Uporabnik:TajdaO

Nova pisarija

Slovarček manj znanih besed

E-pošta

frankiran - nalepiti znamko na poštno pošiljko kot dokaz plačane poštnine
kurziv - tiskana pisava z ležečimi črkami
konverter - pretvornik
egalitarizem-nazor, da so ljudje enaki, enakopravni.
recenzent-kdor recenzira, ocenjevalec.
korespondenca vzdrževanje medsebojnih pismenih stikov, dopisovanje
egalitarizem nazor, da so ljudje enaki, enakopravni
koncipirati napraviti, sestaviti koncept, osnutek
ekspertiza izvedensko mnenje, poročilo
pragmatičen podrejanje praktični uporabnosti, koristi
tilda-grafično znamenje v obliki ležeče vijuge zlasti za označevanje neizpisane besede, enote, obarvane v slovarju, vijuga.

Od uvoda do wikiji in šola

vademekum - knjiga, publikacija, navadno majhnega formata, z osnovnimi, praktičnimi pojasnili o čem; priročnik, vodič
arhaizem - jezikovni element starejše dobe v novejšem, sodobnem jeziku
geneza - izvor, nastanek in razvoj česa
impresum - podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno na zadnjem listu; kolofon
utilitaren - uporabnosten, koristnosten
pasivizacija - boriti se proti
analfabet - kdor ne zna pisati in brati, nepismen človek
pasivizirati - spraviti v nedejavnost, nedelavnost
eklatanten - očiten, jasen, prepričljiv
kataklizma - dogodek v naravi, ki povzroči velike spremembe na zemeljski površini ali v vesolju
revidiranje - pregledovanje poslovanja, dokumentov zaradi ugotavljanja skladnosti s predpisi, zakoni; spreminjanje kakega dokumenta, besedila ali uveljavljanje novih pogledov na določen pojav
apel - javen poziv, klic

Komentar poglavja

Nova pisarija od uvoda do wikiji in šola govori najprej o tem, kaj sploh pismenost je, kako se izraža in kakšne vrste pismenosti sploh poznamo. Navedeno je tudi, da je sam sestavek, torej Nova pisarija pod licenco, saj avtor ne želi, da besedilo prekopira in ga nekdo drug prodaja v svojem imenu. Kar se mi zdi prav, saj je v tem času potrebno zaščititi, kar je tvoje, še posebej v nekaj tako obširnega kot je to delo. Omenja tudi na kratko samega Prešerna in njegovo Novo pisarijo. Sama Wikipedija se je začela leta 2001, njen namen pa je, da informacije posredujemo drugim, brez želje po zaslužku.

Od wikiji v šolah do bralec

uzurpacija - nezakonita, nasilna prilastitev
brezpriziven - ki ne dopušča priziva, ugovora
benigen - nenevaren, neškodljiv
korifeja - prvak, veličina
hermetizem - lastnost, značilnost umetnosti, ki si ne prizadeva biti razumljiva širšemu krogu ljudi
antologija - zbornik najboljših stvaritev, zlasti leposlovnih, cvetnik
defetizem - mnenje, prepričanje, da je kako (pomembno) delo, prizadevanje brezuspešno, malodušno

Od bralec do aktivizem

diseminacija - razširjenje bolezenskih klic po telesu
recenzija - prikaz strokovnega mnenja, sodbe o (novem) znanstvenem ali umetniškem delu, zlasti glede na kakovost, ocena
inercija - stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenobnost, nedelavnost
besedilni korpus - zbirka besedil v elektronski obliki s standardizirano obliko zapisa in izbranimi podatki
larpurlartizem - nazor, da je funkcija umetnosti samo estetska, ne pa tudi družbena
nihilizem - nazor, ki zanikuje, odklanja splošno veljavne, priznane življenjske norme, vrednote
tendénčen - ki ima namen doseči prepričevalen učinek
triviálen - vsebinsko prazen, obrabljen, malovreden
uzurpácija - nezakonita, nasilna prilastitev

Od aktivizem do navajanje

valénca - lastnost besede, da ima v stavku ali besedni zvezi lahko skladenjsko dopolnilo; vezljivost
legitimitéta - upravičenost, temelječa na pravni podlagi
inêrtnost - lenobnost, nedelavnost
napaberkováti - nabrati, najti
niansíranost - lastnost, značilnost niansiranega
metúzalemski - starost, zelo visoka
pásus - odlomek, del
recenzènt - kdor recenzira, ocenjevalec

Komentar poglavja

"Razlika med vezajem (-), pomišljajem (–) in dolgim pomišljajem (—). Pomišljaj dobimo s kombinacijo tipk <ctrl> in <->. Dolgi pomišljaj dobimo s kombinacijo tipk <ctrl> + <alt> + <-> na numeričnem delu tipkovnice. Dolgi pomišljaj pride v poštev redko, le za členitev dolgih odstavkov, ki jih ne želimo ali ne smemo razbiti na manjše. To se zgodi v opombah, ki ne smejo biti odstavčno členjene. Nestični dolgi pomišljaj stoji torej samo med povedmi, ne pa znotraj povedi.

Slovenski pravopis pozna tri oblike dvojnih narekovajev in več oblik enojnih. Slovenska Wikipedija priporoča rabo srednjih narekovajev (»«)

Pisec mora poznati razlike med računalniškimi formati besedil. Prepoznava jih po končnicah v naslovih dokumentov: *txt pomeni golo besedilo *doc, docx, rtf, odt pomeni obogateno besedilo *htm ali html je spletno besedilo *pdf je natisljivo besedilo *besedila na wikijih, v repozitoriju spletišča Academia.edu in še kje nimajo končnic" (M. Hladnik)

Od Navajanje do Zgledi

pregnánten - jedrnat, zgoščen
imponírati - vzbujati občudovanje, spoštovanje zaradi določenih lastnosti, vedenja
inêrcija - stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenobnost, nedelavnost
paginíran - oštevilčen

Komentar poglavja

Zaščita dela, iz 50 let, se je premaknila na 70 let po avtorjevi smrti.

Slovenske znanstvene revije: Primerjalna književnost, Slavistična revija, Jezik in slovstvo. Pa tudi, Otrok in knjiga, Sodobnost, Dialogi.

Humanistični pisci uporabljajo različne citatne standarde. Uporabljajo MLA slog ali čikaški. Razlika med njima je ta, da v MLA slogu damo narekovaje za naslovom člankom v revijah, pri čikaškem slogu pa damo letnico takoj za avtorjevim imenu.

Bibliografski navedek začnemo z avtorjevim priimkom ne z imenom, da jih po abecedi lažje najdemo.

"Bibliografske enote: avtor, naslov Potem glede na vrsto objave še: -ime spletišča in datum pri spletni objavi, -kraj, založbo, letnico in knjižno zbirko pri knjigi, -naslov zbornika, kraj, založbo, letnico in strani pri članku v zborniku, -naslov revije, letnik, številko, letnico in strani pri članku v reviji, -naslov časnika, datum in strani pri članku v časniku" (M. Hladnik)

Od Zgledi do Žanri

kolofón - podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno na zadnjem listu

Od Žanri do Slog

elaborát - izčrpen, strokovno dokumentiran spis o kaki stvari
ekspertiza - izvedensko mnenje, poročilo

Moje izkušnje s tipkanjem

Pri samem tipkanju besedila in popravljanju nisem imela velikih težav, saj je celotno besedilo napisano v razumljivi slovenščini in je bilo napisano skoraj brez napak. Tu in tam sem imela za popraviti kakšno črko, ločilo ali presledek.

Jaz in slovenistika

Izbira študija slovenistike sicer ni bila moja prva želja, ampak se mi je uresničila moja tretja želja. Sama nisem nikoli bila preveč navdušena nas slovenščino oziroma me ni nikoli zanimala tako, da bi se v njo kaj preveč poglabljala. Po moji končani srednji šoli in maturitetnem tečaju, sem imela dve leti časa, da ugotovim, kaj je tisto kar bi me zanimalo in bi imela dovolj veliko motivacijo za učenje. Moj izbor se je skrčil na 3 želje in med njimi je bila tudi slovenistika. Kar me najbolj veseli je književnost. O samem jeziku in pravilih nimam veliko podlage zato vem, da bom morala še veliko nadoknaditi, vendar sem pripravljena na delo in učenje.

Moj vtis o SR

Slavistična revija. Samo po imenu, sem si to revijo predstavljala čisto drugače, bolj podobno reviji, ki je nam vsem bolj poznana. Ta revija me spominja bolj na knjigo in s samo platnico in izgledom pritegne pozornost, še posebej s svojo živo rdečo barvo. Vsebina revije se mi je zdele precej zahtevna, saj so v njej zanimivi in izčrpni članki avtorjev, ki se trudijo razviti in narediti nekaj novega na tem področju. Zanimivo mi je bilo tudi to, da v to revijo pošiljajo prispevke tudi tuji avtorji in to, da je vsak članek preveden na kratko še v angleščino oziroma v nekaterih primerih iz ruščine v slovenščino.

Bibliografska navedba enega od člankov

Janko Trupej. Zaznamovanost slovenskega izrazoslovja za temnopolte Slavistična revija 62/4 (2014) 635-45. COBISS

Opis wiki članka in obnova enega komparativista

Skoraj vsi članki in imajo stalno obliko in poglavja, kot so: življenjepis, delo, bibliografija, glej tudi, zunanje povezave, viri. Zraven še sodi tudi fotografija in kratka oznaka avtorja s podatki o rojstvu poklicu, ... Članki so krajši in v njih so le bistveni podatki.

Obnova članka: Mateja Pezdirc Bartol

Mateja Pezdirc Bartol je slovenska literarna zgodovinarka in univerzitetna profesorica, rojena 30. avgusta 1972 v Ljubljani. Diplomirala je na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz slovenskega jezika in književnosti ter primerjalne književnosti. Med študijem se je izobraževala tudi v Parizu in za svojo magistrsko delo, leta 2001, prejela nagrado Slavističnega društva Slovenije. Štiri leta kasneje je svojo doktorsko disertacijo zaključila med bivanjem v Bruslju. Od leta 2006 je zaposlena kot docentka za slovensko književnost na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani. Osrednje teme njenih predavanj so pregled slovenske dramatike, teorija drame ter mladinska književnost.

SlovLit

Sporočilo na Slovlitu, ki je bilo objavljeno na moj rojstni dan:

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša. Kaj ni ta gora Škrlatica. SlovLit 13. avgust 2015

Oznake tem:

dogodek
vabilo na poletno izobraževalno delavnico
delavnica: Fran – raziskovalni pomočnik