Uporabnik:Stukelj

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

1 Domače naloge[uredi]

Slavistična revija[uredi]

= strokovni članki s področja jezikoslovja in literarnih ved

Časopis za jezikoslovje in literarne vede izdaja Slavistično društvo Slovenije

Najdemo jo tudi na dLibu

Članek[uredi]

Monika Kalin Golob. Tomo Korošec Teoretska razčlemba jezika in stila v poročevalstvu. Slavistična revija 49/1-2. (2001). 119 - 122.

Povzetek[uredi]

Članek govori o Tomu Korošcu in njegovi knjigi Stilistika slovenskega poročevalstva. Sprva se osredotoča na dosežke Toma Korošca, ki se z raziskovanjem jezika slovenskega poročevalstva ukvarja že dolgo.opiše nekaj njegovih dosežkov in njegovega nadaljevanja. Nato pozornost preusmeri k njegovi knjigi in njeni vsebini. Knjiga je izbor in predelava že objavljenih del z dodatkom novih. v treh poglavjih, na 380 straneh obravnava predvsem časopisno poročevalstvo, mestoma pa tudi radijsko in televizijsko. V naslednjih odstavkih se avtorica posveča razčlembi knjige, sprva ta obravnava stil, žargone in slogovno zaznamovanost v poročevalskem jeziku, nato obravnava novo besedišče in takrat novo obliko izražanja nedokazanosti, neuradnosti in negotovosti nepovednika (naj bi + deležnik na –l). Sledi argumentacija oblike in navajanje nasprotovanje avtorja zadnjega brusa, Janeza Sršena tej obliki. Sršen namreč meni, da takšna oblika slabi izrazno moč jezika. Sledi del o naslovih in njihovi pomembnosti, ključnih informacijah in pomenu. V naslednjih odstavkih in tudi v 2.poglavju knjige je govora o sporočanjskem krogu (SKK – pojem skupnega sporočanjskega kroga) in stiku, časovnosti besedila in jeziku, navaja pa tudi spremembe dolgoletne prakse pri slovenskem dnevniku Delo in težavah s katerimi so se ob tem soočili. Sledi navajanje vpliva Koroščeve knjige in angležev,nato pa se oba avtorja lotita besediloslovja in prenosa besedilnih funkcij. Proti koncu članka se avtorica osredotoči na argumentiranje pomena obravnavane knjige. Stilistika slovenskega poročevalstva namreč ni zgolj poročevalski učbenik ali priročnik, marveč je knjiganamenjena profesorjem, predvsem pa študiju in študentom novinarstva. To je prva tako izčrpna knjiga o tej temi v evropskem in ameriškem jezikoslovju, zato se avtor sreča s pomanjkanjem izrazov, ki jih premišljeno nadomesti s svojimi in uvede tako novo terminologijo. Sledi še zgolj poudarek pomena knjige z angleškimi povzetki, seznam literature in priporočila v branje.

Članek[uredi]

Marija Mitrović. Med omejenostjo in brezmejnostjo: Literatura v postsocialističnem kontekstu. Primerjalna književnost 43/2. (2020).

Povzetek[uredi]

Tema članka je bila obravnavana na mednarodni konferenci »Literatura v postsocialističnih kontekstih«, ki so jo organizirali komparativisti ljubljanske Filozofske fakultete septembra leta 2019 in podobna tema na simpoziju na zagrebški Filozofski fakulteti leta 2015. Obakrat sta izšli brošuri - Uvod za omenjeno brošuro izpod peresa Vanese Matajc in zbornik referatov s tega srečanja Tranzicija i kulturno pamćenje. Sledi študija Nikolaja Jeffsa »Od postkolonializma do postsocializma«, objavljena v reviji Literaturaleta 2003. Avtorica omeni, da nas seznam študij na Cobissu pouči, da je bil postsocializem večkrat opisan in premišljen s političnega, družboslovnega, etnološkega in antropološkega vidika, medtem ko je na področju literature ta tematika ostala nekako ob strani, čeprav je očitno prinesla fundamentalne spremembe v literarno življenje vsaj od devetdesetih let naprej. Nekaj zbornikov je nastalo izven jugoslovanskega prstora, prvi med njimi je nastal v ZDA z naslovom After Yugoslavia: The Cultural Space of a Vanisshed Land, vendar je teh zbornikov v Cobissu malo. Ostali našteti zborniki: Facing the Present: Transition in Post-Yugoslavia, Post-Yugoslav Constalations, Samizdat, Tamizdat, and Beyond: Transnational Media during and after Socialism, Socijalizam na klupi: jugoslovensko društvo očima nove postjugoslovenske humanistike, Komparativni postsocijalizam: slavenska izkustva. Temu sledijo vprašanja o postsocializmu in literature, spremembi sistema in vpliva na literaturo. Leta 2002, v Sarajevu začela izhajati revija Sarajevski zvezki, ki je pravi vir in iztočnica za preučevanje postsocialistične literarne produkcije na tem področju. Tematski blok pod naslovom »Literatura v postsocialističnih kontekstih« je skromen, a prepleta mednarodne avtorje z območja nekdanje Jugoslavije in predstavlja literature teh območij. Sledi še naštevanje dogodkov, ki pričajo o postsocializmu, nastajanju in dojemanju literature.

Zanimivi citati: Postsocialistični kontekst zahteva preseganje mej nacionalnih kanonov že zato, ker je ideološka in politična tranzicija od socializma h kapitalizmu, globalizaciji in neoliberalizmu dolg proces, ki se je začel že v šestdesetih letih in je še vedno v teku. Omeniti je treba še, da so na področju jezikov, ki so se razvili iz štokavskega narečja (srbski, hrvaški, bosanski, črnogorski) pregledi in zgodovine nacionalnih književnosti precej nemočni pred pojavom večkulturnosti določenih pisateljev.

Naloga[uredi]

Ciproš

Spominu sina


Ko ciproš zacveti,
so naše frate rdeče:
tako iz rane speče
kdaj se pokaže kri.

Kjer rastel, zelenel
je gozd dreves košatih
in ptic v njem – nád krilatih –
je zbor brezskrben pel;

kjer búčal je vihar
skoz veje in vrhove
in poln moči njegove
bil svet je, vsaka stvar –:

tam frata zdaj leži;
le ciproš cvete rdeče:
kakor iz rane speče
pokaže zdaj se kri.

Avtor[uredi]

Avtor navedene pesmi je Janko Glazer, slovenski pesnik, literarni zgodovinar, knjižničar in urednik. Rojen je bil 21. marca 1893 v Rušah pod Pohorjem v kmečko družino. Leta 1913 je začel študij slavistike, germanistike in filozofije v Gradcu. Vendar s študijem slavistike ni bil zadovoljen, zato se je leta 1914 v letnem semestru prepisal na prirodoslovje na Dunaju, naslednje študijsko leto pa se je vrnil v Gradec in prirodoslovju dodal kemijo. Leta 1917 se je poročil s kmečkim dekletom s Pohorja, Marijo Robnik. Po prvi svetovni vojni se je spet posvetil študiju slavistike in germanistike. Študij je od konca 1919 nadaljeval na univerzi v Ljubljani, kjer je leta 1922 diplomiral. Jeseni leta 1920 je postal sprva suplent (prvi dve leti), nato pa profesor slovenščine in nemščine na mariborski klasični gimnaziji pa tudi mentor mladih literatov. Istega leta je uredil antologijo Slovenska narodna lirika (1920) in napisal njen uvod. Zaradi izjemnega delovanja so ga zaposlili v mariborski Študijski knjižnici, kjer je bil med leti 1931 in 1941 njen ravnatelj. Leta 1945 se je vrnil iz Srbije in je ponovno prevzel ravnateljstvo. Sčasoma je postavil trdne temelje za današnjo Univerzitetno knjižnico v Mariboru. Aprila istega leta mu je umrl sin (Matija) v bojih pri Brčkem, svoje trpljenje ob tem dogodku pa je zapisal v pesmi Ciproš. Leta 1959 se je upokojil, vendar je še se ukvarjal s knjižničarskem delom (urejal rokopisni oddelek). Umrl je na svojem domu 2. februarja 1975.

Dela[uredi]
  • v Ljubljanskem zvonu je bila natisnjena njegova prva pesem Spomenik (psevdonim Aleksij)
  • izdal tri pesniške zbirke: Pohorske poti (1919), Čas-kovač (1929) in Ob jesenskem ekvinokciju (1946)
  • Ciproš izšla leta 1953 v zbirki Pesmi in napisi pri založbi Obzorje
  • Pisal je ocene leposlovnih del, razprave iz literature, etnografije in razne zgodovinske zapise (objavljal večinoma v Časopisu za zgodovino in narodopisje, življenjepise za Slovenski biografski leksikon in tudi prevajal (Goetheja, Prešernove nemške pesmi)
  • Uredil izbor pesmi o ljubezni z naslovom Jaz in ti (1952) ter Sto pesmi za otroke (1974)
Tema in odmev pesmi[uredi]

Tema: trpljenje zaradi smrti sina

  • ves čas ponavljanje bolečine (izgubo primerja z rano - se zaceli, vendar vedno znova z nje priteče kri - vsakoletno vnovič pokrite pohorske trate z rdečim cvetjem ciproša)
  • pesem odmev na grozote 2.svetovne vojne - večni opomin
Uporaba in ozadje pesmi[uredi]

Uporabljena slogovna sredstva: ponavljanje, inverzija, okrasni pridevki, številne metafore, komparacije, stopnjevanje, oklepajoča rima (abba, cddc, effe, abba)...

Prikaz trpljenja staršev ob izgubi otroka

Ozadje

  • 1.&4.kitica: rdeča frata (ciproš)
  • 2.kitica: zelen gozd, prepevajoče ptice
  • 3.kitica: vihar (neustavljiv)
Interpretacija[uredi]

1.kitica: rdeč ciproš simbol krvi

  • simbolizira tudi smrt sina
  • sinova smrt predstavlja rano - posekan gozd

2.kitica: živ gozd, ptičje petje - sinovo življenje, brezskrbnost

3.kitica: vihar - uničuje, pobija (gozd) - uničenje sina (smrt)

4.kitica: posledice viharja, kjer nekoč gozd, danes ciproš - rana ob sinovi smrti, boleč spomin nanj

Viri in literatura[uredi]

Wikivir, Janko Glazer

Wikipedija, Janko Glazer

Študentski net, GRADIVO: PROSOJNICE PREDAVANJ 2012/2013**

Ognjišče, Janko Glazer

Naloga[uredi]

Slovlit

SlovLit[uredi]

[SlovLit] Vsaka pot je le megla ... - poezija, digitalna humanistika, jezikovni kotiček (?)

Ponedeljek, 7.5.2001 - Objava

Miran Hladnik dne 7.5.2001 objavi nekaj povezav na pesmi, skladbe, avtorje in revije. Naslov objave oziroma njen subjekt je "Vsaka pot je le megla..." . Navede, da so povezave s spletne strani (s pesniške strani) Andreja A. Goloba.

Povezave:

  • Regina - pesmi
  • Miša Gams - pesmi
  • Marina Bahovec - slikarka in pesnica
  • Literarna skupina Žarek iz sivine
  • Revija Sodobnost
  • Revija Srp
  • Revija Apokalipsa
  • Glasbena skupina Whet

Žal ne delujejo vse povezave (delujejo povezav: na revijo Srp, na revijo Apokalipsa).

Objava je simpatična z lepim kontekstom. Gre za digitalno humanistiko, jezikovni kotiček (poezija, strokovne revije, literarne skupine in glasbena skupina).

[[1]]

Naloga[uredi]

Drago Šega[uredi]

Drago Šega

Drago Šega je bil slovenski literarni zgodovinar, literarni kritik, dramaturg, urednik in prevajalec, rojen 1.4.1918 v Ljubljani. Leta 1941 je diplomiral iz slavistike na Filozofski fakulteti univerze v Ljubljani, naslednja 3 leta pa je preživel v taboriščih Dachau, Gonars in Monigo. Po vrnitvi je deloval tudi v diplomaciji, novinarstvu in na Akademiji za igralsko umetnost (danes AGRFT), bil je umetniški vodja Triglav filma ter kulturni ataše v Parizu in Trstu, od leta 1955 pa je služboval kot glavni urednik revije Naša sodobnost. Njeno uredništvo je bilo odstavljeno zaradi protesta zoper ukinitev revije Perspektiv. Istega leta je Šega prišel Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, kjer je skrbel za znanstvene izdaje starejših slovstvenih besedil in korespondenc, vodil je zbiranje dokumentacije o slovenskih literarnoteoretičnih terminih in o tujih literarnih avtorjih v slovenski periodiki, pa tudi sodeloval pri snovanju zbirke Literarni leksikon. Tu je delal vse do upokojitve leta 1979. Urejal je tudi knjige Severinu Šaliju in Mateju Boru, pisal spremne besede Jožetu Udoviču in Igorju Torkarju, objavljal sestavke in kritike večinoma o sodobnih slovenskih in tujih pisateljih (po vojni), pisal je literarnozgodovinske in teoretične razprave ter gledališke in filmske ocene, katerih izbor je izšel v knjigi Eseji in kritike. Tekom bivanja v tujini se je ukvarjal tudi s sodobno evropsko literaturo, kritiko in literarno vedo, kar ga je spodbudilo k posredovanju slovenske književnosti tujim bralcem. Za založbe doma in na tujem je sestavil več antologij, ki so izšle v Parizu, Beogradu in Varšavi, najbolj odmevna na Slovenskem je bila velika antologija slovenske poezije Živi Orfej iz leta 1970, kler je objavil enega svojih literarnoteoretskih esejev O poeziji (prvotno namenjen zbirki Literarni leksikon). Bil je tudi sourednik južnoslovanskega dela pariškega časopisa Les lettres nouvelles. Kot dramaturg pa je sodeloval pri filmih Na svoji zemlji, Kekec, Tri četrtine sonca [1], Dobri stari pianino [2], Akcija [3] in Veselica [4]. Umrl je pri starosti 86 let, 2.11.2004 v Ljubljani.

Dela[uredi]

Eseji in kritike, Lj, 1966

Film. scenarij: Visoška kronika (po romanu Iv. Tavčarja), Ekran 1964, 1965

Mdr. študije, portreti, lit. ocene: Vlad. Bartol (Delo 1967), Bogomil Fatur (LdP 1947), Ferdo Godina (NS 1951), S. Gregorčič (LdP 1945), Igo Gruden (Sd 1940, LdP 1946), Andr. Hieng (Problemi 1967), Ant. Ingolič (LdP 1945, 1946), Edv. Kocbek (Dialogi 1965), Ferdo Kozak (NSd 1958), Fr. Levstik (LdP 1945), Mira Mihelič (NSd 1961), Fr. Novšak (Sd 1939), Igor Torkar (Obz 1946), Cene Vipotnik (NRazgl 1957)

Gledal. ocene: GL SNG 1945, LdP 1947–9; NSd 1962, Sd 1963

Filmske ocene: LdP 1945, 1946, 1948; NS 1948; o film. teoriji: NS 1949; Les Lettres nouvelles, Paris 1965

O teoriji poezije: Živi Orfej. 1970

O slov. poeziji in lit.: Encyclopaedia Britannica, NRazgl 1964, NSd 1961; kulturno in nacionalnopolit., polemične sestavke (Naši pogledi 1937, Sd 1938–40, LdP 1945–6, NSd 1955–64; »1551«)

Spremna beseda knjigam: Louis Guilloux, Angelina 1955; Charles de Coster, Til Ulenspiegel 1961.

Uredil je:

a) izbore:

Liryka jugoslowiańska. Varšava 1960 (slov. poezija 1941–57)

Antologija slovenačke poezije. I, II, Bgd 1961 (sodelavca: J. Kastelic, C. Vipotnik)

Antologija slovenačkog književnog eseja. Bgd 1964; Anthologie de la Póesie Slovène. Paris 1962 (izšla tudi dvojezično. Bgd 1968, sodelavca: J. Kastelic, C. Vipotnik)

Kosovel par Marc Alyn. Paris 1965 (sodelavci: K. Kovič, M. Alyn, C. Vipotnik)

Matej Bor, V poletni travi. Lj. 1963

Živi Orfej. Velika antologija slov. poezije. Lj. 1970 (sodelavca: J. Kastelic, C. Vipotnik)

b) liste:

»1551« 1936–8; LdP (kulturna rubrika), jun. 1945–okt. 1946

NSd, Sd jul. 1955–dec. 1964 (uredn. načela gl. ib. 1963)

Les Lettres nouvelles, Paris, sourednik za Jslo od 1964; kot lit. mentor: Slov. mladina 1938–40

Prevedel je:

Louis. Guilloux, Angelina 1955

Pierre Gascar, Kitajska brez zidu 1957

Jean Cassou, Izgubljeni spomin 1960

Sodeloval kot dramaturg pri filmih:

Na svoji zemlji, Kekec, Tri četrtine sonca, Dobri, stari pianino, Akcija, Veselica.

Eseji in kritike[uredi]

V knjigi 'Eseji in kritike' Drago Šega zbral svoje spise, ki so bili prej objavljeni v revijah ali člankih. Knjiga izpričuje dolgoletno avtorjevo razmišljanje o naših literarnih dejanjih, gre za petindvajset letno zapuščino. Knjiga daje vtis, kot da se je avtor le redko lotil ocenjevanja, da pa je takrat imel kaj povedati in da svojega razsojanja ni zoževal na golo poročanje, pač pa je skušal prodirati globlje v tkivo literarnega organizma in od tam ven izkopavati sodbe in zaključke. Knjiga je razdeljena v tri dele. Prvi vsebuje Šegove zapiske o naši poeziji, drugi o prozi in tretji o dramah in njih uprizoritvah. Knjiga je dostojen prispevek k našim povojnim literarnokritičnim prizadevanjem.

  • Zapisi o naši poeziji
    • esej Slovenska poezija, ki je bil napisan kot uvod v francosko antologijo jugoslovanske poezije - poezija predstavljena pregledno, izbor obravnavanih pesnikov standarden; poročevalski pregled
    • dva starejša zapisa o Grudnovi poeziji: prvi je nastal ob

pesnikovi zbirki Dvanajsta ura, drugi ob zbirkah Pesnikovo srce in V pregnanstvo - videti kot da kritik v teh krajših razmišljanjih šele iskal svoje literarnokritične kriterije

    • esej Srečanje s pesnikom - analitično sledi razvoju Vipotnikove poezije
    • esej Idejni profil Kocbekove poezije - razčlenjuje doživljajske osnove Kocbekovega ustvarjanja
    • spisi
      • končuje s krajšim pregledom O razvojnih tendencah sodobne slovenske poezije - poročilo, prebrano na srečanju italijanskih in jugoslovanskih književnikov v Citadelli leta 1964
  • 2.razdelek
    • ocene o proznih delih: o Magajnovi novelistični zbirki Zaznamovani, o Novšakovemu romanu Dečki, o Ingoličevem romanu Matevž Visočnik in o zbirki Pred sončnim vzhodom, o Godinovi zbirki Preproste zgodbe ter o Mali čarovnici Mire Miheličeve.
    • značilen avtorjev način kritike - podobnost v načinu kritiziranja
    • esejistična ocena zgolj v oceni Godinove novelistične zbirke Preproste zgodbe
  • Zadnji razdelek
    • s prizadeto analitično prodornostjo govori o domačih dramskih delih in njihovih uprizoritvah
    • Cankarjeva dramatika in naš odrski izraz - ocenjuje 3 uprizoritve Cankarjevih dram v ljubljanski drami: Kralja na Betajnovi v sezoni 1946/47. Hlapce 1948/49 in spet Kralja na Betajnovi 1961/62
    • Kreftovo komedijo Kranjski komedijanti in njeno uprizoritev v sezoni 1948/49
    • druga dela
    • Nemoč konstrukcije - obravnava 2 dramski noviteti Igorja Torkarja: Pisane žoge iz leta 1955 in Svetlobe sence iz sezone 1961/62
    • na koncu: ocena Mikelnove satire Inventura 65, ocena Hofmanove drame Življenje zmaguje ter ocena Rožančeve drame Jutro polpreteklega včera
Viri[uredi]

Wikipedija, Seznam_slovenskih_literarnih_zgodovinarjev Wikipedija, Drago Šega in kritike

Naloga[uredi]

Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev[uredi]

Zbirka Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev - najstarejša in največja kontinuirana knjižna zbirka v slovenskem jeziku; nukleus znanstvenokritičnega izdajanja slovstvenih besedil v Sloveniji =osrednja znanstvenokritično urejena knjižna zbirka slovenske leposlovne klasike. Poglavitno merilo za uvrstitev v zbirko je kanoniziranost avtorja

  • začela izhajati 1946, urednik Anton Ocvirk
  • 1980 urednik France Bernik
  • v 60 letih izhajanja je bilo natisnjenih blizu 250 knjig 39 avtorjev in ducat monografij o njih
  • pobudnik zbirke - Ivan Prijatelj (z izdajama Josipa Jurčiča in Ivana Tavčarja podal vzorec takšnega uredništva)
  • po 1991 zbirka doživela drastičen upad naklade, upadlo tudi založniško zanimanje zanjo (od založbe DZS k založbi Obzorja, po propadu Obzorij leta 2002 pod mariborsko študentsko Založbo Litera in leta 2010 pod Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU)
  • 2011 urednik Mitja Ogrin
  • zbirka imela težave s pridobivanjem urednikov in z visokimi tiskarskimi stroški zaradi obsežnosti opusov

Zbirka

  • zbirko sestavljajo opusi vseh umetniško pomembnih pesnikov in pisateljev od Vodnika dalje.
  • ne zajema naj samo leposlovja, marveč tudi članke, študije, podlistke in korespondenco.
  • namesto uvodov naj besedila spremljajo opombe, ki podajajo genezo posameznih del, vire in dokumente, ki so sodelovali pri nastanku umetnin, variante besedil in njihovo recepcijo.
  • besedila naj bodo natisnjena v zadnji avtorjevi redakciji brez uredniških sprememb, modernizira naj se le pravopis; popravile naj bi se samo tiste pomote, ki so nastale pri nepazljivosti avtorjev ali v tiskarni; to načelo ne dopušča poseganja v stil avtorja
  • zaključene avtorske opuse dopolnjujejo monografije o avtorjih, ki niso samo življenjepisi, marveč študije o pisateljevem značaju in razvoju, o dobi in njenih značilnih političnih in socialnih potezah ter odnosu pisatelja do nje

Wikipedija, Zbrana_dela_slovenskih_pesnikov_in_pisateljev - pregled Zbranih del in Monografije avtorjev Zbranih del

Dosedanja glavna urednika zbirke: Anton Ocvirk in France Bernik (izdala glavnino slovenske literarne klasike)

Anton Ocvirk - ustanovitelj zbirke

  • jo urejal od 1946 do 1980
  • 1955 zasnoval in zapodzbirko Monografije k Zbranim delom slovenskih pesnikov in pisateljev
  • začela izhajati nova, obširno komentirana izdaja Prijateljeve Slovenske kulturnopolitične in slovstvene zgodovine

France Bernik

  • zbirko urejal do konca 2010 začel in pripravil uredniški program letnika 2011
  • kot živa podzbirka monografije začele izhajati v uredništvu Franceta Bernika do leta 2009
    • 2009 zbirko prevzel ZRC (izšlo 233 knjig zbranih del in 9 monografij, z novo izdanimi, ponatisnjenimi in izdanimi v več zvezkih)

Matija Ogrin - novi urednik

Temeljne konceptualne značilnosti zbirke - objava celotnega literarnega opusa izbranega avtorja po že utrjeni znanstveno-kritični metodi; pripravljena tudi na moderne, elektronske načine objavljanja in posredovanja besedil

  • zbirka upošteva tudi novejše razvojne tokove na področju znanstvenega izdajanja besedil, ekdotike oz. tekstne kritike in edicijske tehnike – tako v konceptualnem kakor tudi v tehničnem in tehnološkem pogledu
  • monografija o pesniku ali pisatelju običajno izide kot sklep njegovega zbranega dela - vrh in znanstvena sinteza kritične izdaje avtorjevega opusa, zaradi česar podaja čim bolj vsestranski pogled na pisateljevo življenje in delo
    • vsaka monografija praviloma obsega splošne elemente kot npr.: biografija pisatelja z ustreznimi biografskimi podatki (podrobni, pozitivno preverjeni), prikaz pisateljevega literarnega ustvarjanja (po dobah ali v celoti, po potrebi prepleten z interpretativnimi elementi), prikaz literarne recepcije in odnosa med pisateljem in družbo
  • podzbirke ohranjajo referenčni in znanstveni značaj
  • podzbirka Dela starejšega slovenskega slovstva izhaja v okviru Zbranih del - namen; da se primanjkljaj raziskav, objav in recepcije starejšega slovenskega slovstva zmanjša, naša podoba o njem pa izpopolni
  • slovenski strokovni in širši javnosti podzbirka prinaša v branje izbor starejših besedil, ki jih odlikujejo na prvem mestu literarne prvine z vsebinskimi vidiki, kakor zanimivost in novost vsebine, pomembnost ali funkcija teh besedil v sočasnem domačem kontekstu ipd
  • 70-letnica - izšla brošura Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev 1946–2016 (v formatu pdf tudi prosto dostopna prek spleta)
  • zbirka doživela likovno prenovo - oblikovalec Jurij Jančič je na 32. Slovenskem knjižnem sejmu leta 2016 za svoje delo dobil nagrado za najbolje oblikovano leposlovno zbirko

Ženski delež avtoric in obravnavanih pisateljic in pisateljev je zelo majhen.

Viri[uredi]

[2] Wikipedija, Zbrana_dela_slovenskih_pesnikov_in_pisateljev

2 Nova Pisarija[uredi]

1 Uvod[uredi]

Nova pisarija - priročnik - standardiziranje strokovnega pisanja

Pisemnost -1.=slovnica, 2.=znanje, poznavanje česa; digitalna pisemnost - novi mediji

Wikimedijina spletišča - skupno avtorstvo

Wikiknjige - proces, rastoče knjige

2 Pismenost[uredi]

Pismenost - biti pismen pomeni obvladovati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo

Komunikacija - pisanje na roke/elektronska pismenost

Sposobnost sprejemanja (in razumevanja) zapisanih informacij

Sposobnost tvorjenja in posredovanja zapisanih informacij

Komunikacija, interakcija

Specialne pismenosti - spodobnost komunikacije (zaokrožene skupine, specifične situacije)

Obvezna splošna pismenost (tudi elektornska) - vsakdanje komuniciranje

Sporočilo brez bralca mrtvo

Aktivno pisemni - manjšina

Podjetnost - prednost v informacijski družbi (kulturna kreativnost)

2.1 Informacijska družba[uredi]

Informacijska družba - socialna paradigma današnjega časa, nadomešča industrijsko družbo (informacijska doba, digitalna doba, računalniška družba)

Umikanje tiskane knjige, nadomeščanje drugačnih informacijskih kanalov

Ranljivost digitalnih informacij (potrebni elektrika, računalnik, druga programska oprema)

Svobodna informacijska družba - neprestano nove informacije, neskončnost informacij

2.2 Wikiji[uredi]

Del neprofitne organizacije Wikimedia - dostopnost, voluntarizem, kooperativnost, tesnejši stik z realnostjo

Spletna računalniška tehnologija druge generacije (splet 2.0)

Pojavila l.2001

Ideal svobodnega objavljanja in prostega dostopa do informacij

Dostopnost znanstvenih informacij, nevtralnost

Delo na Wikipediji neplačano

Wikipedija - ni korporacij, ni avtorskih pravic, emancipatornost, sodelovanje, mednarodna primerljivost

Prepričanje: človekova dejanja v glavnem dobronamerna

2.2.1 Wikiji in šola[uredi]

Wiki - pedagoško orodje

2004 se je na slovenski Wikipediji pojavila potreba po popisu skupinskih projektov

2005 so se jih začeli lotevati v fakultetnih seminarjih

2007 so študentski wikiprojekti dobili svoje poglavje na seznamu projektov

Ni varnega zavetja šole, družbeno koristno delo, dobre informacije (zaupanja vredne - akademska osnova)

Izpostavljenost besedila tujim posegom, stik z izdelkom

Vandalizmi in rešitelji, igre malih otrok, ki so si všeč

2.3 Avtor[uredi]

Pozornost usmerjena na avtorja - do 60-ih let 20.stoletja - avtorska literatura (elitna)

Pozornost od avtorja k besedilu - avtonomnost umetniškega besedila

Nič več: Šta je umjetnik htio da kaže? - skoraj prepovedano vprašanje

V 80.letih pozornost k bralcu - literatura za bralca

2.3.1 Motivacija za pisanje[uredi]

Motivacija: predmet, sami, skupnost (Za narodov blagor)

Izpostavljanje etične problematike v humanistiki - pisanje zaradi zanimanja za temo samo

Avtorski napuh in Klub vzajemne adoracije

Neetične motivacije za pisanje in bolezenske motivacije

Žanr znanstvenega pisanja predpostavlja močno radovednost pisca glede predmeta samega in poskuša zatreti moteče druge pobude za pisanje.

Z ozirom na bralce

Področja pismenosti: za vsakdanje sporazumevanje, leposlovno, strokovno in znanstveno ter publicistično oz. novinarsko

2.3.2 Izbira jezika[uredi]

Za globalno javnost bomo pisali v angleškem jeziku, za domačo javnost pa v slovenskem jeziku

Slavistična revija, zadeve slo.jezika in literature težko vzbudijo mednarodno zanimanje

Ozaveščanje o objavljenem, povabila poznanih tujih akterjev ali vključevanje avtorjev v tujini

Vzajemno poseganje v mednarodnem okolju je spodbujano

2.3.3 Izbira teme[uredi]

Pravo vrednost za nas imajo samo realizirane, konzumirane izbire.

Izbiro raziskovalne, šolske ali kulturne teme danes utemeljujemo z internacionalnostjo, interdisciplinarnostjo, ekološko občutljivostjo in željo po »boljšem razumevanju«

Včasih utemeljevali v socialnih idealih enakosti, bratstva in enotnosti; z nacionalnim interesom; z evropskimi kategorijami

Naklonjenost temi ni nujno izhodišče dobrega raziskovalnega dela; temo vzljubimo, ko se z njo intenzivno ukvarjamo (posledica raziskovanja)

Pomembna odprtost do nepoznanih tem - pojem spregledanih, prezrtih, zamolčanih, zanemarjenih, potlačenih tem

Publicistično forsiranje zdaj ene, zdaj druge teme

2.3.4 Vaje v pisanju[uredi]

Pisanje = veščina, potrebno se je je naučiti

Piščevo orodje danes - tipkovnica in miška

Pisca začetnika najprej navaditi na orodje (kot otroka v šoli na svinčnik)

Tipkanje in pisanje spadata med haptične oz. tipalne izkušnje

Pretipkavanje besedil (njihova digitalizacija) - ohranjanje, dostopnost

2.3.5 Usoda avtorstva[uredi]

Avtorstvo - en starejših konceptov

Avtorji - svoja zakonodaja

Večji vpliv kot bralci (Društvo pisateljev, prevajalcev, Avtorska agencija)

Avtorji z deli konstituirali in kulturno emancipirali skupnost

»potvorjeno besedilo« (avtorjevo besedilo, v katero so posegali drugi)

Težja dosegljivost publikacije ne prispeva k njeni večji zaželenosti in vrednosti

2.3.5.1 Soavtorstvo[uredi]

Sodelovanje z drugimi v imenu skupnega cilja (Wikiknjige)

Sodelovanje, odprtost, razumevanje, dopolnjevanje

Tuje posege moramo razumeti kot sodelovanje

Daljša besedila - na začetku predviden seznam vseh sodelujočih (najproduktivnejših) sodelavcev

Pravila avtorskega sodelovanja na Wikiknjigah niso določena; gre bolj za soglasno usklajevanje

Soavtorski teksti so pogosteje kot individualna avtorska besedila opremljena z licenco cc

2.3.6 Objavljanje[uredi]

Koncept avtorstva povezan z objavljanjem, ne toliko s pisanjem

Pot do objave

Stavci so v preteklosti pretipkali besedila iz rokopisov v stavni stroj

»postaviti besedilo« - naložiti (»uploadati«) besedilo na strežnik oz. spletno mesto; če je veliko bralcev, pomeni tudi objaviti - danes

Splet - ni za skrivanje, mavreč nalaganje informacij v skupno rabo

Razlika med postavljenim na splet in objavljenim

Več kot je hiperpovezav v besedilu, lažje je priti do njega

Objavljeno na spletu: namen čim večjega števila bralcev, ustrezna opremljenost (ključne besede v glavi, linki, vključenost v kazala, reklamiranje na forumih in v iskalnikih)

Postavljeno na splet: namena ni, na besedila naletimo naključno ali celo z nelegalnim vdorom na strežnik, v javnem obtoku se lahko znajde zaradi avtorjeve nespretnosti

Javno postaviti pred javnost

2.3.7 Množični um ali pametna množica[uredi]

Organizacija znanja v informacijski družbi, ki je produkt različnih posameznikov in je javno dostopno ter se stalno izpopolnjuje

Korist za vsakega člana skupnosti

Množična izmenjava znanja deluje proti hierarhiji, avtoriteti in privilegijem, je egalitaristična, brez kontrole in samokreativna; sama se promovira

Koncept skupnosti znanja - pomen znanja kot javne dobrine

Splošno znanje - nastaja kot produkt dialoga med posamezniki

Iskanje prepuščamo algoritmom iskalnika - abecedna in drevesna razporeditev

Abecedna razporeditev - osvoboditev od hierarhičnega dojemanja znanja; asociira na mozaik

Preko kategorizacije v Kategorijah se določa mesto verbalnih in vizualnih informacij v hierarhiji znanja; v poglavju Glej tudi so nanizana sorodna gesla po asociativnem principu

Jaron Lanier za civilizacijsko paradigmo uporabi oznako »digitalni maoizem«

Nezaupanje do novih načinov produkcije znanja se kaže že v izbiri izraza multitude

Wikipedija - s svojo zastonjkarsko, volontaristično, kooperativno naravo res huda motnja v kapitalističnem sistemu

Množice niso sposobne vladati sebi - množica misli v slikah, s telesom, brez kontrole razuma; slikovno mišljenje blokira kritično mišljenje

Masovnost je nevarna - brezglava množica brez zmožnosti samorefleksije ves čas išče avtoriteto, močnega voditelja, da se mu podredi

Sodobna množica je sublimna in pomeni konstruktivno kreativno silo; deluje zavestno in dobiva status subjekta; kolektivna komunikacija

pametna množica se je odločila v obliki Wikipedije vzpostaviti repozitorij vsega človeškega znanja

2.3.8 Avtorske licence[uredi]

Rezultat pisanja = besedilo

Besedilo je za jezikoslovje oblika jezikovne komunikacije, za literarno vedo nekaj berljivega, iz pravnega zornega kota pa je tekst intelektualna lastnina

Zakonodaja copyright oz. avtorske pravice

Pravni koncept intelektualne lastnine si prizadeva za ozaveščanje o posebnih pravicah ter za njihovo realizacijo oz. izkoriščanje

2.3.8.1 Creative commons[uredi]

Creative commons - 'ustvarjalna gmajna' - avtorska licenca, ki izhaja iz svobodne kulture

copyright bralcu dovoljuje samo določeno rabo, vse druge rabe pa mu prepoveduje

creative commons bralcu tekste najprej ponuja in šele potem dodaja, pod kakšnimi pogoji

Vrste licenc cc: priznanje avtorstva (attribution – BY), deljenje pod istimi pogoji (share-alike – SA), nekomercialno (non-commercial – NC), brez predelav (no derivative works – ND)

Licence cc so spremenljive (avtor lahko licenco tudi spremeni)

Creative Commons Attribution 4.0 International license - najsodobnejša med licencami cc, ima globalno veljavnost; dela, opremljena z njo, so prosto dostopna pod pogojem, da uporabnik navede njihovega avtorja

Avtorji del, objavljenih pod licenco cc 4.0 priznavanje avtorstva, ohranijo t. i. moralne avtorske pravice

2.3.8.2 Copyright[uredi]

Copyright (Zakon o avtorski in sorodnih pravicah) - avtorska zakonodaja, ki pred zlorabo ščiti izvirna avtorska dela, fiksirana v katerem koli mediju. Preganja kršitve materialnih avtorskih pravic (kadar lastniki utrpijo finančno škodo zaradi početja kršitelja)

Bralec knjige lahko kopira ali predeluje, vendar se te kopije ali predelave ne smejo znajti v javnosti brez izrecnega avtorjevega dovoljenja

Problematičnost avtorskih pravic: pri intelektualnih proizvodih preveč poudarja avtorstvo, ni kompatibilna z informacijsko družbo, intelektualne proizvode obravnava kot lastnino in ne kot javno dobrino

Informacije imajo svojo materialno dimenzijo, vendar je ta v ozadju in njen delež se v razmerju do nematerialne »vsebine« zmanjšuje

Po avtorski zakonodaji izvirno delo znači vsaj minimalna količina kreativnosti

Avtorska zaščita traja za časa življenja tvorca plus 70 let, anonimna in psevdonimna dela postanejo javna last 70 let po objavi; izdajatelj neobjavljenega dela, ki je že v javni lasti, uživa avtorsko zaščito 25 let po izdaji, uredništvo kritične izdaje dela v javni lasti pa je zaščiteno 30 let po objavi

Lastnik avtorskih pravic je avtor, dokler teh ne proda ali odstopi

Lastništvo dela, ustvarjenega v okviru človekovih službenih obveznosti, pripada inštituciji

Šole si seminarskih in diplomskih nalog študentov ne lastijo, temveč za objavo na spletnih straneh priskrbijo študentovo soglasje

Skupinsko delo - z morebitno objavo se morajo strinjati vsi avtorji skupinskega dela

Javne predstavitve in razstave (branje besedila, projiciranje na steno, ogled teksta na zaslonih v računalniški učilnici) - ni treba prositi za dovoljenje, dokler je javna prezentacija v prostorih zakonitega lastnika kopije avtorskega dela in dokler je sprejemnik fizično prisoten (dovoljenje pa je potrebno pri učenju na daljavo)

Izvedeno delo, če je nastalo z dovoljenjem lastnika avtorskih pravic prvotnega dela, ima status originalnega in avtorsko zaščitenega dela

Če avtor poleg dela proda tudi avtorske pravice, ne odloča več o razmnoževanju tega dela

poštena uporaba (fair use) je neprofitna (nepridobitna)

Prosto uporabne samo tiste redke vsebine, ki jih je avtor opremil z ustrezno licenco

2.4 Bralec[uredi]

2.4.1 Prosti dostop[uredi]

Spremenjeni koncept pismenosti

Prej: teoretična vprašanja ustreznosti bralskega dojemanja, dekodiranja sporočila in bralske kompetence

Danes: zahteva po prosti dostopnosti informacij z vseh mogočih področij

Prosta dostopnost učb in knjig nekaj nenavadnega - prej

Financiranje znanosti, problem literature

Vsebino (informacije, besedila), ki je označena kot prosta, lahko poljubno spreminjamo, medtem ko zgolj prosti dostop[62] poseganja v vsebino ne predvideva in ne dovoljuje.

Prosti dostop (free OA)- brezplačno dostopnost besedila, za katero je avtor materialne pravice prenesel na založbo

Odprti dostop (libre OA)- brezplačno dostopnost besedila na spletu, pri čemer je avtor obdržal materialne pravice, besedilo pa je opremljeno z eno od licenc creative commons

Prosti dostop pomeni v praksi časovno in krajevno neomejeno in brezpogojno spletno dostopnost.

Zlati (dostop zagotovi založnik) in zeleni (avtor/delodajalec v prostodostopni repozitorij) prosti dostop

Zlati: recenzirani revijalni članki, zeleni: pred ali poobjave

Sivi dostop - prost dostop težko dosegljivih vsebin(diplome, doktorati...)

Hibridni dostop - obstaja plačljiva tiskana verzija (humanistične, družboslovne monografije)

Zakasnjeni prosti dostop - dostop po določenem časovnem obdobju

Plinastiprosti dostop - namesto avtorjev nekdo drug kril stroške

Založbe OA lahko plenilske (avtorjem zaračunajo!)

Registry of Open Access Repositories Mandatory Archiving Policies - akademske inštitucija (duh prostega dostopa)

2.4.1.1 Založbe[uredi]

Primer Aaron Swartz - robinhoodovsko z univerzitetnih strežnikov snel skladišče plačljivih znanstvenih člankov, omogočil zastonj dostop do njih,tožba, samomor

So del kulturne industrije, ki obravnava bralca kot potrošnika

"Kolonializem znanja"

Forsirajo objavljanje v knjižni obliki, ker jim te prinašajo zaslužek (znajo jih prodajati)

Ciljna publika založb so otroci v prvih letih starosti (ne znajo še opravljati z računalnikom) in upokojenci

Izraz založba pomeni, da so bile finančno in organizacijsko udeležene pri produkciji publikacij, za nastanek publikacij so založile denar, v izdaje so investirale in potem živele iz profita, ki ga je prinesla prodaja.

Avtorji in inštitucije vabijo založbe k produkciji publikacij - namen pridobiti bralce

Znanstvene knjige potrebujejo dobre urednike, založb pa ne potrebujejo.

Pisci znanstvenih razprav poznajo potencialne bralce svojega področja, zato za posrednika ne potrebujejo založb, vendar pa se nekateri zanje odločajo zaradi njihovega ugleda

»Predatorske založbe« (predatory open access publishing) v perspektivi ogrožajo ali celo ukinjajo monopol založniških korporacij

2.4.1.2 Repozitorji[uredi]

Očiten dokaz o vplivnosti znanstvenega objavljanja dobimo preko številk o citiranosti

Branost objave se meri s številom dostopov na stran, dodatno lahko tudi s številom klikov na objavo

Repozitoriji imajo funkcijo štetja ogledov objav že vgrajeno

Prosta dostopnost prispeva k večji branosti, večjemu vplivu (upoštevanosti, citiranosti) objav, bolj živi izmenjavi znanstvenih spoznanj in njihovi nadaljnji produkciji

Kanadski projekt PKP (public knowledge project), v okviru katerega delujejo odprtokodni program OJS (open journal system) za izdajanje serijskih publikacij, OCS (open conference system) za organiziranje konferenc, OMP (open monograph press) za izdajanje monografij in OHS (open harvester system) za indeksiranje vsega naštetega in drugih spletnih virov

Slovenski literarni zgodovinarji lahko naložijo svoje akademske spise na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, na Univerzi v Mariboru in na Univerzi v Novi Gorici

Slovenski akademski repozitoriji so združeni na spletišču Nacionalni portal odprte znanosti

Glavni namen slo.repozitorijev je za zdaj arhiviranje diplom, magisterijev in doktoratov

Mednarodni repozitoriji, kot je npr. DRYAD, imajo objave za uporabnika v prostem dostopu, vendar morajo postavitev tekstov vanje in vzdrževanje avtorji, uredništva ali založniki plačati.

Objavljanje na spletu do neke mere spreminja slog pisanja

Prej dobri honorarji, danes jih ni.

Slavistična revija - stroški prevajanja - krijejo avtorji

SlovLit (1999-) - Jožef Štefan, forum

2.4.2 Varovanje zasebnosti[uredi]

Nezaupanje ljudi v globalna digitalizacijska podjetja

Občutek in občutljivost za obstoj posameznika je znak civilizacijske razvitosti

Splošno javno in strokovno javno

Zlorabe nagovarjajo k pravni regulaciji zbiranja podatkov in previdnosti pri njihovem posredovanju

Zbiranje in obdelava podatkov sta nujno izhodišče za vse znanosti o človeku in za povečanje kvalitete našega bivanja

Urad informacijskega pooblaščenca - zakon o varovanju osebnih podatkov

3 Kredibilnost[uredi]

Za objavljanje je danes neprimerno manj ovir kot v preteklosti in to velja tako za tiskane kot spletne objave - splet zastonj, samozaložniški natis ne

Danes smo prisiljeni samostojneje presojati o stopnji verodostojnosti objav.

Preverjanje verodostojnosti objave: Preverjamo avtorja, inštitucijo/medij, v okviru katerega je informacija objavljena, starost dokumenta, njegov odmev v javnosti, dejstva, avtorje in tekste, na katere se sklicuje – ne glede na to, ali gre za objavo na papirju ali na spletu.

Avtorju smemo zaupati, če gre za uveljavljenega strokovnjaka, čigar stališča so v javnosti poznana in za katerega domnevamo, da si ne more privoščiti zavajanja bralcev.

Piščev status preverimo v bibliografiji, njegovo mesto v znanstveni skupnosti pa na spletišču Sicris

Pri starejših avtorjih predpostavljamo večjo stopnjo modrosti ali vsaj previdnosti pri tvorjenju izjav; pri mlajših avtorjih smo manj zaupljivi

Amater, diletant - pisec, ki v neki stroki ni doma na profesionalen način

Objavo pristranskih, nazorsko tendenčnih razpravnih besedil je urednikom težko preprečiti, kadar je tendenca prikrita in kadar delež nevtralnih informacij odtehta aktivistično razsežnost. Verodostojnost - kako prepričati bralca?

3.1 Aktivizem[uredi]

80ta - znanstvenilarpurlartizem prevelik luksuz

K spremembi v dojemanju znanosti je pripeljalo prepričanje, da objektivno znanstveno spoznanje človeških zadev ni mogoče, saj ga vedno znova zmoti raziskovalčev interes in je zato v končni fazi manipulativno.

Aktivizem je socialni koncept, ki ga dokumentirajo slovarske sintagme kulturni, mladinski, partijski, sindikalni aktivist

Splošni pomen 'kdor aktivno deluje v kakšnem društvu ali gibanju'

Aktivizem skratka ne pomeni nujno, da imamo opraviti z naprednimi družbenimi gibanji.

Aktivizem ne posluša nasprotnih argumentov, ne mara statistike

Kritična refleksija pomeni odmik od predmeta opazovanja - ne uspe aktivizmu

Kritična distanca nas odpira za stališča in interese drugega in blokira akcijo, ki je mogoča le iz prepričanosti v svoj prav

Aktivizem pa je v goreči predanosti svojim vsakokratnim interesom s humanističnim prizadevanjem nezdružljiv in v znanstveni komunikaciji nesprejemljiv.

Medije razume samo kot orodje kapitalizma, kolonializma, vojn, izkoriščanja in neenakosti - nezaupljivo

Biti kritičen = biti nezaupljiv

Tveganje pogoj kreativnosti

kritično mišljenje dvomi v človekovo naturno zmožnost in pripravljenost za popravljanje sveta na boljše

3.2 Avtorstvo[uredi]

Inštitucionalna vezanost avtorja - podatek z dvojno valenco

  • omejevanje avtorjeve samovolje
  • zaviranje objave prelomnih odkritij

Samozaložba - bralci upravičeno sumničavi, kadar za objavo ne stoji nobena inštitucija; ni to avtomatsko znak slabe kvalitete objavljenih informacij(uredniški, recenzijski postopek)

Starost dokumenta ni nujno znak zanesljivosti - za stare dokumente predvidevamo, da so že prestali kritične presoje in je zato njihova informacija zanesljiva; primerjati jih moramo z informacijami na spletu, zlasti na Wikipediji

Letnica objave usmerja bralčevo branje

Nova informacija - preveriti mesto objave in po relevantnih znanstvenih revijah in knjigah, koliko je zanesljiva

Članek z naslovom Cankarjeva smrt je bila političen umor - Hervardi (Šiško) - primer

Uradna znanost - teorije zarote, prikrivanje in potvarjanje zgodovine - Hervardi

3.3 Strokovno recenziranje[uredi]

Strokovno recenziranje (angl. peer reviewing) je v znanosti utečen postopek za selekcioniranje kredibilnih informacij od nekredibilnih

Podvrženi avtorji

Recenzenti so strokovnjaki, ki jim je znanstvena srenja priznala kompetenco za področje recenziranja (uredniki)

Formaliziran recenzijski postopek je prvi od pogojev za pridobitev statusa znanstvene revije

Delo, ki je predmet strokovne presoje (strokovne ekspertize ali ocene), recenzenti sprejmejo, zavrnejo ali sprejmejo pod pogojem, če avtor popravi problematična mesta v skladu s pripombami

Recenziranje naj bi preprečevalo objavljanje nepreverjenih in nedomišljenih razprav in razprav, ki ne upoštevajo strokovnih standardov

Alternative strokovnemu recenziranju - javno recenziranje (open review, open peer review, anonimous peer review)

Nevtralno in pravično presojo skušajo zagotoviti z anonimizacijo postopka

Nepotizem - preferiranje znancev

O objavi odloča urednik in ne recenzent; prav tako je urednik dolžan presoditi, v kolikšni meri bo upošteval naročeno recenzijo

Slepa recenzija - avtor ne ve, kdo je ocenjevalec njegovega izdelka

Dvojna slepa recenzija - tudi recenzent nima podatka, kdo je avtor razprave, ki jo ocenjuje

Anonimizacija recenziranih prispevkov obvaruje recenzente pred jezo užaljenih avtorjev,

Revije so dolžne svojo recenzijsko politiko in postopek objaviti na svojih spletnih straneh

Merila za presojo: stopnja inovativnosti gradiva, metode ali spoznanj, pomembnost teme, metodološka neoporečnost, mednarodna primerljivost, tj. poznavanje podobnih raziskav v svetu, slogovna, jezikovna in tehnična brezhibnost prispevka, ipd

Avtorji morajo vedeti, koliko časa bodo čakali od oddaje članka do uredniške odločitve

Recenzijski postopek: sprejem, zavrnitev ali pogojni sprejem članka

Formaliziran recenzijski postopek - obrazec (primer glej Nova pisarija)

3.4 Pravopis[uredi]

Dvom v kredibilnost informacije zaradi slabega izražanja ali nepoznavanja pravopisa

3.4.1 Ločila[uredi]

Pomišljaj dobimo na zaslon s kombinacijo tipk <Ctrl> in <-> na numerični tipkovnici

Dolgi pomišljaj dobimo s kombinacijo tipk <Ctrl> + <Alt> + <-> na numerični tipkovnici

Izogibajmo se uporabi zaimka le-ta

Dolgi pomišljaj uporabljamo za členitev dolgih odstavkov, ki jih ne želimo ali ne smemo razbiti na manjše (največkrat v opombah, ki ne smejo biti odstavčno členjene)

Nestični dolgi pomišljaj stoji samo med povedmi, ne pa znotraj njih

Breznik-Ramovšev slovar, Občina Miren - Kostanjevica ter dihotomija domače – tuje

»Minus« pravilno zapišemo s pomišljajem

Iskalniki med zadetki naštejejo vse dolžine črtic, tudi če smo iskali samo eno

Med imenom avtorja in njegovim psevdonimom je bil včasih pomišljaj, danes pa je namesto njega nestični vezaj, ki je prav tako tudi med dvema priimkoma človeka

Slovenski pravopis pozna tri oblike dvojnih narekovajev in več oblik enojnih

Slovenska Wikipedija priporoča rabo srednjih narekovajev (»«), ki so v orodjarni med simboli

Narekovaj zgoraj/zgoraj (enak za začetno in končno pozicijo; ") dobimo s pritiskom na narekovaje v levem zgornjem kotu tipkovnice; uporaba samo za označevanje pomenov besed

Vejični narekovaji spodaj/zgoraj

Iskalniki najdejo z enim iskalnim izrazom vse vrste narekovajev

Cobiss dvopičje uporablja kot separator med polji bibliografskega kataložnega zapisa (dvopičje je nestično); pravopis (dvopičje je levostično) Pred naštevalnim nizom je dvopičje večinoma odveč

Odveč je, če v isti povedi skupaj uporabljamo npr. in veznik itd., itn., ipd. in podobno

Kranj : Gorenjski tisk, 1999 -> Kranj: Gorenjski tisk, 1999

tripičje ali tropičje se razume kot alternativa vezniku itd.

Tropičje je nestično ločilo; pred njim ni vejice

Manj !, ?... v strokovnem besedilu

Podpičje uporabljamo pred pojasnjevalnimi deli povedi, kadar se zdi pika na tem mestu premočna, vejica pa prešibka

3.4.2 Velike začetnice[uredi]

Naslove kolon ali vrstic v tabelah raje pišemo z veliko začetnico, celice znotraj tabele pa praviloma z malo začetnico (razen ko gre za cele stavke ali imena)

V alinejah pri navpičnem naštevalnem seznamu uporabimo veliko začetnico le takrat, kadar alineje prinašajo daljše in stavčno oblikovano besedilo (potem morajo biti vse alineje take); v nasprotnem primeru, kadar je stavčne narave samo posamezna alineja, namesto pike uporabimo podpičje

3.4.3 Drugo[uredi]

Spol se po pravilu veže na osebek

Če je za povedkovo določilo množinski samostalnik, ta določi obliko povedka

V dvomu je izbira moškega spola nevtralnejša

3.5 Digitalna pismenost[uredi]

3.5.1 Formati besedil[uredi]

txt pomeni golo besedilo; uporabimo pri pošiljanju pošte na forum, ki zahteva samo tako obliko, ali pri pisanju računalniških programov

doc, docx, rtf, odt pomeni obogateno besedilo

htm ali html je spletno besedilo

pdf je natisljivo besedilo

Besedila na wikijih, v repozitoriju spletišča Academia.edu in še kje nimajo končnic

3.5.2 Besedilo v wikijih[uredi]

Oblikovanje besedil na wikijih in zgledi (glej Novo pisarijo)

3.5.3 Vaje v wikijih[uredi]

Na koncu vsake enote je pika

Samostojne publikacije so ležeče

Postavljanje imena za priimek in letnice na začetek je nesmiselno

Odstavek naj združuje vsaj tri povedi, sicer gre za naštevanje, ki zahteva uporabo seznamskih alinej - ne prevelika členjenost na odstavke

Izogibaj se uporabi mašil (tudi, še, poleg tega, potem ...)

Bodi pozoren, da ne prehajaš med prvo in tretjo osebo ter med preteklikom in sedanjikom

Kadar pišemo v urejevalniku, se moramo izogibati odstavkov, ki so videti zgolj kot prehod v novo vrsto

Možnosti v zgodovini razveljavi in zahvala

3.5.4 Sporočanje popravkov in komentarjev[uredi]

Urejevalniki in ogledovalniki imajo funkcijo komentiranja

Besedilo, ki ga želimo komentirati, označimo z miško, potem pa z desno miškino tipko ali preko menija (Pregled > Nov komentar) odpremo okence za vnos pripomb

Z menijsko izbiro Sledi spremembam urejevalniku naročimo, da beleži naše posege v besedilo besedila, ki so na spletu izpostavljena skupinskemu urejanju, ni treba posebej označevati, ker se popravki arhivirajo samodejno

Posegi v besedilo morajo biti jasno označeni, prav tako tudi pisateljev odziv na te popravke

Kadar so popravki nepregledni, jih je potrebno povzeti v samostojnem pisemskem sporočilu

V wikibesedila popravke vnašamo neposredno, komentarje pa: na pogovorni strani besedila ali avtorja, na samostojni strani

Wikiverze (ki je bila ustvarjena za ta namen), znotraj besedila (tekst na zaslonu ni viden), s predlogo

3.6 Navajanje[uredi]

»Citat«, reprodukcija plus navedba vira

Citiranje je ob povzemanju in parafraziranju osrednja oblika kulturnega spominjanja in glavna strategija za reprezentacijo tega spomina.

3.6.1 Čemu sploh citiramo[uredi]

Ljudje bolj verjamemo stališčem, za katera se zdi, da za njimi stoji več ljudi

Pogoj za znanstveno besedilo je prispevek novega spoznanja

V romanih ni sklicevanja, v publicistiki je manj pogosto in formalizirano, v vsakdanji govorici ga je veliko, vendar so sklici nedokumentirani (relata refero)

V strokovnih spisih so sklici poudarjeni z narekovaji ali so celo v samostojnem odstavku in pospremljeni z identifikacijo vira v oklepaju za citiranim besedilom oz. v opombi na dnu strani; viri so urejeni po priimkih avtorjev

Da delo postane javna last 70 let po avtorjevi smrti, velja samo za tista dela, ki 29. aprila 1995 še niso bila v javni lasti

V Avstro-Ogrski je delo postalo javna last 30 let po avtorjevi smrti

Citiranje je neplačljiva uporaba avtorskih del; neplačljiva zato, ker uporabimo samo manjši del avtorskega proizvoda in ne celega

V akademskem pisanju velja, naj delež citatov iz leposlovja ne bo večji od 20 %

Pretirano citiranje je strokovno in etično sporno, pravno vprašljivo, ni pa kaznivo

3.6.2 Prepisovanje[uredi]

Plagiat - kadar se tuje znanje uporablja kot lastno, ne da bi navedli, od kod smo dobesedno prepisali ali povzeli izjave; pravno se sankcionira le v primeru, ko se z njim krši avtorska zakonodaja, to pa se zgodi takrat, kadar tekst, iz katerega plagiator zajema, še ni v javni lasti

Izvirnost študentovih besed v tekstu mentor odkrije tako, da v Google vtipka te besede in jih obda z narekovaji

Naslovov in sloga ni mogoče patentirati, olastniniti ali privatizirati

3.6.3 Citatna industrija[uredi]
3.6.3.1 Citatni indeksi[uredi]

Citiranost je pomemben mehanizem za oblikovanje hierarhije v stroki

citation index je bibliografska podatkovna zbirka, ki iz znanstvenih revij izpisuje sklice na predhodne objave, da bi dobili pregled nad medsebojno povezanostjo razpravljanja in identificirali pomembnejše (pogosteje citirane) objave od manj pomembnih

Za znanstvena področja obstajajo ločeni citatni indeksi - začenši z naravoslovjem (1960 - SCI)

V Sloveniji se upoštevata splošna citatna indeksa Scopus in Web of Science (WoS, ki je del večjega kompleksa bibliografskih podatkovnih zbirk Web of Knowledge); bazi SSCI in AHCI)

Zastonj je na spletu citatna podatkovna zbirka Googlovega Učenjaka (Google Scholar), ki registrira tudi znanstveno relevantna spletna mesta, izpisuje neakademske publikacije in dokumentira vpliv publikacij v javnosti

h-indeks - razmerje med številom največkrat citiranih del in številom citatov

i10-indeks - število objav, ki so bile vsaj desetkrat citirane

Kriteriji za uvrstitev v ustrezne podatkovne zbirke: recenzijski postopki, mednarodno uredništvo, mednarodno naročništvo, spletna dostopnost ...

Na podlagi podatkov iz citatnih indeksov se vsako leto računa faktor vpliva za posamezno revijo

Pomisleki zaradi inštitucij, ki izvajajo meritve: anglocentričnost, omejitev na novejše publikacije (Scopus ne popisuje knjižnih znanstvenih objav, konferenčnih prispevkov)

Slavistična revija izpadla

3.6.3.2 Faktor vpliva[uredi]

Faktor vpliva (IF impact factor) - številka, ki kaže stopnjo uglednosti, vplivnosti znanstvene revije

Velike indeksirne hiše imajo vsaka svoj način izračunavanja vplivnosti revij

  • najbolj poznan: bibliografski servis Thomson Reuters, ki IF izračunava za omejeno število revij (SCI, SSCI)
    • število citatov, ki so jih bili članki iz revije deležni v drugih pomembnih indeksiranih revijah v zadnjih dveh letih, delijo s številom objavljenih člankov v tem času = povprečje citiranosti na članek
    • merijo tudi odzivnost na članek, povprečno starost citiranih virov in povprečno starost člankov iz revije, ki so bili citirani v drugih revijah

Scopusova podatkovna baza ponuja dve vrsti časopisne metrike, SJR (primerjava med sorodnimi revijami) in SNIP (Source-Normalized Impact per Paper)

Slaba stran teh meritev: so kulturno pristranske (ang.govorno obm.), ne razlikuje med izvirnimi znanstvenimi članki in znanstvenimi recenzijami (kritika citiranih objav)

Citiranje je v vsaki disciplini drugačno, zato lahko primerjamo samo dosežke znotraj posamezne discipline

Faktor vplivnosti revije se je ponekod uporabljal tudi kot merilo kvalitete člankov v reviji

Znanstvena komunikacija: prej: fokusirana na kvaliteto revij, zdaj: fokus k raziskovalcem

Uredništva napihujejo IF svoje revije s forsiranjem preglednih znanstvenih člankov in znanstvenih recenzij

Prisilno citiranje (uredništvo zahteva, da avtor citira predhodne članke v reviji)

Predlog zamenjave z Googlovim algoritmom za rangiranje strani; spletne strani rangira glede na število povezav nanje in glede na kvaliteto teh povezav; štetje povezav je avtomatsko, opravlja ga Googlov spletni pajek, vplivna teža spletne strani pa je izračunana na podlagi verjetnostne razporeditve

Zunaj znanstvene sfere na vplivnost informacije sklepajo iz števila njenih branj (dostopov, ogledov, izposoj, uporabe, klikov, prodaje)

Podatek o branosti (audience measurement)

sl v ukaznem nizu pomeni 'slovenski', v 'Wikiverza', b 'Wikiknjige', s 'Wikivir'

3.6.3.3 Slovenske znanstvene revije[uredi]

Revije, v katerih objavljajo literarni zgodovinarji: Primerjalna književnost, Slavistična revija, Dve domovini, Jezik in slovstvo, Razprave SAZU, Studia mythologica Slavica, Knjižnica, Phainomena, Acta Neophilologica, Traditiones, Slavia Centralis(Maribor), Verba Hispanica

Otrok in knjiga, Sodobnost, Dialogi...

Tuje revije z razpravami o slovenski književnosti: Slovene Studies (ZDA), Philological studies (Perm, Skopje, Ljubljana), Slavia Meridionales (Varšava), Slavica tergestina, Slavistika (Beograd), Pamiętnik Słowiański, Wiener Slavistisches Jahrbuch

3.6.4 Citatni slogi[uredi]

Predvsem čikaški in MLA način - Čikaški prepoznaven po tem, da letnico porine takoj za avtorjevo ime, MLA-jev pa po naslovih del v kratkih sklicih

Slovenske humanistične revije imajo vsaka svoj način citiranja

  • Priporočeno citiranje na wikijih:
    • Zoran Božič. Vrednotenje Prešernovih pesmi kot recepcijski problem. Slavistična revija 59/2 (2011). 131–46.
    • najpomembnejša dela bibliografske enote: avtor in naslov
    • glede na vrsto objave je potrebno navesti še: ime spletišča in datum pri spletni objavi; kraj, založbo, letnico in knjižno zbirko pri knjigi; naslov zbornika, kraj, založbo, letnico in strani pri članku v zborniku; naslov revije, letnik, številko, letnico in strani pri članku v reviji; naslov časnika, datum in strani pri članku v časniku
3.6.5 Tehnika citiranja[uredi]

Citat ali navedek je iz dveh delov, iz navedenega besedila samega in iz navedbe vira citata:

  • dobesedni navedek tujega besedila pisec loči od lastnega z narekovaji ali ga postavi v samostojen, grafično drugačen odstavek
  • vir citata je lahko v celoti naveden v oklepaju na koncu citiranega besedila ali pa je na koncu citiranega besedila samo kazalka na bibliografske podatke vira oz. na tekst, iz katerega smo citirali; kazalka je lahko v obliki opombe (bralca usmerja k polnim bibliografskim podatkom pod črto na dnu strani), kratkega sklica (avtorjev priimek z letnico in stranjo objave v oklepaju, ki bralca usmerjajo v seznam literature na koncu besedila), neposredne povezave na vir (bralca pripelje neposredno v besedilo, iz katerega je bilo citirano)


3.6.5.1 Opombe[uredi]

Včasih so opombe pod črto na dnu strani ali na koncu članka oz. poglavja služile v glavnem navajanju literature, na katero se je pisec skliceval

Postopna prevlada čikaškega sloga

Citiranje poenostavimo tako, da opombe prihranimo za nebibliografske informacije

Dobra wikipedijska gesla zaključujeta poglavji Opombe in Seznam referenc

  • v opombah navedena samo tista dela, iz katerih so bile vzete ali povzete konkretne izjave; v seznamu referenc pa tista dela, ki so za predmetno področje, ki ga članek obravnava, sicer pomembna, ni pa bilo iz njih nič neposredno citirano
  • slog navajanja je vsakokrat drugačen

Enciklopedični članki, ki spadajo v strokovno pisanje, poopombljanja in dobesednega navajanja izjav ne potrebujejo

3.6.5.2 Kratki sklici[uredi]
  • npr: Kakor smo lahko prebrali pri Koblarju (1984: 15)
  • npr: »Večina kupcev raje kupuje cenejše žepne izdaje.« (Žnideršič 1999: 85)
  • včasih so se pisci izogibali ponavljanju avtorjevega priimka v kratkih sklicih z besedami ibidem, prav tam, op. cit., n. d. 'navedeno delo'; danes to opuščamo in priimek, letnico ter stran vira ponovimo
  • uredniško poenotenje navajanja literature
3.6.5.3 Označevanje navedkov[uredi]
  • narekovaji
  • odstavek in drugačen črkovni rez
  • izpuščanje iz navedkov in vrivanje svojega teksta vanje

!! Navedka ne začenjamo in končujemo s tremi pikami - začnemo navedek z veliko začetnico v oglatem oklepaju, končamo pa s končnim ločilom zunaj navedka!!

  • "... ko že na Kranjskem vsak pisari ...«, naj tudi mene muza z inspiracijo obdari." ->

"[K]o že na Kranjskem vsak pisari,« naj tudi mene muza z inspiracijo obdari."

  • odstavčno ločenega navedka, ki je povrhu v drobnejšem tisku ali postavljen z umikom, ni treba opremljati z narekovaji

Praktični spisovnik

3.6.5.4 Od kod vse citiramo[uredi]

Iz knjige, iz poglavja v knjigi, z zavihka knjižnega ovitka, iz razprave v zborniku, iz članka v reviji, iz članka v časniku, iz gesla v enciklopediji, s spletne strani, iz bloga,

Iz videa na spletu, iz arhiva, iz TV-oddaje, iz zasebne korespondence, iz javne ali zasebne diskusije ...

Sklicujemo se na besedilo oz. del besedila, pa tudi na sliko, tabelo, grafikon, zvočni posnetek, rokopis

Posegajmo po izvirnikih, prvih objavah ali kritičnih izdajah

Iz drugojezičnih objav citiramo v izvirniku in s prevodom v opombi, če ne gre za splošno poznane jezike

Citiranje drugojezičnih prevodov tujih izvirnikov je neprimerno

3.6.5.5 Viri in literatura[uredi]

Delitev na vire in literaturo je smiselna pri dolgih seznamih

Viri pomenijo gradivo (predmet raziskave), literatura pa teoretična ali metodološka orodja za raziskavo

Primarni viri: rokopisni, tipkopisni ali tiskani, ki so shranjeni v arhivih; v znanosti so to teksti, ki smo jih držali v rokah

Sekundarni viri: v elektronski obliki (gre le za preslikano arhivsko gradivo)

V znanosti spodobi citirati samo iz tekstov, ki smo jih držali v rokah, čemur se tudi reče primarni vir

  • kot je ugotovil Kidrič leta 1947 (Koruza 1980: 115)
3.6.5.6 Zaslon in papir[uredi]

Študentje so po univerzitetnih in fakultetnih pravilih dolžni diplomske naloge, magisterije in doktorate oddati v trdo vezanem iztisu

Tehnologijo CTF (computer to film) je nadomestila tehnologija CTP (computer to plate)

Natisnjena stran ima omejen obseg, medtem ko so spletne strani razsežnejše

Spletišča, ki ponujajo knjige, želijo čim bolje posnemati izkušnjo ob branju tiskane knjige (listanje in šumenje strani)

Spletne strani niso oštevilčene

Uporaba alinej pri enotah na spletnem seznamu literature

Lažje iskanje (<Ctrl> + <f>), lažja dostopnost na zaslonu

Ne na zaslonu ne na papirju navajanje celotnih URL-jev ne pride v poštev!

  • zaslon: Miran Hladnik. [Humanist] 26.1015 on paradigmatic changes in literary studies. Humanist Discussion Group 3. maja 2013.
  • papir: Miran Hladnik. [Humanist] 26.1015 on paradigmatic changes in literary studies. Humanist Discussion Group 3. maja 2013.

Glej Nova pisarija!

3.6.6 Zgledi[uredi]

Cobiss ponuja tri oblike zapisov bibliografskih enot:

  • polni
  • ISBD
  • COMARC

Ločila v Cobissu kot separatorji med podatkovnimi polji

3.6.6.1 Knjiga[uredi]

Np!

Če je knjiga v celoti dostopna na spletu, naredimo povezavo na digitalizirano verzijo

Kodo DOI vpišemo, če obstaja - s kodo DOI so opremljene objave v publikacijah zunaj Slovenije, seveda v angleščini

  • primeri v Np
=3.6.6.1.1 Knjiga na bralniku=[uredi]

Izdaja, iz katere je bil vzet tekst za bralnik, največkrat ni zapisana

Če so poznani, je potrebno navesti tudi podatke o natisu, ki je bil predloga elektronski izdaji

Pri citiranju iz knjig na elektronskih napravah ali na Wikiviru podatka o straneh ne navajamo

3.6.6.2 Članek v zborniku[uredi]

V Cobissu je potrebno odpreti zapis o članku in zapis o zborniku (klik na povezavo Glej publikacijo na dnu zapisa o članku)

pdf-tekst na zaslonu naredimo za piko tako, da piko postavimo znotraj oglatih oklepajev in ne za njimi

  • primeri v Np
3.6.6.3 Poglavje[uredi]

Poglavje iz knjige citiramo samo takrat, ko je avtorjev knjige več

  • primeri v Np
3.6.6.4 Spremna beseda[uredi]
  • primeri v Np
3.6.6.5 Razprava v reviji[uredi]

Naslove, kratice... prilagajamo bralcem in njihovemu poznavanju

Če želimo izpostaviti dejstvo, da je bil članek arhiviran tudi na dLib, povezavo s pojasnilom dodamo na konec navedbe

Glede na bralca je odvisno, če pri revijah enkrat uporabimo polni naslov, drugič pa uveljavljeno kratico revije

Če članki nimajo vsak svoje spletne lokacije, v pdf-formatu pa je dostopna celotna številka revije, povezavo naredimo nanjo

  • primeri v Np
3.6.6.6 Članek v časniku[uredi]

Pri člankih iz dnevnega časopisja letnika in številke ne zapisujemo (lahko vseeno v oklepaju); pomembna sta datum in stran

Pred datumom ni ločil

Kadar članek vsebuje nadnaslov, naslov in podnaslov, naslovne nize smiselno razporedimo; lahko dodamo tudi dodatno pojasnilo v oglatem oklepaju, ki označuje našo interpretacijo

  • primeri v Np
3.6.6.7 Članek na dLibu[uredi]

Na dLibu obstajata dve vrsti zapisov: taki na posamično avtorsko objavo (urejeni metapodatki) in taki na célo številko v časopisu (metapodatki niso urejeni; posamezna avtorska besedila v številki je treba šele najti)

Za članek, ki v Digitalni knjižnici nima samostojnega zapisa, je priporočeno dodati povezavo na konkretno številko ali na celoten letnik revije (kadar se objava vleče iz številke v številko)

Spletnega naslova ne prekopiramo iz ukazne vrstice; dobimo ga tako, da v vrstici URN kliknemo na povezavo z desno miškino tipko in izberemo Kopiraj mesto povezave ter nato skopirano mesto odložimo tja, kjer ga želimo imeti

  • primeri v Np
3.6.6.8 Enciklopedijsko geslo[uredi]

Viri, ki jih v Cobissu ali na dLibu večinoma ni (viri brez urejenih metapodatkov)

Predloge za sklicevanje zunaj Wikipedije: APA, MLA, MHRA, Chicago, CSE, Bluebook, Bluebook, Harvard JOLT, BibTeX, LaTeX

Avtorstva ne navajamo

Aavesti moramo naslov gesla, naslov spletišča in datum

Datum pri citiranju znotraj wikijev ni potreben, saj lahko iz zgodovine strani razberemo, kdaj je citat nastal in na katero verzijo članka se je takrat skliceval; zunaj wikijev je datacija včasih potrebna

Kadar gre za domače teme, je lahko naslov spletišča kar »Wikipedija«; dilema pri izbiri med »Wikipedija: Prosta enciklopedija« in »Iz Wikipedije, proste enciklopedije«, vendar je oboje pravilno

Primer navajanja enciklopedičnega članka iz Wikipedije: Planinska povest. Wikipedija 10. jan. 2012.

Določeno verzijo spreminjajočega se članka dobimo tako, da v zgodovini članka kliknemo na datum želene verzije

Pomembni viri za bibliografske članke: Slovenski biografski leksikon, Primorski slovenski biografski leksikon, Novi slovenski biografski leksikon

Po leksikonih iščemo po abecedi in ne po strani v kazalu

Zaželjeno, da poiščemo razvezavo okratičenega avtorja

Če ne gre za lastna imena, so v slovarjih in tudi v enciklopedijah gesla zapisana z malo začetnico

V Wikipediji naslovi gesel samodejno dobijo veliko začetnico, sklicujemo pa se nanje z veliko začetnico samo v seznamih literature (tako kot na druge članke), v linkih vzdolž besedila pa z malo začetnico

  • primeri v Np
3.6.6.9 Forum[uredi]

Kadar spletišče navajamo v tisku, navedku dodamo na koncu še podatek Splet;

Kadar spletišče navajamo v spletni objavi, ta dodatek ni potreben

  • primeri v Np
3.6.6.10 Spletni tečaj[uredi]

Izvajalca tečaja - iz opisa predavanj

  • primer v Np
3.6.6.11 Blog[uredi]

Včasih je citiranje zahtevno, ker manjka ime avtorja (kadar vemo zanj iz drugih virov, ga postavimo na začetek v oglati oklepaj) ter zaradi ugnezdenih sporočil in naslovov rubrik

Datum ogleda ni potreben, če je stran sama datirana in ni verjetno, da bi se spreminjala

  • primer v Np
=3.6.6.12 Članek na spletišču[uredi]

Strokovni članki, objavljeni zgolj na spletu, so še vedno redkost - zgolj predobjave (podatki o natisu in spremembah)

  • Iztok Snoj. Vlado H.: Fant, ki ga je srečala Abrakadabra, ali kako se že reče / Obletel je veliko vrhov in let. Četrtkova zgodba. gore-ljudje.net 7. jun. 2007.
  • Iztok Snoj. Vlado H.: Fant, ki ga je srečala Abrakadabra, ali kako se že reče / Obletel je veliko vrhov in let. Četrtkova zgodba. Gore in ljudje 7. jun. 2007. Splet.
  • podnaslovi (ker gre za alternativo, smo mednju vtaknili desno poševnico) in naslov rubrike
  • Naslov spletišča smo reproducirali zvesto emblemu z malimi črkami in vezajem
  • končnica .net / Splet. / Na spletu.
  • sestavljene naslov in sestavljen dolgi podnaslov - med njima dvopičje, ohraniš ločila urednika (podredna razmerja)
    • podnaslov je bibliografska navedba dela, ki je predmet kritike
  • izpuščanje nebistvenih podnaslovov
  • ni naslova: pojasnitev, za kaj gre v []
  • krajšanje izvirnega naslova - ogled na povezavi
  • treba najprej spoštovati avtorjevo odločitev glede velike začetnice
  • avtorjevo ime je na dnu članka
  • podnaslov portala izpustiš
  • primeri v Np
3.6.6.13 Zapis v podatkovni zbirki[uredi]

Ker se zbirke spreminjajo, na koncu dodamo še datum dostopa

Datacijo strani se da včasih razbrati iz izvirne kode, ki jo na zaslon prekličemo preko menija v brskalniku ali pod desnim miškinim kazalcem

  • primeri v Np
3.6.6.14 Diplomska naloga[uredi]

Cobiss - ni diplomskih nalog (katalog diplomskih nalog)

  • težave so povzročali različni naslovi spletišča v različnih fazah iskanja
  • smiselno izbrati naslov strani z zadetki (čeprav ne bo dolgo ostalo pri tem formatu in se bo baza še krepila in število diplomskih nalog povečevalo, vmesnik in spletna lokacija pa spreminjala)
  • diplomska naloga vpisana v Cobiss - dodaš sklic
  • vrstna oznaka Diplomsko delo je v oklepaju - iz vpisa ni razvidno, da bi se nahajala na platnicah; če je, ne oklepajev
  • podatek o mentorju je včasih pomemben, zato navedemo tudi njegovo ime
  • če gre za unikat, ki je spravljen v določeni knjižnici, navedemo tudi ime te knjižnice
  • primeri v Np
3.6.6.15 Prosojnice, video predavanja, animacija[uredi]
  • Kadar prosojnice spremljajo objavljena predavanja ali video, podatek o lokaciji prosojnic navedemo ob drugih podatkih
  • Povezavo na prosojnice opremimo z oznako ppt, pptx, prosojnice ipd.
  • če tisti, ki je na splet naložil nek video, ne razkriva svoje identitete, ga v navajanju izpustimo
  • primeri v Np
3.6.6.16 Zemljevid[uredi]
  • zemljevidi so podobno kot slike opremljeni s podatki o viru neposredno pod zemljevidom
  • svojčas so bili avtorsko delo
  • v zadnjem času pa so produkt inštitucionalnega (državnega ali komercialnega) kolektivnega dela - navajanje avtorjev ali urednikov ne pride v poštev
  • upoštevati moramo razlike v imenu in http-naslovu spletišča
  • datum ogleda navedemo takrat, ko ni podatka, kdaj je zbirka nastala oz. kdaj je bila nazadnje ažurirana
  • majhne razlike v hiperpovezavah so enkrat za prikaz topografskega, drugič za prikaz ortofoto pogleda
  • na URL-niz vpliva tudi povečevanje ali pomanjševanje izreza
  • ime avtorja zapisa - izpustimo, spremenljivost
  • zemljevid na Wikimedijini zbirki: navedemo le naslov uporabljene verzije zemljevida, lokacijo, kjer interesent dobi tudi vse druge podatke, in datum kreacije ter zadnje spremembe, ki stoji čisto na dnu strani; datum dostopa odveč
    • vprašljivo je navajanje spletišča Wikimedia Commons kot vira slike, kadar sliko objavimo na katerem od Wikimedijinih spletišč
    • navedbo spletišča smiselno ohraniti, kadar bi se utegnili pojaviti dvomi o izvoru slike
  • na zemljevid v Zbirki pripelje klik na sličico, tako kot je navada na wikijih, potem dodatna povezava v napisu pod zemljevidom ni potrebna
  • naslove slik v zbirki prevedemo
  • majhne razlike v hiperpovezavah so npr. enkrat za prikaz topografskega, drugič za prikaz ortofoto pogleda; na URL-niz vpliva tudi povečevanje ali pomanjševanje izreza
  • zemljevid na Wikipediji: navedemo naslov uporabljene verzije zemljevida, lokacijo, kjer se dobijo tudi vsi drugi podatki, in datum kreacije ter zadnje spremembe, ki stoji čisto na dnu strani; datum dostopa je odveč; avtorjev zaradi množice redakcij ne navajamo
  • navedbo spletišča je smiselno ohraniti
  • primeri v Np
3.6.6.17 Fotografija[uredi]
  • vire fotografij navajamo neposredno pod fotografijami, za njihovo zaporedno številko
  • wikiji slik namreč ne številčijo samodejno
  • vire sklicevati pod sliko
  • avtorja fotografije, ki je v prostem dostopu in opremljena z licenco cc, v vsakem primeru treba navesti
  • navesti avtorje fotografiranih stvaritev
  • navajanje avtorja fotografije: zanašanje na avtorjevo intenco ali njegov družbeni položaj (znani avtorji, podpisani avtorji - dosledno navajanje z imeni)
  • ime fotografa pa izpustimo, kadar se ta podpiše z vzdevkom
  • pri tekstih na Wikipediji ali v Wikislovarju avtorstva nikoli nihče ne navaja, tudi kadar je avtor izjemoma en sam in se je podpisal s pravim imenom, pri tekstih na Wikiviru in Wikiknjigah ter fotografijah v Zbirki pa
  • slo Wikipedija: smemo objaviti zgolj fotografije, ki smo jih sami posneli (in pri tem pazili, da se ni v objektiv ujelo kakšno tuje avtorsko delo) in tiste, ki so izrecno označene kot javna last
  • ločevati moramo med imenom slikovne datoteke in imenom slike
    • slike v Zbirkah - navedeš obe
    • če gre za sliko, prefotografirano iz časopisa, je smotrno njen naslov vzeti od tam
    • ime datoteke je v zbirki enako za vse nacionalne Wikipedije, opis slike pa je v različnih jezikih (poslovenimo opis in naslov)
    • kadar slika nima naslova oziroma je naslov identičen z imenom datoteke - ohranimo samo v hiperpovezavi, sliko naslovimo sami v oglatih oklepajih, lahko navedemo tudi natančnejši naslov lista v albumu, v katerem je bila objavljena; naslova albuma nismo našli na sami sliki - raziskovanje okolice
  • kadar je predmet fotografije umetniško delo, navedemo najprej umetnikovo ime in naslov dela, potem pa še ime fotografa in podatke o lokaciji
  • neredko fotografija prikazuje detajl slike, kar v naslovu seveda označimo
    • avtorje umetnin navajamo v obliki, ki smo je v našem prostoru navajeni in jo regulira tudi pravopis
  • fotografij v principu ne naslavljamo z imenom datotek
  • fotografije na trajnejših spletiščih, na katerih se vsebina ne spreminja oz. ob selitvi poskrbijo za samodejno preusmeritev, datum dostopa ni potreben
  • navedemo čim več dostopnih informacij - kadar smo v zadregi, oblikujemo kar opisno
  • ne citiramo lokacije slike na lokalni Wikipediji, ampak njeno lokacijo v centralnem skladišču
  • oglate oklepaje uporabimo za svoje dodatke ali komentarje

Grafikoni in tabele:

  • virov teh ne navajamo v seznamu literature, ampak neposredno pod njimi

Bolj zapleteno je navajanje fotografskih reprodukcij umetnostnih del, ki so, tehnično gledano, izvedena dela

  • Ko citiramo samó fotografijo kipa, so na prvem mestu podatki o izvirnem delu
  • hiperpovezave: ponavadi zadošča naslov slike

Težave povzročata pomanjkanje podatkov in pomanjkljivi standardi popisovanja

  • manjka avtor
  • kadar digitalne fotografije napravijo muzeji, imen ljudi, ki so opravili delo, ne navajajo; tudi datumov slikanja oz. digitalizacije ne vedno
  • datumi dostopa niso vedno na mestu

Glej MJ

  • primeri v Np
3.6.6.18 Risba[uredi]

Opis slike je predolg - kratko slovensko pojasnilo vsebine v oglatem oklepaju takoj za naslovom

Oprema kliparta z datumom postavitve ali datumom dostopa je odveč, ker se ne sklicujemo na podatke

Če spletišče zamre, link ne deluje več in takrat referenco zbrišemo

  • primeri v Np
3.6.6.19 Glasbeno delo[uredi]

Naslove glasbene klasike, naslove del klasičnega slikarstva slovenimo

  • primeri v Np
3.6.6.20 Radijska, televizijska oddaja in film[uredi]

Težave: podatki o tvorcih se pred poslušalcem ali gledalcem pojavijo prehitro, da bi si jih lahko zapisali, ali celo manjkajo, drugič pa je teh podatkov toliko, da je težko izbrati najpomembnejše

Znajti se moramo s podatki, ki se pojavljajo v napovedih programa ali v spletnem arhivu medijskih hiš ali pa jih razberemo z digitalnih posnetkov

Primer: kot tvorca oddaje navedemo urednico, ki tudi ves čas nastopa v oddaji, naslov oddaje, naslov serije, katere del je oddaja, mesto in datum predvajanja ter spletno lokacijo, na kateri je oddaja arhivirana; kadar je v ospredju novinar (njegovo besedilo in uredništvo), izberemo namesto urednikovega novinarjevo ime

Naslov filma napišemo ležeče

Ne navedemo najprej režiserja oddaje

Pri oddajah, kjer je očitno v ospredju novinar, njegovo besedilo ter uredništvo, zraven pa vemo, da je urednik napisan bolj po službeni dolžnosti, izberemo namesto urednikovega novinarjevo ime

Lahko navedemo še scenaristovo ime, podatke o njegovi dolžini v urah in minutah predvajanja, imena glavnih igralcev, avtorja glasbe ipd

Pri ne prepoznavno »avtorskih« filmih - ime režiserja med ostalimi sodelavci za naslovom, ne na 1.mestu

Kadar iz konteksta ni jasno, za kakšno vrsto dela gre, dopišemo za piko pojasnilo Film, Radijska oddaja ali TV-oddaja, za enigmatičnimi imeni pa v oklepaju režiser, urednik, novinar ipd

  • primeri v Np
3.6.6.21 Napake pri citiranju[uredi]
3.6.6.22 Navajanje na Wikipediji[uredi]
  • med vire se ne navaja drugih člankov z Wikipedije (nanje se lahko sklicujemo v obliki linkov)
  • prepoved lastnega raziskovanja oz. sklicevanja nanj
  • Wikipedija sprejema vse obstoječe standarde citiranja, vendar si prizadeva za enotnost zapisa znotraj posameznega članka
  • slovenski napotki za navajanje postavljajo založbo pred kraj
  • primeri v Np

5 Žanri[uredi]

Odločamo se med vsakdanjim sporazumevanjem, publicističnimi, umetnostnimi in strokovnimi/znanstvenimi žanri

  • stroka, strokovni kot 'disciplina' - poimenovanje posameznega znanstvenega področja
  • stroka, strokovni v akademskem svetu - izraz se večinoma uporablja v vrednostno razlikovalnem smislu: strokovno je tisto, kar ne dosega visokih kriterijev znanstvenega

Objave, ki niso recenzirane, nimajo UDK-vrstilca, tujejezičnega povzetka, seznama literature in sklicevanja, bodo bibliotekarji razvrstili v skupino strokovnih objav

  • za izvirni znanstveni članek šteje prva objava raziskovalnih rezultatov v znanstveni reviji
  • pregledni znanstveni članek sintetično in kritično poroča o najnovejših objavah z določenega predmetnega področja ter jih nadgrajuje s svojimi stališči
  • strokovni članek predstavlja že objavljena spoznanja z mislijo na njihovo uporabnost in promocijo; objavljeni so v strokovnih ali znanstvenih revijah, po zahtevnosti in v slogu pa prilagojeni bralcem teh revij
  • namen poljudnih člankov je popularizacija in družbeno osmišljanje raziskovalnih spoznanj; objavljeni so v časnikih in nespecializiranih revijah za najširšo publiko

Kategorizacija znanstvenih prispevkov za potrebe hierarhizacije in točkovanja našteva tudi vabljeno predavanje, objavljeni prispevek na konferenci (tj. referat v zborniku), objavljeni povzetek konferenčnega prispevka, poglavje v monografiji, geslo v enciklopediji ali slovarju, strokovna ocena kake publikacije v disciplini, predgovor ali spremna beseda k takim publikacijam, polemika, diskusijski prispevek, intervju, bibliografija, stvarno ali imensko kazalo, elaborat, ekspertiza, katalog, podatkovna zbirka, radijska ali TV-oddaja, računalniški program - to so specifične prezentacijske oblike in priložnosti, NE žanri

  • najuglednejši status monografske publikacije = knjige (znanstvene in strokovne knjige, univerzitetne učbenike, druge šolske učbenike, učno gradivo, priročnike, ipd)
  • diplome, magisterije in disertacije
    • diplome, zlasti bolonjske, spadajo v kategorijo (kratkih) strokovnih prispevkov
    • disertacije praviloma izidejo še posebej
  • v obsegu do 10.000 znakov oz. 1500 besed je wikipedijski članek škrbina
  • standardni wikipedijski članki štejejo do 25.000 znakov ali 3700 besed in so vredni štiri točke
  • med zaželene in odlikovane ter najvišje ocenjene (z devetimi točkami) pa spadajo wikipedijski članki v obsegu nad eno avtorsko polo (30.000 znakov ali 4400 besed)
  • žanri, ki imajo status strokovnega pisanja: podatkovna zbirka, poročilo o dogodku, povzetek, članek (nagovor, spremna beseda, jubilejni zapis, komentar, glosa, intervju, dnevniški zapis, (pismo), forumski in novičarski prispevek, blog), kritika (polemika, strokovna ocena), enciklopedijsko geslo, esej, predavanje (prosojnice), kritična izdaja (uredništvo, redakcija), učbenik, priročnik, navodila (tutorial) ter razprava (pregledna znanstvena razprava, izvirna znanstvena razprava, strokovna recenzija)

5.1 Šolsko pisanje[uredi]

Referat, esej in diplomska naloga (magisterij, doktorat)

Namen je izpolniti študijske obveznosti, za oceno in za dosego naziva

  • ko začne predmet določati kompozicijo razprave, ne pa od nekod prepisana pravila, potem ne gre več za šolsko, temveč za strokovno oz. znanstveno pisanje

5.2 Popravljanje[uredi]

Ukvarjanje z že postavljenimi besedili (citiranje, povzemanje, popravljanje, slogovno poenotenje, dopolnjevanje, čiščenje) in v manjši meri postavljanje besedil na novo

Študentski projekti so na Wikiviru namenjeni popravljanju besedil

Popravljanje je zbirni izraz za dve različni strokovni dejavnosti, za lektoriranje in korigiranje

  • popravjanje - ni strokovni žanr, je pa prevladujoča oblika strokovne pisne dejavnosti

Lektoriranje - popravljanje besedila drugega pisca, da bi bilo sporočilno optimalno; odpraviti je treba zatipkanine, pravopisne napake in slogovne pomanjkljivosti, ki utegnejo ovirati sporočilo ali celo povzročiti komunikacijski nesporazum

  • copy editing, namreč poimenuje dejavnost uredníka, ki v besedilo ne namerava več vsebinsko posegati, ampak ga samo pripravlja za objavo, kar danes pomeni skrb za njegov format, členjenje, oblikovanje naslovov, poenotenje opomb itd - tehnični opravki z besedilom
  • lektor - poseben poklic, slovenista jezikoslovca, ki skrbi za pravopisno ustreznost besedila.

Korektura ali korigiranje (proofreading) je odpravljanje napak, ki jih je v besedilu povzročil kdo drug

  • korektor v principu ne bi smel popravljati nič drugega kot druge posege v avtorsko besedilo
  • korektura in lektura se včasih pomešata
  • »rdeči svinčnik« spominja na nekdanje lektorjevo orodje
  • besedila se danes lektorira v urejevalniku s funkcijo Sledi spremembam, avtor ali urednik pa vsak popravek posebej ali vse skupaj naenkrat s klikom sprejmeta ali zavrneta
  • besedila se v korekture pošiljajo v formatu pdf

Uredništvo ali urednikovanje je ime za vrsto kompleksnejših opravkov z besedili, ki so jih napisali drugi

  • urednik - oseba, ki gre prva skozi besedilo in se odloči, ali ga bo sprejel v objavo ali ne; določi tudi zaporedje tekstov v publikaciji
    • avtorju lahko za objavo postavi pogoje: skrajšanje, kompozicijsko preureditev, vsebinske spremembe, upoštevanje slogovnih, pravopisnih in tehničnih pripomb
  • lektor
  • korektor
  • isti slogovni in tehnični parametri pri člankih v reviji ali zborniku ali knjigi v knjižni seriji
  • urednikovanje ima za razliko od lektoriranja in korigiranja težo znanstvene dejavnosti

5.3 Komunikacija v stroki[uredi]

5.3.1 E-pošta[uredi]

Elektronska pošta je ena najpogostejših oblik rabe računalnika, interneta in telefonov

  • izumili so jo za potrebe znanstvene komunikacije na MIT leta 1961
  • od 80. let dalje je uporabna za globalno dopisovanje
  • uporaba samo velikih črk je nezaželena, ker v govoru ustreza kričanju
  • pisemski pregledovalniki predhodna pisma, na katera odgovarjamo, skrijejo za tri pike
  • datoteke v priponkah naj bodo v splošno poznanih in razširjenih formatih (doc, jpg, pdf, xlsx ...)
  • za pisma v formatu eml, dbx, mbx ipd. moramo na spletu poiskati konverterje, zato je priporočljivo, če ta pisma periodično arhiviramo v golem besedilnem formatu txt
  • kadar gre za delikatne probleme, o katerih se nam po pošti zdi razpravljati zapleteno ali nerodno, takrat si bomo izbrali osebni pogovor, pa še nanj se bomo prijavili po pošti

-nekateri korespondenti so navezani na pisanje pošte brez velikih začetnic. Navadi pripisujejo simbolni pomen: demonstrirala naj bi piščevo demokratično naziranje oz. egalitarizem, njegovo podpiranje neformalne komunikacije, odpor do reda zaradi reda samega in do vsega, kar propagirajo formalistično nastrojeni zagovorniki velike začetnice v pravopisno dvoumnih primerih

  • v vrstico Za: (To:) v glavi pošte vnesemo naslovnikov poštni naslov
  • v vrstico Kp: ('kopija', angl. Cc: 'carbon copy') vnesemo vse tiste, ki jih v pismu ne nagovarjamo neposredno, ampak jim pošiljamo samo v vednost
  • v vrstico Skp: ('skrita kopija', angl. Bcc: 'blind carbon copy') vnesemo prejemnike, ki jih želimo obvestiti tako, da jih drugi ne vidijo na seznamu prejemnikov
    • paziti potrebno na 'Odgovori vsem'

-s preprosto serijsko zamenjavo znaka za prelom vrstice (^|) s presledkom in dveh zaporednih prelomov vrstice z znakom za odstavek (^p) rešimo težavo

  • v Wordu s pritiskom na ikono paragrafa (Indentation.png) vidimo sicer nevidne znake
  • na Wikipediji je zapovedano tikanje med sodelavci
  • običajna kombinacija pri nagovorih je vikanje + priimek ali tikanje + osebno ime, kombinacija vikanja in osebnega imena je nevtralna samo pri učiteljevem nagovoru študenta
  • ločili za nagovorom sta lahko vejica ali klicaj, z besedilom lahko nadaljujemo v isti vrstici, lahko pa nagovor izpostavimo kot nekakšen naslov pisma v svojem odstavku
  • pri nadaljnji izmenjavi pisem na isto temo, posebej če se dogaja rafalno, smemo nagovor izpustiti
  • kraj in datum, ki sta zaključevala papirnata pisma, nista potrebna; razen morda v uradnih dopisih, kjer namesto domačega kraja, kjer pismo pišemo, zapišemo kraj inštitucije, v kateri delamo ali v imenu katere pišemo
  • podpis forumskega sporočila: na dnu, za dvema črticama -- z imenom in priimkom, samo z imenom ali s kraticami
  • podpis na pogovorni strani wikijev: klik na ikono svinčnika, kar na zaslonu napravi dva vezaja in štiri tilde (--~~~~)
5.3.2 Socialna omrežja[uredi]

=ime za načine družbene komunikacije, ki jih je prinesla informacijska družba

  • gre za Splet 2.0, ki enosmerno komunikacijo med producentom informacij k njihovemu porabniku spreminja v dvosmerno, tako da uporabnik informacij postaja njihov producent in je tako v vedno enakopravnejšem komunikacijskem odnosu
  • ključne besede: skupnost, kooperativnost in kolaboracija, množičenje; kritična teorija jih uporabljav zvezi s pojmi z negativno konotacijo (eksploatacija, komercializacija, nadzor, izguba zasebnosti)

Socialna omrežja se razlikujejo v funkcijah:

  • Facebook in LinkedIn služita zasebni komunikaciji in vzdrževanju skupnosti
  • YouTube spada v skupino spletišč za izmenjavo vsebin
  • Blogspot in WordPress sta za pisanje dnevnikov
  • wikiji za tiste, ki bi radi prispevali k skupnemu znanju

Facebookse je pojavil l. 2004 na univerzi z namenom povezovanja študentov

  • akademska spletišča (dLib, Slavistična revija, Academia.edu itd.) z ikono Facebooka na svojih straneh omogočajo uporabnikom, da povezavo na najdeno takoj veselo posredujejo svojim »prijateljem« na Facebooku

Akademska srenja se vse premalo vključuje v javno debato in s tem ogroža svojo verodostojnost in svoj obstoj

  • socialna omrežja se v funkcijah razlikujejo
  • najpopularnejše omrežje je Facebook
  • Dunbarjevo število (Dunbar's number) - maksimalno število stabilnih socialnih odnosov, ki jih lahko vzdržuje posameznik
5.3.2.1 Tvit[uredi]
  • Tvit (angl. tweet 'čivk') je sporočilo v socialnem omrežju Twitter (Čivkač), ki je zaživelo leta 2006
  • omejeno je na 140 znakov
  • oblika bloganja, mikrobloganja, tudi »SMS interneta«
  • vsebinsko je na prvem mestu zabava (glasba, zmenki ...)
  • večinski promet s tviti obsega retvite (RT@, nekakšno tvitarsko všečkanje) in komentarje
  • podjetje ima status profitne organizacije; služi s prodajo naslovov interesnih skupnosti oglaševalcem
  • tviti so skupaj z blogi in linki na druga socialna omrežja nekakšna obvezna promocijska spremljava pomembnih strokovnih dogodkov in objav
5.3.2.2 Drugo[uredi]
  • Digital Curation Group. Google groups, LinkedIn
    • Linkedln - daljša strokovna sporočila, razpisi za akademske službe in projekte (raziskovalci)
  • Digital Humanities. LinkedIn.
  • Digital Humanities / Humanities Computing. LinkedIn.
  • komentatorske rubrike časopisov - ne spadajo v strokovno pisanje in večinoma tudi v publicistično ne
  • komentatorske rubrike spletišč - ne gre več vedno le za komentarje prodajanih knjig niti za založniško reklamo, ampak za prave recenzije.
5.3.3 Zagovor[uredi]
  • spada med »dramske« oblike strokovnega pogovarjanja - zagovori akademskih spisov: referatov, seminarskih nalog, diplom, magisterijev, doktoratov, ki imajo status iniciacijskega obreda, ki spremlja strokovnjakov vstop v stanovsko družbo, v strokovni ceh, in mu podeli licenco za opravljanje ustreznih strokovnih dejavnosti
  • fakultetni senati sprejemajo natančna pravila za izbiro in prijavo teme, izbiro in potrditev mentorja, za sodelovanje somentorjev, oddajo izdelka in njegovo oceno, prijavo zagovora, določitev komisije za zagovor, sprejem ocen, ki jih oblikujejo člani komisije, najavo javnega zagovora in njegovo izvedbo, oceno in razglasitev
  • zagovor disertacije naj ne traja več kot dve uri
  • potek zagovora - glej Np

5.4 Literarna kritika[uredi]

  • glej Np - Praktični spisovnik
  • razlika med literarno in strokovno kritiko
    • literarna kritika - njen predmet je literarno delo (pesniška zbirka, roman); ima status publicističnih besedil; objave v ustreznih rubrikah dnevnega tiska in v literarnih ter kulturnih revijah
    • strokovna kritika - njen predmet je strokovno ali znanstveno delo; ima status strokovnih besedil, kadar pa je poglobljena in ustrezno obsežna, jo lahko uvrstijo tudi v kategorijo znanstvenih besedil; objave v strokovnih revijah, v manjšem obsegu tudi v dnevnem tisku

5.5 Enciklopedični članek[uredi]

Enciklopedični članki se od drugih vrst strokovnega pisanja razlikujejo najprej po zahtevi za večjo jedrnatost oz. konciznost

  • odpoved anekdotičnosti, izpuščanje prepodrobnih informacij, ki se nanašajo na druga kulturna okolja, črtanje ponavljan, fraz z nizko informativno vrednostjo in retoričnih figur
  • v Wikipediji se poudarja: soglasnost, sodelovanje, strpnost, vrednostna nevtralnost (zato je prepovedano pisanje gesel o samem sebi in so odveč opredeljevanje, zavzemanje ali aktivizem)


5.5.1 Biografski članek[uredi]
  • pri izbiri novih slovenskih literarnih zgodovinarjev za vpis v Wikipedijo sta imela težo zlasti dva kriterija: avtorstvo strokovne ali znanstvene monografije in znanstvena kompetenca, ki jo jamči doktorski naziv; v posameznih primerih je bil manjkajoči kriterij nadomeščen s kakšnim drugim pomembnim razlogom (splošni kulturni pomen ali dejavnost na sosednjem področju)
  • za enciklopedični vpis najprej kandidirajo tisti, ki se pogosto pojavljajo v drugih geslih, bodisi v navadnem besedilu bodisi kot slepa hiperpovezava, predvidena za geslo; prepriča tudi njihova uvrstitev na različne sezname (prešernoslovcev, verzologov, didaktikov ...)
  • povprečni obseg biografskih gesel raste
  • gesla se izpopolnjujejo
    • navodila za izpopolnjevanje že napisanih gesel - glej Np! (glej Nova pisarija)
  • iskanje po avtorjevem imenu in priimku išči po Gigafidi
5.5.2 Članek o knjigi[uredi]
  • na vrsto pridejo prej knjige avtorjev, ki so napisali več knjig, so poznani in imajo na Wikipediji že svoj biografski članek, ki so bili ponatiskovani, prevajani, predmet kritik, polemik, šolskih obravnav, predelav, prestavitev v druge medije ...; ko se literarnozgodovinski razred loti npr. sistematičnega popisa romanov 60. let 20. stoletja, bodo samostojni vnos doživela tudi osamljena besedila pozabljenih avtorjev
  • podatki o knjigah so formalizirani v infopolju knjiga, glavne zahteve za članke o knjigah pa so razložene v navodilih
  • gesla o romanih (glej Nova pisarija)
    • glej Np
    • glava gesla vsebuje samo bistvene podatke: poleg ponovljenega naslova v krepkih črkah še ime avtorja, letnico in žanr, redko še kakšno drugo pomembno lastnost, npr. »slovenski kultni roman 80. let 20. stoletja«
    • infopolje - avtor, naslov in podnaslov, kraj izdaje, založba, leto, zbirka, številka zvezka v zbirki, obseg v straneh in besedah, številka Cobiss, večinoma s povezavami; naštejemo morebitne ponatise, prevode, ekranizacije, dramatizacije, uglasbitve in druge predelave; označimo tudi, kdo je knjigo ilustriral, če ima posvetilo ipd.
  • Kazala strokovnih knjig; če bi v iskalno polje na Wikipediji odtipkali naslov romana, bi nas prineslo neposredno na geslo o romanu, zato ga vtipkamo v Napredni pogled, do katerega pridemo v meniju (Orodja > Posebne strani > Iskanje) ali neposredno, če vtipkamo v iskalno polje kaj neobstoječega; brišemo kljukico pred imenskim prostorom Osnovno iskanje in jo napravimo za iskanje po imenskem prostoru Wikipedija (naslov romana v iskalnem polju bo tako priklical na zaslon kazala knjig, ki iskani roman obravnavajo)
  • romane, prevedene v druge jezike, naročamo v popis v drugojezičnih Wikipedijah
  • članke v različnih jezikih povežemo tako, da kliknemo na Uredi povezave pod izbiro V drugih jezikih na dnu stolpca levo in vpišemo podatke

5.6 Učbenik[uredi]

5.7 Spletni blog[uredi]

5.8 Spletni forum[uredi]

6 Slog[uredi]

6.1 Sestavni deli[uredi]

6.1.1 Naslov[uredi]
6.1.2 Izvleček[uredi]
6.1.3 Ključne besede[uredi]
6.1.4 Kazalo vsebine[uredi]
6.1.5 Povezave[uredi]

6.2 Napake[uredi]

3 Slovarček[uredi]

Emancipatornost -

Eklatanten - očiten, jasen, prepričljiv