnanje koga

Š[uredi]

špijonaža: vohunstvo na področju vojske in gospodarstva

T[uredi]

tavtologija: opisovanje česa z različnimi besedami istega pomena, istorečje
tematologija: teme, motivi, snov
tipografija: oblikovanost, oblika zlasti črk, natisnjenega besedila
titula: naslov in naziv za univerzitetni položaj
translacija: prevod teksta iz arhaičnega jezika v sodobni jezik (v opombah)
transliteracija: prečrkovanje; prestavitev besedila iz ene pisave v drugo
transkripcija: prepis; upošteva pri tem še domnevno glasovno podobo originalnega zapisa in jo skuša reproducirati v okviru sodobnega pravopisa (ločila, velike začetnice, izpad polglasnika idr.)
trivialen: Vsebinsko prazen, obrabljen, malovreden.

U[uredi]

utopizem: miselnost, nazor, ki ne upošteva dejstev, uresničljivih možnosti
uzurpacija: nezakonita, nasilna prilastitev

V[uredi]

ademekum: priročnik s praktičnimi informacijami
vákat: prazna stran na levi
varianta: hotena avtorjeva sprememba teksta
verzalke: velike črke (pri kraticah)
verzija: spremembe teksta so nastale brez avtorjeve volje, povzročil jih je urednik ali tiskar
verzologija: nauk o vrstah in oblikovnih zakonitostih verza
vir: gradivo, ki je predmet raziskave
volontarizem: objavljanje ni povezano z mislijo na ekonomski profit, ampak zgolj s teščenjem radovednosti in pridobivanjem znanja

Z[uredi]

zajemek: podatek v kontekstu znanstvenega raziskovanja

Ž[uredi]

živa pagina: oznake strani se drži še tekst

W[uredi]

web crawlers: spletni roboti
Wikiji: skupek spletišč, z wikipedijo v jedru, ki so vzorčna oblika sodobne pismenoti

OPOMBI:

Povezave, ki so v enojnih oklepajih (in na Wikipediji niso zaželene), so začasne, za lažjo orientacijo, in jih bom naknadno izbrisala.
Besede, ki nimajo dodanih povezav, so povzete po knjigi: Miran Hladnik. Nova pisarija: Strokovno pisanje na spletu. Wikiknjige. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2016.