Uporabnik:TinaRaj

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

Domače naloge[uredi]

Domača naloga 1: Prebiranje Slavistične revije[uredi]

Za ustvarjanje svojega mnenja o Slavistični reviji sem izbrala članek letnika 49 številka 4 iz leta 2001 z naslovom Dvojina v Novgorodskih pismih na brezovem lubju, ki ga je zapisala Aleksandra Derganc. Vsebina je namenjena primerom, ki potrjujejo, da dvojina je nekoč obstajala v vzhodnoslovanskih jezikih, vprašanje pa je, kdaj je v teh jezikih dokončno izginila. Znanstveniki na tem področju se v svojih mnenjih razhajajo, avtorica članka pa je prišla do zaključka, da je z navedenimi pismi potrjena Žolobotova domneva, da so v vzhodni slovanščini v 11. in 12. stoletju še obstajali vsi tipi dvojine.

Članek se mi zdi napisan zelo nazorno, podkrepljen s številnimi primeri, kar dokazuje, da je avtorica, ki velja za zaslužno profesorico Univerze v Ljubljani, svoje raziskovanje opravila resno. Slog pisanja je znanstven, vključuje strokovne izraze in je zaradi tega težje razumljiv za bralce, ki še niso dobro seznanjeni s tem področjem. Tudi sama sem besedilo prebrala dvakrat, da sem zares dojela vsebino. Novo znanje, ki sem ga s tem člankom pridobila, me je še dodatno vzpodbudilo k spoštljivi uporabi dvojine, saj opažam, da jo tudi mnogi Slovenci mnogokrat zanemarjajo in jo s tem izgubljamo.

Domača naloga 2: literarnovedna razprava v drugih revijah[uredi]

Slovenske literernovedne revije[uredi]

Tri slovenske literarnovedne revije so Slavistična revija, Primerjalna književnost in Jezik in slovstvo. Vse tri so prosto dostopne in vsem zainteresiranim bralcem približajo literarnovedne dileme in razlage.

  • Slavistična revija ima podnaslov Časopis za jezikoslovje in literarne vede. Izhaja od leta 1948 pod Slavističnim društvom Slovenije. Glavni in odgovorni urednik je Miran Hladnik.
  • Jezik in slovstvo izhaja že od leta 1955. V njej so razprave o slovenskem jeziku in literaturi na visoki strokovni ravni. Za njeno izdajanje skrbi Slavistično društvo Slovenije, njena trenutna urednica pa je ĐurĐa Strsoglavec.
  • Primerjalna književnost izhaja dvakrat letno od leta 1978. Objavljene so razprave o primerjalni književnosti, literarni teoriji, metodologiji in estetiki.

Za svojo domačo nalogo sem izbrala članek iz revije Jezik in slovstvo: Andrea Leskovec. Izkustvo tujega in responzivnost v Cankarjevem romanu Tujci. Jezik in slovstvo 65/1 (2020). 37-48.

Vsebina izbranega članka[uredi]

Zgodba tujcev govori o slovenskem kiparju Pavlu Slivarju, ki je po zavrnitvi njegovega predloga za Kettejev spomenik spoznal, da ga domovina ne potrebuje in namesto po kamnu, vzdihuje po kruhu. Preseli se na Dunaj, kjer spoznava druge slovenske umetnike in kulturnike, ki so svojo domovino zavrgli in se je spominjajo če še z muko in odporom. Pri tem se pojavi vprašanje, ali je Slovenija potemtakem sploh sposobna kulturno napredovati, ko pa svoje ljudi ponižuje in jih s tem hkrati sili, da odhajajo v svetlečo tujino. Glavni lik romana kljub prigovarjanjem prijateljev ni mogel odmisliti svojega izvora in čeprav je že kazalo, da ga bo ljubezen do izbranke Berte rešila, ga na koncu vendar pogubita socialna beda in pritisk zunanjega sveta. Edina rešitev je le še smrtonosni skok preko z mostu.

V prvih poglavjih romana je mogoče zaznati samozavest glavne osebe, ki pa se prej ko slej izkaže kot pretirana in preveč egoistično, tudi egocentrična. Z ustvarjanjem iluzij o svoji absolutni avtonomiji, se loti tudi dojemanja tujinstva, kar je tudi glavni vzrok, da drugačnosti ne more sprejeti in se raje zapira v svoj vakuum, kjer so mu tujci vsi drugi, pa tudi sam sebi postane tujec. Naprej ga vodi deterministična perspektiva in naenkrat se počuti kot žrtev, njegova samopodoba pade, ne čuti niti več želje po kakršnikoli odgovornosti.

Irena Avsenik Nabregoj, Janko Kos, Matjaž Birk in Alojzija Zupan Sosič so edini, ki so se do sedaj podrobneje lotili literarnovedne analize tega dela. Obravnavali so ga skozi različne perspektive. Matjaž Birk je dajal poudarek migracijskemu in medkulturnemu izkustvu, Alojzija Zupan Sosič pa je opozorila na ljubezensko tematiko, skozi katero lahko pridemo do bivanjskih vprašanj in visoke stopnje empatičnosti ter etičnosti Slivarja.

Avtorica se odloči za opredelitev romana Tujci v okviru teorije responzivnosti nemškega fenomenologa Bernardha Waldenfelsa. Ta predvideva responzivni pogled kot zaznavanje brez predhodnih klasifikacij in sodb, česar pa glavni lik romana ni sposoben. Na to so vplivali predvsem trije vidiki, povezani s kulturno pogolenimi zaznavnimi vzorci, dojemanjem tujega in lastnega ter solipsizem modernega subjekta. Za slednjega velja, da se rad zapira v sebičnost in osamo, hkrati se želi ves čas samopotrjevati. Pavle Slivar ustreza temu opisu.

V članku so omenjene tudi ostale osebe, ki so pomembno vplivale na Slivarja in so mu kazale tudi drugačne načine življenja, ki pa se zanj niso zdeli idealni, zato jih ni upošteval. Najprej je omenjen arhitekt Tratnik, ki je popolnoma pozabil na svojo domovino in je bil ravno zaradi tega odvrženega bremena uspešen v tujini. Tudi prijatelj Bajt si je ustvaril umirjeno življenje, a zaradi tega opustil nekatere skrbi in svoje mladostne cilje. Slivarjeva ljubica, in pozneje žena Berta, si je želela nekaj podobnega, vendar ji ambiciozni umetnik tega nikoli ni omogočil, zaradi česar si je na koncu tudi zameril. S svarili o izbiri napačne življenjske poti pa Slivarju čisto na koncu spregovorita še Hladnik in Mari.

Citat[uredi]

»Brez drugega ni jaza, kajti jaz se konstruira šele ob drugem.« (Leskovec 2020: 46)

Moje mnenje[uredi]

Tega članka sem se lotila, saj mi je bila vsebina obranavanega dela že dobro znana, odkar sem se pred dvema letoma z njo ukvarjala na Cankarjevem tekmovanju. Tujstvo, ki ga je Cankar predstavil v luči takratnega časa, se na nekoliko drugačen način kaže tudi danes, zato se mi zdi delo še zmeraj aktualno in posledično primerno, da se ga literarnovedno analizira. Tudi avtorica članka je opozorila na maloštevilne obsežnejše analize tega dela.

Avtorica se je pisanja članka lotila sistematično. Pričela je s predstavitvijo vsebine romana, opozorila na dosedanje analize dela in se v jedru posvetila tezi izraženi v treh vidikih vpliva na Slivarjevo samopodobo. Ugotovitve je podpirala s citati iz knjige. Pritegnilo me je obravnavanje glavne osebe iz različnih perspektiv in s tem širjenje obzorja njegovega dojemanja. Spoznala sem, da Slivar ni bil le umetnik s propadlimi sanjami, temveč tudi netoleranten migrant na Dunaju, kjer si je ravno zaradi svojega nepravilnega pristopa do drugih odvzel življenje.

Članek obravnava literarno delo, zato vsebuje termine povezane s to vrsto sporočanja, hkrati pa tudi izraze povezane s samo vsebino. Na moj seznam prej nepoznanih besed sem tako dodala responzivnost, solipsizem, intersubjektivnost in intrasubjektivnost. Branje besedila zahteva veliko mero koncentracije, za njegovo razumevanje pa je nujno potrebno poznavanje tudi obravnavanega dela ali vsaj Cankarjeve ideje, ki se v mnogih delih tudi ponavlja.

Domača naloga 3: Ko ciproš zacveti[uredi]

avtor, objave, tema, odmev, uporaba, ozadje, interpretacija Avtor pesmi Ko ciproš zacveti je Janko Glazer, rojen leta 1893 v Rušah. Šolal se je v Gradcu, na Dunaju, Zagrebu in Ljubljani, kjer je diplomiral iz slovenistike in germanistike. Služboval je v Mariboru kot profesor na gimnaziji in vodja knjižnice. Dejaven je bil tudi na področju gledališča. Njegovo življenje je zaznamovala prva svetovna vojna in takratni impresionistični slog, v katerem je zapisana tudi obravnavana pesem. Izdal jo je leta 1953 v delu Pesmi in napisi. Rdeče cvetove rastline ciproš, ki izhaja iz njegovega narečja, primerja s krvjo, ki že v začetku opozori na temačno temo pesmi. V naslednjih dveh kiticah lirski subjekt svoja občutja primerja z naravo: vetom in viharjem, pticami v gozdovih Spominja se, kako je bilo nekoč in v bralcu vzbuja prijetna čustva, dokler v četrti kitici s ponovitvijo motiva o krvi ne razkrije krute usode, ki je doletela sina. Lirski subjekt je z metaforami, ponavljanji, okrasnimi pridevki in drugimi slogovnimi sredstvi skušal ustvariti močan čustven prostor, ki je navdihnil ustvarjalce Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru, ki so novembra 2015 pesem uprizorili.

  • Ko ciproš zacveti.
  • Janko Glazer. Spomini na slovenske gledališke predstave v Mariboru pred prvo svetovno vojno. Dokumenti Slovenskega gledališkega muzeja 3/10 (1967). 363-370. dLib

Domača naloga 4: Pogovor na forumu o psevdonimih[uredi]

Za svojo domačo nalogo sem izbrala pogovor na forumu SlovLit iz dne 27. oktober 2001. Glavna tema je bila uporaba psevdonimov, ki je povezana z avtorji leposlovja. Po definiciji iz SSKJ, je psevdonim ime (in) priimek, ki ga uporabljajo zlasti avtorji, pisatelji, da prikrijejo svoje pravo ime.

Študent Fakultete za družbene vede Robert Zupančič je postavil vprašanje, ki se je izoblikovalo v okviru razpravne deske na njihovi šoli. Zanimali so ga vzroki uporabe psevdonimov, pri tem pa še posebej izpostavil Lovra Kuharja, ki se je pod svoja dela podpisoval tudi kot Prežihov Voranc.

Odgovor je ponudil Miran Hladnik, ki ga je tema navdušila in jo je dodal na seznam tem za diplomske naloge. Kot primerno študijsko gradivo na tem področju navaja delo Jožeta Munde: Katalog šifer in psevdonimov. Nekateri so z uporabo lažnega imena zavarovali svoj ugled, saj so se s psevdonimi podpisovali pod manj ugledna besedila. Za Prežihovega Voranca pravi, da je moral psevdonim uporabljati, ker je bil agent kominterne, kar mu je preprečevalo, da bi smel razkriti svojo pravo identiteto. Voranc je prevzel iz domačega poimenovanja in Prežihov po svoji domačiji.

Domača naloga 5: Slovenska Literarna zgodovinarka: Katarina Šalamun-Biedrzycka[uredi]

Katarina Šalamun Biedrzycka je slovenska in poljska literarna zgodovinarka in prevajalka. Rodila se je 25. avgusta leta 1942, v Ljubljani. Osnovno in gimnazijsko šolanje zaključila v Kopru. Že kot maturantko jo je zanimalo pisanje kritičnih člankov in študij o literarnih delit ter avtorjih, zato se je odločila za študij slavistike v Ljubljani, en semester pa je študirala tudi literarno teorijo v Zagrebu in poljsko literaturi v Krakovu. V tem mestu se je po diplomi zaposlila kot lektorica slovenskega jezika, pozneje je postala asistentka na inštitutu za slovanske vede, po doktoratu pa je opravljala tudi vlogo adjunkta na Poljski akademiji znanosti.

Pri svojem delu se je ukvarja s slovensko in poljsko literaturo in izdala tudi več monografij, med katerimi sta še posebej izčrpni knjigi S slovenskimi avtorji in S poljskimi avtorji. Znanje obeh jezikov ji omogoča, da opravlja tudi delo prevajalke iz slovenščine v poljščino, pri čemer se pogosto odloča za znane slovenske klasike, kot so Vodnik, Prešeren, Župančič, Murn, Kajuh. Predmet njenega raziskovanja je bilo literarno dogajanje in problemi avantgarde 20. stoletja, o čemer je pisala članke, razprave in odpirala nova teoretična vprašanja.

Če ime Katarina Šalamun Biedrzycka vnesemo v Cobiss pod avtorja, dobimo 269 zadetkov, če pa ga vnesemo pod ključne besede jih dobimo 308. Na dLibu pod imenom te avtorice, najdemo 22 datotek.

Nekaj o meni[uredi]

Nova pisarija[uredi]

Uvod[uredi]

  • Standarniziranje strokovnega pisanja, prenova anrhizmov
  • Raznoliki pomeni pismenosti: slovnica, znanje branja in pisanja
  • Pismenost vedana na nove medije: digitalna, informacijska, medijska, ekološka, prometna, kartografska, funkcionalna,...
  • Posebnosti wikijev "rastočih knjig":
  1. možnost neposrednega posega
  2. historiat nastjanja
  3. sprotno nastajanje
  4. ogledovanje sprememb in samorefleksija
Kam z avtorjem[uredi]
  • individualni avtor Miran Hladnik- identificiran v historiatu knjige
  • zaželena prosta uporaba in adaptacija

Prešernova Nova pisarija[uredi]

  • ideja naslova po Prešernovi kranjski pisariji: ironiziranje nasprotnikov njegove poetike

Pismenost[uredi]

  • Biti pismen= obvladovati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo
  • Nekoč pojem elite, pismoukov (distanciranih posameznikov, ki se ločijo od večine)
  • Danes pismenost nujna za vsakega posameznika- posledica uvedbe obveznega šolanja in dokumentov civiliziranosti (nepismenost je znak nerazvitosti)
  • Kdo še danes piše z roko?
  • konflikti med sporazumevalnimi praksami: starejši in mlajši drugače razumevajo pismenost
  • sposobnost spremljanja/razumevanja in tvorjenja/posredovanja
  • samoumevne tehnične spretnosti: interaktivnost
  • testi pismenosti sprožajo publicistično vznemirjenje (nadpovprečni rezultati pri e-pismenosti, zanemarjanje bralne pismenosti)
  • vsakodnevno tipkanje (ki prevladuje nad ročnim pisanjem) briše mejo med načini komunikacije in dojemanjem pisanja
  • ignoranca: nepriporočljiva je nostalgična zagledanost v preteklost, vzpodbuja se napredek v sodelovanju s tehnologijo
  • omejitev interaktivnosti: računalniki nalagajo več dela
  • demokratičnost: večja enakovrednost spolov med pisci blogov
  • malo ljudi se loti pisanja (okoli 4% Slovencev aktivno piše)- ukvarjajo se z drugimi področji
  • podjetnost ni podjetništvo: udeležba pri produkciji informacij, pri vsakršni kulturni kreativnosti- morali bi jo vzpodbujati
  • pisni kanal v komunikaciji ni cenjen kot ustne informacije

Informacijska družba[uredi]

  • digitalna doba, računalniška družba, mediji, družabna omrežja, potrošništvo,...
  • nasprotujoča si mnenje glede tiskanih knjig in e-knjig
  • tiskana knjiga postaja butični estetski objekt in zbirateljski artikel za bibliofile
  • digitaliziranje je nujno za naš obstoj
  • založniki, tiskarji, knjigarnarji reklamirajo tisk zaradi lastnega preživetja
  • strah pred spremembami nas od njih odvrača

Wikiji[uredi]

  • prednosti vikipedije:
  1. dostopnost
  2. volontarizem
  3. kooperativnost
  4. stik z realnostjo: jasnost, jedernatost
  • z Wikipedijo si pomagamo in k njej tudi sami prispevamo
  • nekoč biblija kot merilo za razvrščanje razvitosti jezikov, danes število in kvaliteta objavljenih člankov na vikipediji

Wikiji v šoli[uredi]

  • Ali je wikipedija v šoli res še prostovoljna ali muka?
  • besedila o posamezni stroki naj pišejo študentje te stroke- soočenje z realnostjo
  • maksimalna odprtost, možnost vandalnih posegov, popravljanje težav

avtor[uredi]

3 tipi literarnozgodoviskega obravnavanja del: avtor, besedilo, bralec

motivacija za pisanje[uredi]

  • Zakaj pišemo? predmet pisanja, jaz, socialna skupina, zanimanje za temo
  • avtorjev napuh/ samopoveličevanje, izbiranje gradiva za proučevanje v svoj prid, pisanje zaradi posanja samega
  • leposlovje: poročanje o nečem, s poudarkom na načinu in ne vsebini.
  • Misel na bralca je pogoj za to, da sporočilo doseže svoj cilj.
  • sodobna družba-družba kreativnih posameznikov
  • funkcijske zvrsti jezika:
  1. vsakdanje sporazumevanje
  2. leposlovje
  3. strokovno (učbeniki, enciklopedije, leksikoni, slovarji) in znanstveno (revije, zborniki, knjige, spletišča)
  4. publicistično: časopis, zabavni periodik, blog

izbira jezika[uredi]

  • angleščina: prevladuje, privilegiran položaj,
  • slovenski jezik ne vzbuja mednarodnega zanimanja
  • dvojezičnost: draga, zamudna, furstrirajoča

izbira teme[uredi]

  • kapitalistično ekonomski sistem ᐅ število možnih izbir raste, ni mogoče realizirati vsega
  • težnje k interdisciplinarnosti
  • izbiranje ustreznih, prej poznanih tem namesto odprtosti za predmete i teme
  • temo lahko vzljubiš šele ob intenzivnim ukvarjanju z njo
  • spregledana, potlačena, prezrta tema
  • nekoč velik poudarek le pri ligitimiaciji samostojne nacionalne eksistence (19.stol)

vaje v pisanju[uredi]

  • veščina in spretnost
  • oprema: tipkovnica in miška
  • preko ročne spretnosti krepimo inteligenco

usoda avtorstva[uredi]

  • osganiziranost avtorjev (fazni zamik pri bralcih). Društvo pisateljev, prevajalcev, Avtorska agencija
  • nekoč avtorstvo elitno, družbeni ugled, odgovornost za obnašanje vse skupnosti.
  • dobremu besedilu ni mogoče brez škode nič odvzeti in nič dodati
  • novi koncept avtorstva: vprašanje dostopnosti do dela

soavtorstvo[uredi]

  • sodelovanje z drugim v imenu skupnega cilja, uskljajevanje
  • ni ubadanja z vprašanjem avtorske lastnine (ni avtorskega napuha)
  • pravila soavtorstva:
  1. delitev dela in zaslug
  2. odprtost za spremembe
  3. zatrt ego
  4. zaupanje sodelavcu
  5. spoštovanje pravice veta soavtorja
  6. nepoizvedovanje za avtorjevim posegom
  • prispevanje k skupni dobrobiti

objavljanje[uredi]

  • manjši stroški tiska, objavljanje na spletu
  • "postavljanje besedila" ni enako objavljanju (razlika v dostopnosti)
  • cilj, da prebere čim več ljudi: spletni časopis, blog, forum, hiperpovezave
  • sklop učilnic za lokalno in razredno rabo

množični um ali pametna množica[uredi]

  • način organizacije znanja v informacijski družbi (Wikipedija): anonimno, javno dostopno, se izpopolnjuje
  • enciklopedično, globalno znanje mora biti zastonj (nihče ne obravnava nepravične razdelitve znanja)
  • kritika digitalnega maoizma (Jaron Lanier): nihče ni odgovoren, anonimni uredniki, motnja v kapitalističnem sistemu (ker je wikipedija zastonj)
  • neodobravajoča stališča: kapitalizem (moti ga brezplačnost), totalitarizem (moti ga nesankcioniranje in neupoštevanje pravil, masivnost)
  • danes: skupnost je skupnost posameznikov, sublimna sodobna množica, priseganje na red, sodelovalna komunikacija, kreativnost v korist skupnosti

Avtorske licence: Creative Commons, Copyright[uredi]

  • besedilo je intelektualna lastnina
  • creative commons: ustvarjalna gmajna
    • namen: lajšanje dostopa do intelektualnih proizvodov (ponudba, pogoji)
    • vrste licenc: priznanje avtorstva, deljenje pod istimi pogoji, nekomercionalno, brez predelav
    • možna uporaba virov, pod pogojem navedbe njihovega avtorja
  • copyright
    • Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah
    • ščitenje pred zlorabo, preprečitev nepooblaščenega razmnoževanja in distribucije, nedovoljena javna izvedba in predelava, sankcionira nekorektno citiranje
    • preveč poudarja tvorca, ni kompatibilna z informacijsko družbo, obravnavanje znanja kot lastnine
    • zaščita traja še 70 let po avtorjevi smrti (pri anonimnih delih 70 let od izida)
    • avtor ali ustanova (v okviru katere je nastalo besedilo) ima avtorske pravice (lahko jih proda)
    • izvedena dela: filmi, elektronske verzije knjige, učbenikov, kazala knjig, skrajšane verzije romaniv, prevodi... fair use
    • uporaba s soglasjem, da avtorju ni bila povzročena nobena škoda, neporfitna raba
    • objavljanje na spletu nudi več možnosti odziva

Bralec: prosti dostop[uredi]

  • zahteva po brezplačnem osnovnem, srednjem in visokošolskem izobraževanju ter s tem izboljšanje življenja državljanov (država omejuje dostop do znanja)
  • internet širi prostor svobodnega pretoka informacij: Google zemljevidi, slovarji, Okna, Wikipedija
  • nezaupanje v naturno usmerjenost človeka k dobremu in njegovim zmožnostim doseganja višjih kulturnih ciljev
  • rešitev izven Slovenije: posluževanje tujih strani, zato ker so za razliko od naših brezplačne
  • (nevzgledna) zaprta področja človeškega delovanja: vera, vojska, trgovina, uradovanje, industrija
  • zmanjševanje in prenehanje honorarje za znanstveno pisanje
  • Kaj je prosto in odprto?
    • odprti podatki: večinoma podatki na internetu, ki niso podrejeni restriktivnemu copyrightu
    • odprti dostop: kako doseči svobodno dosegljivost znanstvenih publikacij in podatkov na spletu
    • prosta vsebina: kako doseči svobodno dosegljivost virov - literature, videa, fotografij -, ki zanimajo splošno publiko)
    • prosto znanje: širše področje kot odprti podatki
    • prosto izobraževanje
    • odprta koda: programska oprema in licenciranje za svobodno razširjanje
    • odprto raziskovanje
    • odprta znanost: podatki, znanja, metode, orodja za transparentno, reproduktibilno in interdisciplinarno raziskovanje
  • prosto (free): brezplačen dostop do besedila, katerega avtorske pravice so prenesene na založbo
  • odprto (open): brezplačen dostop do besedila na spletu, katerega avtor je obdržal avtorske pravice
  • krajevno neomejeno, brezpogojno, brez registracij in prijav, besedilo, ki ga je možno označevati, kopirati, prenesti
    • zlato prosti dostop: zagotovi ga založnik
    • zeleni prosti dostop: zagotovi ga avtor ali njegov delodajalec
    • sivi dostop: spletno dosegljivost publikacij, do katerih je težko priti
    • hibridni dostop: poleg brezplačnega dostopa obstaja še plačljiva tiskana verzija publikacije
    • zakasnjeni prosti dostop: objave v prostem dostopu po omejenem obdobju embaraga
    • platinasti prosti dostop: stroške objave pokrije nekdo tretji
  • pobudniki prostega dostopa: akademski učitelji, raziskovalci, univerzitetne knjižnice, znanstvena ministrstva držav
  • ovira: založniške hiše (od tega imajo dobiček)

Založbe[uredi]

  • Wikipedični teksti: javna last, skupinske narave, zabrisana potreba po sklicevanju
  • biti informiran je ena izmed osnovnih človekovih pravic
  • založbe: knjige obravnavajo kot tržno blago, imajo ožjo ciljno publiko, izgubljajo vlogo finančne in organizacijske udeležbe pri produkciji publikacij, agresivno nastopajo proti knjižnicam, kratkovidno branijo komercialne cilje
  • znanstvene knjige potrebujejo le dobre urednike, ne pa založb

Repozitoriji[uredi]

  • indikator vplivnosti znanstvenega dela:
    • številka o citiranosti
    • številka o branosti objave (št. klikov na objavo)
  • prosti dostop: večja branost, večji vpliv, izmenjava znanstvenih spoznanj, nadaljnja produkcija znanstvenih znanj
  • subvencioniranje, projekti: PKP,OJS, OCS, OMP
  • Slovenski akademski repozitoriji - Nacionalni portal odprte znanosti: arhiviranje diplom, magisterijev, doktoratov
  • splet spreminja slog pisanja: poljudnejši izrazi, skrb za vzdrževanje bralčevega interesa
  • slovenske literarnovedne revije: Slavistična revija, Jezik in slovstvo, Primerjalna književnost
  • SlovLit: informacije s področja digitalne humanistike, internacionalnost, interdisciplinarnost

Varovanje zasebnosti[uredi]

  • nezaupanje v globalna digitalizacijska podjetja zaradi velikosti, ameriškega izvora, vobče tehnologije
  • pretirano osredotočanje na možnosti zlorabe in zanemarjanje pravega namena digitaliziranja
  • zanimanje za blaginjo skupnosti in ne posameznika
  • javno (ni enako skupno): kar dobimo od medijev
  • strokovno javno: spcializirane publikacije strokovnih institucij, društev in forumov (manj vplivno)
  • pretiran poudarek na varovanju osebnih podatkov, preganjanje rentgenskih posnetkov
  • privatizacija je v nasprotju s civilizacijskimi perspektivami

Kredibilnost[uredi]

  • manj ovir pri objavljanju, razen kadar gre za vidnejša mesta (npr. časopise)
  • zaskrbljujoče objave brez uredniškega filtra
  • samostojno presojanje o verodostojnosti objav
  • prej zaupamo uveljavnjenim strokovnjakom kot maljšim avtorjem (ki imajo več tehnološkega in teoretičnega znanja)
  • status preverimo v bibliografiji, mesto v znanstveni skupnosti preverimo na spletišču Sicris
  • ne smemo preveč zaupati uveljavljenih piscem - lahko zlorabijo zaupanje
  • izkoriščanje pisanja za propagiranje subjektivnega stališča

Aktivizem[uredi]

  • znanost in aktivizem si nasprotujeta (sta nezdružljiva)
  • znanost: usmerjena k raziskovanju in objektivnosti
  • aktivizem:
    • subjektiven, manipulativen
    • kritika in konkurenčna ideologija v spreminjanju sveta
    • povezan z levimi/liberalnimi nazori, naprednimi družbenimi gibanji
    • ciljni aktivizem: egoistično usmerjen k parcialnemu interesu, ne dopušča nasprotnega stališča, posploši in izpusti vsa dejstva, ki ne ostrezajo njegovi intenci, ne mara statistike
  • kritična refleksija:
    • odmik od predmeta opazovanja, obrambnost, konservativnost
    • odpira se za stališča in interese drugega, blokira akcijo
    • biti kritičen pomeni biti nezaupljiv
  • prodor zahodnih aktivističnih idej v Slovenijo gre v smer politizacije
  • iskanje izkoriščanja na vsakem področju vodi v socialni aktivizem in socialno zavist

Avtorstvo[uredi]

  • institucionalna vezanost: omejevanje avtorjeve samovolje, zaviranje objave prelomnih odkritij in novitet, nastajanje alternativnih kanalov za publiciranje
  • samozaložništvo: postaja običajno, izgublja slabšalni prizvok, ni šlo skozi uredniške in recenzijske roke, vzbuja sumičavost
  • starost dokumenta:
    • starejši so prestali več kritičnih presoj, pa jim vendar ne smemo lažno verjeti
    • wikipedični podatki se sproti posodabljajo
  • mesto objave: kritično preverimo resničnost podatka, morebitni ponaredki (Elko Justin)

1. primer o Cankarjevi smrti (Dimitrij Kebe: Cankarjeva smrt je bila politični umor):

  • ni nobenega potrdila predstavnikov "uradne literarne zgodovine"
  • Objava na politično ne nevptralnem mestu: Hervardi
  • avtor zasebni raziskovalec, preganjan zaradi prilastitve arheoloških izkopanin
  • tudi akademska znanost ni čisto nevtralna
  • verodostojne informacije na mestih,ki jih obiskujejo vsi (wikipedija)- možna pripomba glede napak na pogovorni strani

2. Oznaka Prešerna kot kranjskega pesnika( Eleassar):

  • Avtor se je skliceval na literarnozgodovinske sodbe, ki so izzvale mnenja stroke, saj za njih Prešeren velja za vseslovenskega pesnika.
  • dvom v obče veljavno, konflikti in slaba volja

3. Članek v reviji Za srce 2014: Na sv.Konigundo in sv. Emo:

  • pravopisne napake
  • etimološka nejasnost
  • neprimeren prostor objave

Strokovno recenziranje[uredi]

  • recenzenti: uredniki časopisov, zbornikov in knjig, uradniki na inštituciji (stereotip, da so to ljudje, ki zavračajo)
  • samoregulacija znanstvene skupnosti, vzdrževanje standardov kvalitete, vstopanje novih in nepoznanih piscev
  • prvi pogoj za pridobitev statusa znanstvene revije
  • opozarjanje avtorjev na problematična mesta (ki jih ti lahko popravijo), preprečevanje objavljanja nepreverjenih razprav
  • Javno recenziranje - alternativa
  • anonimnost postopka: zagotavljanje nevtralnosti in pravičnosti (preprečitev nepotizma): brisanje lastnosti dokumenta, neizstopajoče ime računalnika, brisanje različnih barv recenzentovih komentarjev
  • (dvojna) slepa recenzija: ne avtor in ne recenzent ne vesta, kdo sta
  • recenzentska politika in postopek objavljena na internetu: merila za presojo, čas potreben za recenziranje, jezik objave
  • možni izidi:
    • sprejem članka;
    • zavrnitev članka
    • pogojni sprejem:
      • recenzentske pripombe, popravki, dopolnila
      • avtor članek umakne ali popravi
      • popravljeni članek gre urejevalnik (preverjanje ali je upošteval priporočila)
      • pred objavo dobi avtor članek v vpogled in ga lahko korigira
  • recenzijski postopek (obrazec):tip članka, tematsko področje, ustreznost naslova, obseg, nujni deli članka, tujejezičnost ali prevodi, jezikovna plat članka, slog članka, primernost terminologije, aktualnost teme, metode, morebitne napačne trditve

Pravopis[uredi]

  • Zaradi neupoštevanja pravopisa nastane dvom o kredibilnosti.
  • se spreminja (možno sklepati o starosti pisca
  • priporočena uporaba rodilniške oblike
  • ločila:
    • pomišljaj
      • namesto vejice ločuje besedo oz. misel ali kaže na nasprotje med stavki iste povedi
      • zaznamuje nedorečeno misel
      • loči vrinjeni stavek od ostalega dela povedi
    • dolgi pomišljaj
      • v opombah, kadar ločuje odstavke
    • vezaj
      • med deli zložene povedi, ki bi bili v prosti zvezi pocezani z in
      • med sestavinami zloženk, nastalimi iz podredne zveze, če je 1.del številka ali črka
      • v strokovnem pisanju v zloženkah in sestavljankah, če je drugi del zveze pisno osamosvojen
      • med kratičnim imenom, pisanim z velikimi črkami in končnico
      • med osebnim imenom in vzdevkom oz. med dvema priimkoma
      • med deloma dvojnega imena, ko se oba del pregibljeta
    • narekovaji
      • srednji narekovaji
      • narekovaji zgoraj/zgoraj
      • vejični narekovaji spodaj/zgoraj
      • odvečni: pri imenu publikacije in pri citatih tiskanih ležeče
    • dvopičje
      • po slovenskem pravopisu levostičen
      • Cobiss uporablja za ločevanje med enotami nestično obliko
      • odveč: pred naštevalnim nizom, npr. in itd. skupaj v povedi
    • tripičje/tropičje
      • alternativa vezniku itd.
      • pred njim ni vejice, je nestično
    • vprašaji in klicaji
      • se jih v strokovnem pisanju izogibamo
    • podpičje:
      • pojasnjevalni del povedi (pik premočna, vejica prešibka)
      • neutemeljena raba: na koncu alineje in v linearnem naštevalnem nizu
    • pika
      • pri daljših podnapisih in nadnapisih, ki ne spominjajo na naslov
  • Velika začetnica
    • naslovi kolon in vrst v tabeli se pišejo z veliko začetnico
    • alineje se pišejo z veliko, samo če so stavčne, če pa so takšne redke, piko na koncu nadomestimo s podpičjem
  • Drugo
  • spol se veže na osebek

Digitalna pismenost[uredi]

  • potrebno je upoštevanje tehničnih parametrov, ki jih naroča urednik
  • besedilo do konca popravi avtor sam
  • Formati besedil:
    • txt: golo besedilo (pošiljanje pošte po forumu, pisanje računalniških programov)
    • doc, docx, rtf, odt obogateno besedilo (odt in rtf sta nekomercionalni, uporabni pri kratkih besedilih)
    • pdf natisljivo besedilo (uporabno, kadar zagotovo ne bom več ničesar spreminjali
    • htm, html spletno besedilo (wikipedija nima končnice)
    • neprimerno: besedila v slikovnem formatu
  • Besedilo v wikijih
    • besedilo ustvarimo neposredno v okno Uredi, ali ga prenesemo iz drugega urejevalnika
    • priporočeno učenje po vzgledih
    • osnovna navodila: odstavek, alineja, naslovi, ležeči, poševni tisk, povezave, Cobissove številke, številčenje, pesmi
  • Vaje v wikijih
    • napake: pretirano členjenje na odstavke, mašila, prehajanje med različnimi osebami in časi, dobesedno prevajanje
    • izogibanje stavkov, ki so videti kot zgolj prehod v novo vrsto
    • potrebno dopolnjevanje in toleranca do posegov v besedilo
  • Sporočanje popravkov in komentarjev
    • urejevalniki in ogledovalniki: besedilo označimo z miško, desni klik, pregled, nov komentar, okence z vnosom za pripombe
    • sledenje spremembam, upoštevanje ali odpravljanje predlaganih sprememb
    • komentiranje: pogovorna stran besedila, pogovorna stran avtorja, samostojna stran (za univerzitetni seminar), pripomba, predloga

Navajanje[uredi]

  • Čemu citiramo?
    • navajanje virov zaradi prepričljivosti
    • lažje je verjeti stališčem, za katerimi stoji več ljudi
    • humanistično znanstveno pisanje mora prispevati novo znanje v skladišče vednosti
    • citati grafično poudarjeni: narekovaji, samostojni odstavki
    • manj ovir glede objavljanja: komentatorske strani, blogi, družabna omrežja, spletni forumi, spletišča, wikiji
    • posameznik ni tvorec zaključene informacije, podpiše se z vzdevkom, pripravljen je na sodelovanje
    • človeški napredek ni stvar genialnih posameznikov, temveč zavzetih množic in anonimnih posameznikov
    • status avtorja: družbeni prestiž, socialni privilegiji
    • zavzemanje za skupnost, ki identiteto gradi iz svojih lastnih dejanj
    • družbeni cilj: oblikovanje skupnosti informiranih, kompetentnih, družbeno odgovornih in kreativnih posameznikov
    • kdor se opogumi za samostojno ustvarjanje, lahko pridobi ostale plemenite osebnostne lastnosti
    • informacije so postavljene v pravni kontekst industrijske družbe, opredeljene kot intelektualna lastnina
    • Citiranje je neplačljiva uporaba avtorskega proizvoda, saj uporabimo le njegov manjši del
    • nekredibilni avotrji se preveč naslanjajo na tuje citate (neetično, pravno vprašljivo, ne pa kaznivo)
  • Prepisovanje
    • Plagiat- tuje znanje se uporablja kot lastno
    • moralno zavrženo dejanje: načrtna strategija sistematičnega prilaščanja tujega (prevzem naslova, tekmovalnost, nekolegialnost)
    • sankcioniranje za prepisovanje iz del, ki niso v javni lasti: opomin za popravek, negativna ocena izdelka, odvzem akademskega naziva
    • lahko in hitro odkrivanje prepisanega besedila
    • ignoranca prispevkov domačih strokovnjakov (huje od plonkanja)
    • zlorabljanje obtožb plagiatorstva za diskvalifikacijo kolegov, govorice namesto argumentiranih razprav
  • Citatna industrija
    • Citatni indeks
      • pomembno za oblikovanje hirearhije v stroki
      • primeri indeksov: SCI (Science Citation Index), SSCI (Social Science Citation Index), AHCI (Arts and Humanities Citation Index), Scopus, WoS (Web of science)
      • Google Scholar: nekonsistentnost, obskune objave, kompleksnejši pogled, registrira znanstveno relativna spletna mesta, izpisuje neakademske publikacije
      • h-indeks: razmerje med številom največkrat citiranih del in številom citatov
      • i10-Indeks: število objav, ki so bile vsaj desetkrat citirane
      • pomisleki: komercialni status institucij, anglocentričnost, omejitev na novejše objave, ni vključenih knjižnih znanstvenih objav in konferenčnih prispevkov.
      • odpor do merjenja in znanstvenega pristopa, manipulacija s podatki
      • kriteriji za umestitev v ustrezne podatkovne zbirke: recenzijski postopki, mednarodno uredništvo, mednarodno naročništvo, spletna dostopnost ...
      • vzpodbujanje vzajemnega citiranja, zavedanje možnih napak
    • Faktor vpliva
      • kaže stopnjo uglednosti/ vplivnosti znanstvene revije (npr. Thomson Reuteres)
      • Število citatov deljeno s številom objavljenih člankov v tem času, odzivnost na članek, povprečna starost citiranih virov, povprečna starost člankov v reviji, primerjava med sorodnimi revijami
      • slabosti: kulturna pristranskost, nerazlikovanje med izvirniki in recenzijami, beleženje le znotraj ene discipline, uporaba citiranosti kot merila kvalitete
      • prisilno citiranje člankov iz iste revije
      • IF: knjižnicam kaže najbolj odmevne revije v strokah, prosta dostopnost objav, licenca cc
      • Algoritem PageRank: avtomatično štetje povezav, verjetnost razporeditve
      • Open Citations Corpus: zbiranje podatkov o branosti članka
    • Slovenske znanstvene revije
      • slovenske revije: Primerjalna književnost, Slavistična revija, Dve domovini, Jezik in slovstvo, Razprave SAZU, Studia mythologica, Slavica, Knjižnica, Phainomena, Acta Neophilologica, Traditiones, Slavia Centralis (Maribor), Verba Hispanica, Otrok in knjiga, Sodobnost, Dialogi itd.
      • Tuje razprave o slovenski književnosti v: Slovene Studies (ZDA), Philological studies (Perm, Skopje, Ljubljana), Slavia Meridionales (Varšava), Slavica tergestina, Slavistika (Beograd), Pamiętnik Słowiański, Wiener Slavistisches Jahrbuch
    • Citatni slogi
      • APA, MLA, AMA, čikaški, wikipedijski, Blue book, ALWD, ASA, Vancouver, Turabian, MHRA
      • težava: inertnost/tendenca: vztrajanje pri pravilih, ki niso več ustrezna (npr. zapisovanje priimka avtorja pred ime)
      • čikaški stil (Slavistična revija, Jezik in slovstvo) - težava pri kratkih sklicih, MLA (Primerjalna književnost) - neprimerni narekovaji in naslovi v kratkih sklicih
      • nujne navedbe v vseh citatnih stilih: avtor naslov
      • ostali podatki v citatu:
        • (spletni vir) ime in datum objave
        • (knjiga) kraj, založba, letnica, knjižna zbirka
        • (zborniki) naslov, kraj, založba, letnica, stran
        • (revija) naslov, letnik, številka, letnica, stran
        • (časnik) naslov, datum, stran članka
      • nezaupljivost in naslanjanje na mednarodno veljavo
    • Tehnika citiranja
      • dva dela:
        • navedba samega besedila: grafično drugačen odstavek
        • navedba citata: opomba, kratki sklic ali neposredna povezava na vir
      • Opomba:
        • pod črto na dnu strani
        • nebibliografkse informacije
        • v njih samo konkretne izjave, ki jih dobesedno navajamo (ne pa viri, ki se predmetno nanašajo na področje obravnave članka. Te so v seznamu literture)
        • Wikiknjige: opombe čisto na koncu (sprotne povezave), pri odločitvi za tisk potrebno spremeniti
      • Kratki sklici
        • Kadar v besedilu omenimo avtorja, ga v sklicu ne ponovimo
        • (priimek leto: stran)
        • opušča se pisanje ibidem, prav tam, op. ct., namesto tega ponovimo sklic
        • v besedilu mora biti citiranje poenoteno.
      • Označevanje navedkov
        • z narekovaji, grafično drugačnimi odsavki, izpušanji iz navedkov in vrivanjem svojega teksta vanje.
        • na začetku in na koncu navedka ne sme biti tripičje
        • Pri daljših citatih izpuščamo narekovaje.
      • Od kod vse citiramo: tiskane knjige, recenzirani časopisi, skenirane, ponatisnjene in digitalizirane publikacije
      • Viri in literatura
        • nesmiselno ločevanje seznamov med viri in literaturo (razen, kadar je seznam dolg)
        • vir: gradivo, ki je predmet raziskave (npr. leposlovje pri literarnovednih razpravah)
        • literatura: teoretični ali metodološki pripomoček (orodje) za raziskavo (npr. strokovne razprave literarnovednega značaja)
      • Zaslon in papir
        • Pisanje z mislijo na tisk (ukoreninjeno razmišljanje starejših generacij)
        • Open access, vlade prosvetljenih držav podpirajo takojšnjo, lažjo in zastonj objavo na spletu
        • Spletne strani niso paginirane, omogočajo neposredne povezave, podpirajo uporabo alinej
        • pri navajanju podatkov s spleta potrebujemo vedno manj podatkov
        • Navajanje celotnih URL-jev ni ustrezno (so neuporabni, spremenljivi). Namesto tega pripišemo: na spletu, splet ali tudi na spletu
    • Zgledi: Cobbiss oblike zapisov bibliografskih enot (polni, ISBD, Comarc) so preobširni, ne sledijo slovenskemu pravopisu. Pri MLA navedbah ne dodajamo pojasnila za katero datoteko gre, kadar je to logično razvidno.
    • 1.Knjiga
      • Na zaslonu: Ime Priimek. Naslov publikacije. Kraj: Založba, leto. Cobiss povezava
      • Za tisk: Ime priimek. Naslov Publikacije. Kraj: Založba, leto.
      • iz Cobiss zapisa izpustimo glavo in podrobnosti, zamenjamo lebdeča dvopičja z levostičnimi, Cobiss povezave za tisk ne prepisujemo
      • za digitalizirane verzije naredimo dodatno povezavo
      • lahko dodamo kodo DOI (večinoma za publikacije v angleškem jeziku)
    • 1.1.Knjiga na bralniku
      • raje iščemo po dLibu in Wikiviru, ki imajo podatke o natisu
      • Ime Priimek. Naslov. Kraj: Založba, leto. Ime bralnika.
      • Ob besedilih, ki so šla skozi več ponatisov, dodamo stavčno pojasnilo.
    • 2.Članek v zborniku
      • Dvojni zapis: o članku in o zborniku
      • Ime Priimek. Naslov članka. Naslov zbornika. Kraj: Založba, leto. strani.
      • Velja tudi za članke v obliki videoposnetkov.
    • 3.Poglavje
      • Problem pri knjigi več avtorjev - podobno kot pri zborniku
      • Ime Priimek. Naslov poglavja. Naslov publikacije. Kraj: Založba, leto.
    • 4.Razprava v reviji
      • Ime Priimek. Naslov razprave. Ime revije letnik/ številka (leto). strani. Cobiss povezava
      • Kratico revije lahko uporabimo, če vemo, da nas bodo bralci razumeli.
      • Navajanje mora biti konsistentno v celotnem članku.
    • 5.Članek v časniku
      • npr. dnevni časopis Delo, Slovenske novice
      • Ne zapisujemo letnika in številke, temveč datum in stran.
      • Ime Priimek. Naslov članka. Ime časopisa datum. stran.
    • 6.Članek na dLibu
      • Dodamo povezavo na avtorsko objavo (urejeni metapodatki), ali na celotno številko.
      • Članek ni vpisan v Cobiss, zato podatke poiščemo iz kombiniranih virov.
    • 7.Enciklopedijsko geslo
      • viri brez urejenih metapodatkov
      • Wikipedija
        • nekvalitetni wikipedijska gesla: škrbine
        • ni navajanja avtorstva (pri wikipediji)
        • nujni podatki: naslov gesla, naslov spletišča, datum citiranja
        • navedbo, da gre za spletni vir zahteva le slog MLA
        • ne dodajamo URL- jev
        • meni → orodja → trajna povezava → preklop v hiperpovezavo → (oldid za naslovom gesla)
        • Naslov gesla. Wikipedija datum
      • Slovenski biografski leksikon(1925-1991), Primorski slovenski biografski leksikon (1974-1994), Novi slovenski biografski leksikon(2013)
        • orientiramo se po abecedni gesel (kratica s.v.), ne po straneh v knjigi
        • avtorji podpisani tudi s kraticami (npr. Jem, Martin Jevnikar), avtorja lahko tudi izpustimo
        • Avtor(ji). Naslov gesla. (P)SBL. Slovenska biografija
      • leksikon Slovenska književnost, poiščemo razvezavo okratičenega avtorja
      • leksikon Literatura, avtorjev ne navajamo
      • serije leksikonov Cankarjeve družbe - leksikon napisan le na platnicah (oglati oklepaj)
      • naslove gesel pišemo z malo začetnico, razen če so lastna imena ali v seznamu literature
    • 8.Forum
      • MedOverNet: razen pri spletnih objavah, moramo pri navajanju dodati, da gre za spletni vir (ne za lasopis)
      • SlovLit:
        • sporočila v sistematičnem arhivu
        • različni uredniški in avtorjev naslov
        • Avtor. Naslov razprave. SlovLit datum.
    • 9.Spletni tečaj: Izvajalec. Naslov tečaja [Spletni tečaj ...]. ustanova. Ogled datum.
    • 10.Blog:Avtor. Naslov. (datum) ni nujen. spletna stran.
    • 11.Članek na spletišču
      • znanstveni članki večinoma dočakajo tiskano verzijo (na spletu izjemoma objavljeni v predobjavi)
      • obvezna navedba spletišča (razen če osebno spletišče nima imena)
      • Zvesto repreduciranje naslova (ne posegamo v izvirni naslov, niti ločila in velike začetnice)
      • Pri komentarjih k člankom v oglatem oklepaju dodamo, da gre za komentar in pripišemo naslov članka.
    • 12.Zapis v podatkovni zbirki
      • Naslovu dodamo tudi urednike za naslovom (podobno kot pri urednikih zbornikov)
      • Zbirke se spreminjajo, zato nujno navedemo datum. Damo ga v oglati oklepaj, če zanj nismo izvedeli iz spleta.
    • 13.Diplomska naloga
      • iščemo po Cobissu, lahko navedmo tudi več diplomskih nalog hkrati (problem zaradi različnih naslovov spletišč)
      • Če je naloga vpisana v Cobiss, dodamo tudi povezavo.
      • Da gre za diplomsko nalogo, zapišemo v oglatem oklepaju.
      • Navedemo podatek o mentorju, tudi ustanovi.
    • 14.Prosojnice, video predavanja, animacije
      • Podatek o lokaciji navedemo ob drugih podatkih.
      • Ne razkrivamo identitete za vzdevki.
    • 15.Zemljevid
      • opremljenost s podatki o virih, avtorja ne navajamo (običajno gre za produkt institucionalnega kolektivnega dela)
      • različni uporabniški formati (Lite, Pro)
      • navedemo: naslov uporabljene verzije zemljevida, lokacijo objave, datum kreacije (datum dostopa izpustimo)
      • Wikipedia Commons kot vir slike - vprašljivo. Smiselno ohraniti navedbo spletišča
      • Ob kliku na sličico, prispemo na naslov vira
      • slika → uredi → polje Description → slovenski prevod
    • 16.Fotografija
      • Navajamo neposredno pod fotografijo (Slika 1, slika 2)
      • V tiskanih publikacijah dodamo seznam fotografij s številkami strani.
      • podobno navajamo tudi grafikone in tabele
      • Problem avtorstva (potrebno ga je navesti): prost dostop, licenca cc
      • Ne navajamo avtorja reprodukcij (ampak avtorje fotografiranih storitev): posnetki zaslona, dokumentatorji naslovnic knjig, strani v knjigi, informacijskih tabel, slik, kipov, arhitekturnih objektov
      • Foto tainta: tradicionalna oblika navajanja avtorja (za presojo, ali je delo res svtorsko, se obrnemo na avtorjev družbeni položaj)
      • Vzdevke in anonimna imena izpuščamo: nove vloge izdelkov v svobodni kulturi.
      • Ne moremo objaviti vsega, kar najdemo na spletu, temveč le tisto, kar je v javni lasti ali nikomur ne škoduje.
      • Slovenska Wikipedia: dovoljene fotografije, ki jih posnamemo sami, izdelki označeni kot javna last (freeware: Flicker, Instagram, Panoramio, Wikipedia Commons)
      • fotografija iz dLiba: Navedemo stran publikacije, kjer smo sliko našli
      • fotografija iz osebnega fotoalbuma: podatke prepišemo iz kazala po vzorcu poglavja v knjigi, ime tvorca postavimo na prvo mesto
      • fotografija več tvorcev: začnemo z naslovom in podnaslovom spletne strani
      • fotografske reprodukcije umetnostnih del/ izvedena dela: poudarjeni podatki o izvirnem delu
      • fotografija iz Wikimedijinih spletišč:
        • ločevanje med imenom slikovne datoteke in imenom slike
        • imena prevedemo v slovenščino
        • fotografijo prevzamemo iz centralnega, ne pa lokalnega skladišča
      • fotografija stare grafike:
        • najdemo izvirno delo, od kod je slika vzeta (najdemo v Cobissu)
        • zanemarimo podatke o tem, kdo je sliko objavil (zaslonski posnetki iz dLiba)
        • slovenski opis v oglati oklepaj (raziskovanje okolice)
      • fotografija umetniškega dela: napišemo umetnikovo ime in naslov dela, fotografa in podatke o lokaciji
      • težave pro navajanju virov fotografij:
        • pomanjkanje podatkov, pomanjkljivi standardi popisovanja
        • digitalizacija (če jo izvede muzej, ne navajamo konkretnih oseb)
        • netrajen značaj spletnih virov (http-ji), navajanje datuma ni nujno
        • navedemo čim več dostopnih informacij (lahko kar pisno)
    • 17.Risba
      • Predolg opis → pojasnilo vsebine v oglatem oklepaju
      • Kot avtorja upoštevamo prvega, ki je risbo postavil na Wikipedijo.
      • Ne navajamo datuma dostopa.
    • 18.Glasbeno delo: Naslove glasbenih klasik slovenimo
    • 19.Radijska, televizijska oddaja in film
      • prehitro, manjkajoče ali odvečno pojavljanje podatkov o tvorcih (pomoč: napovedniki programa, digitalni posnetki)
      • Poudarimo tiste, ki so imeli pri oddaji večjo vlogo (če je v ospredju novinar, navedemo njega)
      • Urednik. Naslov oddaje. Naslov serije. Kateri del oddaje. Mesto in datum predvajanja. Spletno lokacijo.
      • povezave na film (You Tube)
      • Lahko dodamo podatke o dolžini, imena glavnih igralcev, avtorjih glasbe (režiserja lahko na prvem mestu izpustimo)
      • Naslov filma zapišemo ležeče
    • Napake pri citiranju
      • nepoznavanje temeljnih referenc (v enem jeziku, znotraj ene šole)
      • vključevanje svojih nerelevantnih strokovnih kolegov, prijateljev, mentorjev med reference
      • navajanje konkurenčnih avotrjev
      • sklicevanje po nepotrebnem za javno dostopne podatke
      • URL-ji (brez podatkov o avtoju, naslovu ...)
      • Iskanje tiskaih verzij virov, dostopnih na spletu
      • navajanje leksikona brez naslova gesla
    • Navajanje na Wikipediji
      • ne navajamo drugih člankov na Wikipediji (naredimo linke)
      • prepovedano lastno raziskovanje in sklicevanje nanj
      • upoštevanje enotnega standarda za sklicevanje v posameznem članku
      • Slovenska posebnost: navajanje založbe pred krajem
      • vzdrževanje odprtosti, za spreminjanje standardov citiranja

Žanri[uredi]

  • vsakdanje sporazumevanje, publicistični, umetnostni, strokovni, znanstveni žanri
  • toleranca do manj pričakovanih žanrov se veča
  • najuglednejši status imajo knjige (lahko tudi nenatisnjene): znanstvene, strokovne, univerzitetni učbeniki, polski učbeniki, učno gradivo, pripomočki ipd. (diplome, magisterije, disertacije (z mislijo na širšo publiko))
  • poljudno:
    • najpreprostejši članki
    • namen popularizacije, družbenega osmišljanja raziskovalnih spoznanj med najširšo publiko
  • strokovno:
    • ne dosega visokih kriterijev znanstvenega, ni recenzirano, nima UDK-vrstilca, tujejezičnega povzetka, seznama literature in sklicevanj
    • že objavljeno spoznanje z mislijo na uporabnost in promocijo
    • podatkovna zbirka
    • poročila o dogodku, povzetek
    • članek (nagovor, spremna beseda, ljubilejni zapis, komentar, glosa, intervju, dnevniški zapis, pismo, forum, blog)
    • kritika (polemika, strokovna ocena)
    • enciklopedično geslo
    • esej, predavanje (ppt)
    • kritična izdaja (uredništvo, redakcija)
    • učbeniki, priročniki, navodila
    • razprava (pregledna znanstvena, izvirna znanstvena)
    • strokovna recenzija
  • znanstveno:
    • prva objava raziskovalnih rezultatov v znanstveni reviji (npr. Primerjalna književnost)
    • zahtevnejši slog in prilagojenost bralcu
    • kategorizacija znanstvenih prispevkov za hirearizacijo in točkovanje po izvedenih delih (npr. vabljeno predavanje, prispevki na konferenci, povzetek konferenčnega prispevka, poglavje v monografiji, geslo v enciklopediji ali slovarju, strokovna ocena ... )
    • pomembne za plezanje po akademski lestvici → promocija svojih raziskovalnih rezultatov
  • Wikipedična gesla:
    • škrbine: do 10.000 znakov (1500 besed)
    • standardni članki: do 25.000 znakov (3700 besed)
    • zaželeni, odlikovani, najvišje ocenjeni, znanstveni: 30.000 znakov (4400 besed)
    • bledi predstava o strokovnem značaju Wikipedije (še zmeraj poudarek na jedrnatem izražanju)

Šolsko pisanje[uredi]

  • referat, esej, diplomska naloga, magisterij, doktorat
  • namen: izpolnitev študijskih obveznosti, pridobitev ocene, dosega naziva
  • usmerjanje piščevega pisanja, potrebno izpolnjevanje mentorjevih pričakovanj, dokazovanje o preštudiranem gradivu
  • strokovno ali znanstveno pisanje, kadar se pisec osredotoča na predmet raziskave in opisovanja ter tvori kompozicijo razprave
  • problem interdisciplinarnih diplomskih nalog: merjenje moči med mentorji
  • Vsiljevanje avtoritete povzroča izgubljanje ugleda in verodostojnosti mentorja.

Popravljanje[uredi]

  • oblikovanje strokovnih spisov
  • strokovni pisci se večinoma ukvarjajo z že napisanimi besedili: popravljanje, urejanje, preoblikovanje, ocenjevanje, prezentacija, promoviranje
  • Wikipedija, metafora sodobne strokovne pisne udeležbe
  • Wikivir: strojno prebrano besedilo, postavljanje, popravljanje, opremljanje,uvrstitev
  • Lektoriranje
    • popravljanje besedila drugega pisca, da bi bilo sporočilno optimalno
    • odpravljanje zatipkanin, pravopisnih napak, slogovnih pomanjkljivosti
    • potrebno opraviti pred objavo (na spletu sproti)
    • zaposlitve: založbe, uredništva časopisov, knjig, spletišč
    • Copy editing v angleščini: skrb za format, členjenje, oblikovanje naslovov, poenotenje opomb, tehnični opravki, ni pa vsebinskih posegov
    • literarni programi, ki kritizirajo lektoriranje in uvajajo svoja pravila: pravopisna samovolja, pačenje sloga, niveiziranje, ukalupjlanje
    • namen strokovnih piscev: razumljivost in prepričljivost (lektor popravlja v prid sporočilnosti in ne avtorjevega ugleda)
  • Korigiranje
    • odpravljanje napak, ki so jih povzročili drugi (stavec, strojni branje)
    • prepleta se z lekturo, izgublja svoj pomen
    • "rdeči svinčnik", nekoč rokopisno popravljanje, danes dodajanje komentarjev in sledenje spremembam
    • uporaba pdf formata, da bi avtorje odvrnili od nadaljnjega spreminjanja besedila
  • Uredništvo
    • prvi pogleda besedilo in se odloči o njegovi ustreznosti: dolžina, kompenzacijska ureditev, vsebinske spremembe, upoštevanje slogovnih, pravopisnih in tehničnih pripomb
    • strokovna zahtevnost, teža znanstvene dejavnosti

Komunikacija v stroki[uredi]

  • E-pošta
    • dokumenti, vabila, dnevni redi, delovni načrti, zapisniki, pisemske oblike
    • razvade:
      • neodzivnost na pošto (ignoriranje dovoljeno le pri reklamni pošti, spamu, sumljivi pošti, nesramnih pošiljkah)
      • izpustitev zahvale, kot povratnega potrdila o prejeti pošiljki
      • pozabimo na pošto, na katero ne odgovorimo takoj
      • uporaba standardne slovenščine
      • predhodna sporočila skrijemo za 3 pike
      • iz več poštnih naslovov, pošto usmerimo na en naslov
      • priponke v splošno razširjenih formatih: doc, jpg, pdf, xlsx
      • golobesedilni format poštnih sporočil (arhiviramo v formatu txt)
    • zaradi pomanjkanja komunikacije, prihajado nesporazumov in konfliktov
    • profesorjeva komunikacija s študenti (težave): neobveščanje, bombandiranje
    • problematična prevelika samozadostnost in občutek, da ne potrebuješ integracije s strokovnimi kolegi
    • egalitarizem: piščevo demokratično naziranje → uporaba le male začetnice (problem, kadar od kod kopiramo besedilo, nastane nehomogenost)
    • v vrstico to (za) ne vpisujemo vseh, ki jim bomo sporočilo poslali, ampak jih damo pod kategorijo skrita kopija
    • upoštevanje možnosti odgovori in odgovori vsem
    • pred pošiljanjem odpravimo spremembe, ki so nastale zaradi kopiranja iz urejevalnika
    • odločitev za vikanje (+priimek) ali tikanje (+ime) - poudarja enakopravnost
    • Nagovori:
      • Dragi kolega, Spoštovani kolega (najbolje začeti brez nagovornih formul, ampak s temo)
      • Spoštovani gospod/prof. dr. profesor/priimek, Cenjeni kolega
      • Spoštovana kolegica, dragi kolega (nevtralna zveza, kadar nič drugo ni primerno)
      • Dragi Marjan (vrstniki v stroki)
      • Pozdravljeni (problem pri končnem pozdravu)
      • uporaba vejice ali klicaja, poseben odstavek/naslov, ali v vrstici z besedilom
    • Zaključek
      • S spoštovanjem (osebno ime dodamo, če ne želimo poudarjati komunikacijske distance)
      • Lepo vas pozdravljam, Lepo te pozdravljam, z lepimi pozdravi, Lp. (ni dilem pri vikanju, tikanju)
      • Pozdrav, S pozdravi (suho, nekateri občutljivi
      • Kraj in datum nista potrebna, razen, če napišemo kraj delovanja ustanove, v imenu katere pišemo.
    • Podpis
      • Ime (in Priimek pri vikanju)
      • na Wikipediji: ikona svinčnika, <Alt> +<126>
      • lastnoročni podpis: dodamo sliko svojega podpisa (manj avtentično)
    • pomenljiv in specifičen naslov
    • Google groups → olajšana komunikacija
    • upoštevanje dolžine (nekoč en list) pri sestavljanju obrazcev
    • naslavljanje dokumentov v priponki: kratko, pomenljivo, enolično, brez strešic, velikih črk, številčenje variant, spodnja črta namesto presledka
    • Pomoč pri prevodih v tuje jezike: besedno zvezo vnesemo v Google iskalni niz
    • izbira jezika: pragmatična, spontana ali vnaprej dogovorjena
  • Socialna omrežja
    • način družabne komunikacije v informacijski družbi med producentom in porabnikom informacij
    • pozitivno: kooperativnost, kolaboracija, množičenje
    • negativno: ekspolatacija, komercializacija, nadzor, izguba zasebnosti
    • funkcije
      • zasebna komunikacija, vzdrževanje skupnosti: Facebook, Linkedln
      • izmenjava vsebin: YouTube
      • pisanje dnevnikov: Blogspot, WordPress
      • prispevanje k skupnemu znanju: Wikiji
    • imajo kratko življenjsko dobo
    • nova strokovna praksa, laični interes, demokratičnost, digitalna orodja
    • Facebook:
      • promocija znanstvenoraziskovalnih in strokovnih, pedagoških, drugih akademskih informacij
      • nastal na ideji povezovanja študentov
      • nevarnosti: mitizacija (konstruiranje razlag z všečno podobo za javnost), digitalizacija nekoč zanemarjenih del, laiki izpostavljeni pristranskosti, ne gre za uravnoteženo sodbo
      • javni aganžma ne prinaša točk na akademski lestvici (zato se aktivirajo predvsem laiki)
      • profesionalci bi se lahko vključili kot pomočniki (ne pa avtoritete)
    • Tvit:
      • oblika bloga (mikrobloganje), SMS interneta, omejenost na 140 znakov
      • v ospredju zabava, politika, všečkanje, komentiranje (profitna organizacija)
      • kratko besedilo, formalne omejitve, uporabljanje v literarne namene
      • ozaveščeni humanisti (status javnega intelektualca) širijo svoj vplivni krog
      • promocija in diseminacija, besedila, povezave, slike, citati iz drugih tvitov
      • citiramo v celoti, vir zapišemo takoj za citatom
      • obvezna promocijska spremljava pomembnih strokovnih dogodkov in objav
    • Linkedln
      • razpisi za akademske službe in projekte
      • zli sloves: sovražni, žaljivi in vulgarni govor anonimnih prispevkov
    • Amazon:prave recenzije knjig
  • Zagovor
    • akademski spisi, referati, seminarske naloge, diplome, magisteriji, doktorati
    • bledi glavni smisel dogodka, glavno besedo ima najuglednejši ali najstarejši član, mentor le brani pred morebitno kritiko
    • potek:
  1. pozdrav prisotnih, predstavitev članov komisije, vzrok, potek dogajanja
  2. predstavitev kandidata
  3. povzetek ocen disertacij
  4. polurna predstavitev izdelka (ppt, izroček)
  5. vsak v komisiji največ 3 vprašanja (kandidat se odloči, ali potrebuje čas za premislek)
  6. vprašanja lahko postavi tudi publika
  7. odločitev o končni oceni
  8. slovesna razglasitev rezultatov, čestitke

Literarna kritika[uredi]

  • demokratični sistem
  • upoštevanje beroče publike (presečišče znanstvenega in publicističnega)
  • subjektivna kritika
  • reklamno pisanje ni resna kritika
  • netrajnost kritike (vezanost na čas)
  • jasnost, prepričljivost, poučnost, (zabavnost), ozaveščanje bralcev
  • sovraštvo avtorja in njegovih prijateljev
  • literarna (rubrike dnevnega tiska, literarne, kulturne revije) in strokovna kritika (strokovne revije, dnevni tisk)
  • spletna objava kritike rahlja žanrska pravila in prispeva k deležu nesporazumov
  • parodičnost in polemičnost kritik

Enciklopedični članek[uredi]

  • zahteva po jedrnatosti, konciznosti
  • vzorčna oblika današnjega strokovnega pisanja
  • strokovni žanri, odpovedovanje anekdotičnosti
  • soglasnost, sodelovanje, strpnost, upoštevanje drugih
  • vrednostna nevtralnost
  • Biografski članek
  • Članki o knjigi

Učbenik[uredi]

  • raziskovanje in objavljanje znanstvenih razprav, vprašanje o smiselnosti izobraževanja v slovenščini
  • specifike učbeniškega pisanja:
    • dialoškost: format DZ, prostor za bralčevo interaktivnost, vprašanja, nagovori
    • povzemanje, ponavljanje: povzetki, utrjevanja, uvodi
    • poenostavljanje: kratke, zapomljive definicije, naštevanja
    • privlačna tipografija
    • skupno avtorstvo
    • povezovanje v serije
  • selekcija, uveljavljanje osebnega interesa v učbeniku
  • hlastanje po prvenstvu v založniški dejavnosti (nadpovprečni honorarji)
  • nezaupanje, zaradi pomanjkljivi vrednosti v znanstvenem pogledu
  • očitki na račun učbenika:
    • izvor v pripravah na predavanja (manj premišljeno oblikovanje teksta)
    • pomanjšana, poenostavljena oblika znanstvene monografije, neupoštevanje namembnosti
    • zapomljive definicije, poudarek na reprodukciji in recikliranju znanja pri preizkusih
    • faktografska naštevalnost
    • stereotipne, prežvečene, zdavnaj presežene opredelitve
    • nereflektorirane šolske fraze: velja za, najpomembnejši predstavniki so, delimo na, prevladuje, poznamo, ločimo, razdelimo, uvrščamo, štejemo, umeščamo, je značilno, opazne so, pojavlja se, pomemben, predvsem, poglavitni, najbolj
  • Nova pisarija: spletni format, drugačen slog, nazornost, poučnost, vzpodbuja k dodatnemu raziskovanju in poglabljanju v temo.

Strokovni blog[uredi]

  • blog= spletnik/ spletni dnevnik
    • oblikovanje osebnega spletnega profila
    • Področni blogi, blogi na določeno temo, politična diskusija, publicistično udejstvovanje, javni intelektualci, javne osebnosti
    • WordPress, Google Blogger, Siolov Blogos
    • slovenisti pri blogih niso posebno dejavni (edini Aljoša Harlamov)
    • posrast objavljanj po 1997 (nastanek bloga)
    • žurnalistični žanr
    • ritem izhajanj (instantnost, ažurnost)
    • odsotnost selekcije (objavi, nato filtriraj)
    • oddaljevanje od znanosti: anonimnost, narcizem, obsedenost z mediji, slog, poudarek na izrazju
    • izmenjava neobjavljenih znanstvenih spoznanj, dialog med znansteniki, možnost povratnih informacij
    • zasvojljivost, permanentno konferenčno komuniciranje, primerljivo s predavanji
    • nima znanstvenega statusa
    • širša razumljivost sporočila, vidnost
    • povezanost in večja živost znanstvenih skupnosti
    • akademsko delo: kuratorji, uredniki, recenzenti: zbiranje, organiziranje in kategoriziranje informacij
  • Znanost
    • potrebno stalno objavljanje, sledljivost virov
    • filtriraj, potem objavi: v poštev pridejo le ozke ekspertne skupnosti

Spletni forum[uredi]

  • spletni forum = internet forum
  • orodje za konstituiranje in vzdrževanje strokovne/ znanstvene skupnosti
  • strokovna sporočila, vprašanja, odgovori, nasveti, komentarji, ugovori, polemike, vabila, oglasi
  • določanje vitalnosti: strokovni forumi, število naročnikov
  • promocija lastne dejavnosti za skupnost, ki se uveljavlja
  • elektronska oglasna deska (bulletin board sistem, BBS)
  • poštni seznam (electronic mailing list): kombinacija e-pošte in spletnega arhiva
  • arhiviranje sporočil (razlika od spletnih klepetalnic)
  • golobesedilni format z linki, nitkanje, threading
  • nemodernizirani: izpostavljenost spletnemu aktivizmu, politiziranju (odvrača od branja)
  • modernizirani: strožje in bolje organizirani, spominjajo na spletni časopis
  • specifika: vsebino foruma določajo prispevki naročnikov
  • začetek foruma: osebna želja posameznika po javnem aganžmaju
  • Humanist: elektronski seminar v obliki poštnega seznama: Willard Mc Carty, 1987
  • SlovLit:
    • oblikovanje 1999, 1650 naročnikov
    • prilagoditev interesni sferi začetnih naročnikov: literarna zgodovina in jezikoslovje
    • 800 sporočil letno
    • osrednja informacijska točka za ta področja

Slog[uredi]

  • dnevniška naravnanost: razporejanje besedil po aktualnosti: od spodaj navzgor
  • Slov lit: sporočila skozi leto od zgoraj dol, letno kazalo od spodaj gor
  • zasloni narekujejo besedilu drugačno obliko: ležeče, panoramsko (120-150 znakov na vrstico)
  • prazni prostor, okvirji dodatnimi informacijami
  • odpiranje bralnega pogleda z bližnjicami
  • menijska izbira, besedilo s povezavami (današnja standardna oblika besedila)

Sestavni deli[uredi]

  • kompozicijski elementi:
  1. avtorjevo ime
  2. naslov
  3. izvleček
  4. ključne besede
  5. povezave
  6. kazalo
  7. telo besedila
    1. uvod
    2. teorija/metoda
    3. gradivo
    4. analiza
    5. sklep
  8. literatura
  9. priloge: slike, tabele, grafikoni, opombe
  • namen: usposobiti interesenta za samozavestno in kompetentno udeležbo v žanrih strokovne komunikacije
  • IMRAD (introduction, methodes, results, and discussion)
  • UMRIS (uvod, metode, rezultati in sklep)
  • doktorske dispozicije; naslov, izvleček, hipoteze (namen), utemeljitev, etode, rezultati, literatura
  • za diskriptivna področja
  • kaj je bilo na isto temo že zapisano, tokrat z drugačnega zornega kota, nastanek novih raziskovalnih paradigem, teorij, metod
  • sklenjeno komponiranje, smiselno povzemanje
  • avtorjevo ime (običajno en avtor), ime ustanove in kontakt za večjo verodostojnost in zaupanje (tudi pri upokojenih avtorjih)
  • gesla na Wikipediji nimajo zapisanih avtorjev (lahko jih pregledamo v zgodovini)
  • naslov
    • (občutljiva) prva točka stika strokovne informacije z bralcem
    • radikalni povzetek teksta, skrčena celota, sklenjeno sporočilo, zadene vsebino (ne more biti poljuben in umetniški)
    • seznam ključnih besed: zgolj nanizane
    • pogoji za ustrezen naslov:
      • natančnost in jedrnatost (do 10 besed)
      • pravopisna brezhibnost
      • brez krajšav in narekovajev, verzalk
      • ni v obliki stavka ali vprašanja
      • stvarni naslov
      • podnaslov ločen z dvopičjem, naj ne ponavlja izrazov iz naslova
    • UD-klasifikacija: priskrbijo jo bibliotekarji na urednikovo priprošnjo
    • samozadostnost strokovnjakov, ki kritizirajo popravljanje naslovov
    • napake pri naslovih: dolžina, neekonomičnost, pravopisne, slogovne, terminološke napake, kompliciranost
    • odvečni(aksiomatični) izrazi : analiza, sinteza, primerjava, proces, povezanost, vpetost, vpliv, razširjenost, dinamika, dimenzije, dejavniki
    • prevajanje v angleščino: pomoč dash in quotation mark
  • izvleček/sinopsis/abstrakt
    • krajša oblika povzetka, sklepa objavo
    • 4 sestavni deli:
      • predmet razskave
      • metode
      • rezultati
      • sklep oz. implikacije
    • največ 10 vrstic (100-500 besed)
    • ni odstavčnega členjenja
    • ni kratkih sklicev in opomb
    • oblika: takoj za naslovom, manjše črke, manjši vrstični razmik, prevod v angleščino
    • prijavljanje avtorjev na udeležbo pri konferencah
    • prilagoditev temi razprave
    • od izvlečka je odvisno, ali bodo ljudje prispevek brali ali ne (premalo pozornosti)
    • informativni in deskriptivni izvlečki
    • odsvetovano zgolj navajanje vprašanj
  • ključne besede
    • podobno izbiri kategorij pri Wikipediji (iskanje širših predmetnih področij)
    • pri ključnih besedah iščemo ižja predmetna podorčja
    • vedno ne morewmo razlikovati med širšimi in ožjimi področji
    • pri izbiri nismo svobodni: frekventni izrazi s terminološko težo
    • utrjeni termini (redko neologizmi): preverimo v enciklopedijah, leksikonih, Novi besedi, Gigafidi, stvarnih kazalih strokovnih knjig, googlanje v narekovajih
    • vodilo: jedrnatost in kračina
    • izrazi iz naslova ne pridejo v poštev za ključne besede (tudi če so v sklonski obliki)
  • kazalo vsebine
    • program ga oblikuje samodejno, izpušča verzalke (okorne in diletantske)
    • ustrezno kazalo:
      • naslovi in podnaslovi so kratki
      • biografska gesla se ravnajo po vzorcu
      • ne pretirana členjenost
      • smiselna razporeditev podpoglavij
      • naslovni pojmi so poenoteni v ednino
      • izpuščanje ponavljajočih izrazov v seriji poglavij (kadar je to mogoče)
    • pregledna razporeditev, logično zaporedje, prikazovanje le prvih treh nivojev
  • povezave/ klikljivi deli besedila
    • ločujejo besedilo na papirju in besedilo na zaslonu
    • nadomeščajo imenska in stvarna kazala, seznam literature
    • modra barva, podčrtanost, vijolična barva, rdeča barva
    • vnašanje hiperpovezav v wordu in drugih urejevalnikih preko menija z desnim klikom na miški
    • na wikijih oglati oklepaji, dvojni oglati oklepaji
    • ležeči tisk označimo neposredno ob naslovu monografije
    • levi stolpec: Kaj se povezuje sem

Napake[uredi]

  • nepriljubljeni jezikovni kotičkarji: opredeljujejo, kaj je prav in kaj narobe
  • na napakah se učimo, svojih napak ne ugledamo hitro, jih ne priznamo
  • gostobesednost
    • črtanje odvečnih besed in besednih zvez
    • pogovorni elementi namigujejo na situacijo, v kateri je besedilo nastalo
    • jedrnatost strokovnih besedil, prevajanje v strokovni jezik
    • preveč besed na dozo informacije
    • nehotno nakopičeni izrazi: tudi, še, lahko, svoj, prim., takratni, prav tako, poleg tega, potem, nato, izpostaviti, poudariti, naglasiti, predvsem, večinoma, v glavnem, največkrat, običajno, praviloma, načeloma, prav gotovo, nedvomno, zagotovo, brez vsakega dvoma, seveda, pravzaprav, za ta del. razmeroma, relativno, dokaj, precej, malo, bolj ali manj, povsem, približno, okrog, okoli določen, specifičen, posamezen, sam, razni, različen
    • variiranje osebka lahko izpustimo
    • sintaktične obsesije, ustvarjanje vzporednih eksistenc, poudarjanje nepotrebnih besed
  • nerazumljivost
    • sklicevanje na izbiro humanistične smeri študija, ki poveličuje komplicirana besedila
    • Sporočilno nejasna besedila zavajajo
    • površnost pri pisanju in zavedno kršenje pravil razumljivosti
    • dojemanje nerazumljivosti kot odlike
    • smiselnost znanstvenega početja, da je razumljivo tudi ljudem zunaj stroke
    • dobra znanost ceni veličino preprostega izražanja zapletenih spoznanj
  • pomanjkanje konteksta
    • pisec pozabi na tezo, besedilo nima rdeče niti
    • rešitev: naknadna umestitev obdelanega gradiva v kontekst drugih avtorjevih del
    • pravi ekspert je ta, ki ve, kako do informacij priti, in jih tudi zna postaviti v kontekst
    • že/žele: uporaba teh členkov zahteva pojasnilo
    • celo/kar/samo: izraža piščevo presenečenje nad dejstvi, odstopa od nevtralnosti informacije
  • manierizem
    • težnja k sklenjenosti besedila, navezavi stavkov enega na drugega
    • uporaba retoričnih sredstev (vzročno-posledična povezanost): torej, seveda, potemtakem, zato, saj, ker, posledično, seveda, jasno, nedvomno, vsekakor, brez zadrege, očitno, sklenemo
    • primernejši izrazni asketizem
    • izrazna samovšečnost: ob tem je treba takoj povedati, pričujoči, naj mi bo dovoljeno pripomniti
    • dejstvo, da avtorja citiramo, je dokaz njegove uglednosti
    • avtor lektorju ne dovoli šariti po besedilu, se ne zaveda vrednosti strokovnega izražanja
    • hipnotično ponavljanje ni priporočljivo
    • hiperkorektnost: kateri/ki
    • anarhizmi: zategadelj, potemtakem, bržčas, bržkone, nemara, malodane, povsem, denimo, tolikanj
  • slogovna ubornost
    • pretirano ponavljanje posameznih izrazov
    • avtor ugotavlja, poudarja, opozarja, trdi, navaja, citira, vztraja
    • z direktnim poimenovanjem avtorja izjave se zmanjša možnost napačnega pripisovanja izjav.
    • moteča ponavljanja: iz grafikona lahko razberemo, iz preglednice vidimo, iz analize se da sklepati
    • ponavljanja posledica malomarnosti, površnosti, v pisni obliki netolerirane
    • potrebujemo drugo branje in drugega bralca (najprej sošolca, prijatelja)
    • mašila: in sicer, pravzaprav, seveda, povsem, bojda, ne samo, ampak tudi, in tako dalje, in tako naprej, za ta del, v bistvu
    • predstavnik, predstavlja, je prisoten
  • pristranskost
  • terminologizacija
  • spol in število
  • mentalno brambovstvo in servilnost

Slovarček[uredi]

  • specialna pismenost: sposobnost komunikacije v zaokroženih skupinah in specifičnih situacijah
  • bralna in funkcionalna pismenost: pravilno razumevanje sporočil v kulturi, ki ji pripadamo
  • informacijska družba: ime za socialno paradigmo današnjega časa, ki nadomešča starejšo industrijsko družbo
  • wikiji: skupek spletišč, z wikipedijo v jedru, ki so vzorčna oblika sodobne pismenoti
  • volontarizem: objavljanje ni povezano z mislijo na ekonomski profit, ampak zgolj s teščenjem radovednosti in pridobivanjem znanja
  • kooperativnost: ki ukinja prakso individualnih objav, globalne nepovezanosti, lokalnein strokovne samozadostnosti ter avtorskega napuha, ki bremenijo humanistične discipline
  • Kategorija (wiki): mesto v hirearhiji (lokalno, globalno, ne pa vrednostno)
  • Glej tudi (wiki): sorodna gesla
  • kredibilnost: verodostojnost
  • aktivizem delovanje, dejavnost med ljudstvom
  • strokovno recenziranje selekcioniranje kredibilnih informacij od nekredibilnih
  • nepotizem: preferiranje prijav prijateljev in sorodnikov
  • citatni indeks: podatkovna zbirka, ki iz znanstvenih revij izpisuje sklice na predhodne objave, da bi dobili pregled nad medsebojno povezanostjo razpravljanja in identificirali pomembnejše (pogosteje citirane) objave od manj pomembnih

viri definicij: Miran Hladnik. Nova pisarija: Strokovno pisanje na spletu. Wikiknjige. ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2016.