Uporabnik:Tanabencan
Obnova nove pisarje[uredi]
Uvod[uredi]
Nova pisarija je za današnji čas prilagojeno nadaljevanje literarnovednega priročnika Praktični spisovnik. Poznamo več vrst pismenosti (digitalna, informacijska, medijska, ekološka, prometna, kartografska, plavalna, funkcionalna, finančna, čustvena, matematična/številčna, bralna, kulturna, politična ...), Nova pisarija pa se predvsem ukvarja s tisto, ki je povezana z besedilom na zaslonu, tj. novimi mediji v navezavi s tradicionalnimi oblikami pismenosti.
Kam z avtorjem[uredi]
Glede na to, da je v igri spletno središče, je avtorjev več, a glavni in odgovorni je prof. Miran Hladnik. Z objavo knjige na relativno novem mediju, se pojavijo tudi drugi problemi (npr. Kako knjigo vpisati v Cobiss?)
Prešernova Nova pisarija[uredi]
Njen prvotni naslov je Kranjska pisarija, v osnovi pa gre za kritiko Prešernovih nasprotnikov Kopitarja, Metelka, Ravnikarja in Pauška.
Pismenost[uredi]
V zadnji četrtini 18.st je postala pismenost nujna ne samo za izobražence, temveč tudi za večino populacije. Dandanes je vsak, ki ni pismen, obravnavan kot manjvreden. Vsekakor se je pismenost skozi leta močno spremenila, in danes ne moremo več govoriti o pismenosti mimo računalnikov. V osnovi je pismenost "obvladovanje znakovnega sistema za (pisno) komunikacijo." Je dvojna sposobnost: sposobnost sprejemanja in sposobnost tvorjenja zapisanih informacij in brez interaktivne udeležbe v komunikaciji ne obstaja. Vsaka vrsta pismenosti ima svoj sporazumevalni kod, vsaka znanstvena disciplina svoj jezik, vsaka religija svoje izrazne formule, in več kot jih človek obvlada, težje je z njim manipulirati. Elektronska pismenost je postala nujni del splošne pismenosti, mimo katere ne gre več stopiti, ko se o pismenosti govori.
Informacijska družba[uredi]
Informacijska družba je ime za "socialno paradigmo našega časa" (v kontrastu z "industrijsko družbo" prejšnjih stoletij). Koncepti, ki so tesno povezani z njo, so: participativna kultura, socialna omrežja in družbeni mediji. Tiskano besedilo tone v pozabo in splošne argumente, ki se zavzemajo zanj, je lahko izpodbiti (primeri za to so navedeni v Novi pisariji sami).
Wikiji[uredi]
Wkiji so praktični in privlačni zaradi svoje lahke dostopnosti, voluntarizma, kooperativnosti in tesnejšega stika z realnostjo. "Wikiji" (žargonski izraz sa skupek spletišč), so se pojavili leta 2001.
Wikiji so:
Na lestvici jezikov, katere kriteriji so število člankov in njihova kvaliteta (obseg, število povezav, redakcije ...), je slovenščina na 40. mestu. Jeziki se na Wikipediji po Kornaijevi kategorizaciji delijo v tri skupine: Prva skupina vsebuje 16 jezikov, pod drugo (v kateri je tudi slovenščina) spada 83 jezikov in predstavlja vitalne jezike, v tretji skupini pa je 90 jezikov, katerih prihodnost je neznana. Slovenska Wikipedija je nastala leta 2002 in je leta 2016 presegla 150.000 gesel. Članki na Wikipediji so urejeni z licenco 'creative commons' (cc), torej licenco ljudstva, ki zahteva priznanje avtorstva, čeprav je pri besedilih avtorjev več. Objave na Wikipediji pregledajo posamezniki, ki tvorijo wikiskupnost.
Pri wikijih je na prvem mestu možnost uporabnikovega poseganja v spletišče in sodelovanja.
Wikiji in šola[uredi]
Wikiji so vplivno pedagoško orodje, saj so na njih strnjeni podatki lahko dostopni vsem. Besedila, objavljena na Wikiverzi (najboljšemu približku za spletno učilnico) se kasneje, ko so izpopolnjena objavijo na Wikipediji.
Avtor[uredi]
Pozornost literarnih zgodovinarjev je bila v 60. letih 20. stoletja usmerjena k avtorju, biografija je postala eden izmed bolj zaželenih žanrov. Naslednja generacija je pozornost z avtorja preusmerila k besedilu in tako se je v 80. letih pozornost spet preusmerila k bralcu, k njegovim kulturnim interesom, potrebam in obzorju.
Motivacije za pisanje[uredi]
Naša motivacija za pisanje je odvisna od več dejavnikov. Pišemo zaradi predmeta, vrednega ubesedovanja, zaradi samega sebe ali za katero od socialnih skupin, ki jim pripadamo. Eden izmed problemov v etiki pisanja je avtorski napuh. Ta se kaže v samopoveličevanju, hlastanju po znanstvenem prestižu in v najslabšem primeru v znanstvenih prevarah. Besedila moramo sestavljati in jih pisati tako, da so dostopna in razumljiva vsem bralcem. Po teoriji funkcijskih zvrsti jezika smo lahko pismeni na štirih področjih: na področju vsakdanjega sporazumevanja, leposlovja, strokovnega in znanstvenega diskurza ter publicistično oz. novinarsko.
Izbira jezika[uredi]
Ob pisanju besedil se je iz pragmatičnega vidika treba ozreti na bralca besedila. Če je tekst namenjen globalni javnosti, je najprimernejša izbira jezika angleščina, medtem ko je za razprave o slovenski književnosti izbrani jezik slovenščina. Slovenska Wikipedija je bila ustvarjena z namenom, da se vanjo pretočijo strokovna spoznanja slovenskih raziskovalcev in inštitucij v slovenščini, prav tako pa je omogočila primerjavo podatkov v slovenščini s tistimi v drugih jezikih in s tem spodbudila medsebojne vplive.
Izbira teme[uredi]
Možnosti izbire teme je v literarni zgodovini in v njenem akademskem okolju vedno več (narekujejo jih asistenti, profesorji, mentorji, regionalne/globalne smernice ...). Ni dobrih in slabih tem, večinoma se naklonjenost temi rodi skozi intenzivno raziskovanje in ukvarjanje z njo. Prizadevanje, da si vsak učenec/dijak/študent izbere temo, ki mu je tako ali drugače najbolj blizu, je v skladu s pedagoškim principom "samorealizacije", vendar pa naklonjenost temi ni nujno izhodišče za dobro raziskovalno delo.
Vaje v pisanju[uredi]
Pisanje oz. upravljanje z orodji je spretnost, ki se jo moramo naučiti. Pri zaslonskem pisanju sta orodji miška in tipkovnica in čeprav je pisanje na roko zasenčeno s strani zaslonskega pisanja, ga je potrebno poznati.