Uporabnik:Sguzelj

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

Slovenistika in jaz[uredi]

Nad slovenščino sem se navduševala že v osnovni šoli. Pritegnila me je zanimiva in razgibana snov tega predmeta. Že od vsega začetka sem se bolj nagibala h književnosti, saj mi je bila lažje razumljiva. V srednji šoli pa sem imela srečo, da sem dobila profesorico, ki nam je znala približati tudi slovnico. Všeč mi je bilo, ker smo besedilo razdirali in ga spet sestavljali ter odkrivali nove stvari. Takrat sem se odločila za študij slovenistike. Z mojo odločitvijo sem zadovoljna in je ne obžalujem.

Ob branju “Nove pisarije”[uredi]

Slovarček manj znanih besed[uredi]

  • Vademekum knjiga, publikacija, navadno majhnega formata, z osnovnimi, praktičnimi pojasnili o čem; priročnik, vodič
  • aspekt izhodišče kriterija za presojanje česa; vidik
  • kolofon podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno na zadnjem listu
  • apel javen klic, poziv
  • artikulirati oblikovati glasove z govorilnimi organi, izgovarjati
  • marginalen postranski, nepomemben
  • kondukter uslužbenec, ki pregleduje ali prodaja vozovnice v železniškem ali cestnem prevoznem sredstvu; sprevodnik: kondukter na avtobusu
  • kataklizma dogodek v naravi, ki povzroči velike spremembe na zemeljski površini ali v vesolju
  • subverzija prikrita dejavnost proti obstoječi družbeni, politični ureditvi, prevratno delovanje
  • inerten ki je v stanju, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti
  • plasirati doseči, da kaj kam pride, se uveljavi
  • benigen nenevaren, neškodljiv
  • hermetizem lastnost, značilnost umetnosti, ki si ne prizadeva biti razumljiva širšemu krogu ljudi
  • inferiornost manjvrednost
  • konsument potrošnik, porabnik
  • defetizem mnenje, prepričanje, da je (kako) pomembno delo, prizadevanje brezuspešno, malodušje
  • korifej prvak, veličina
  • emancipirati se pridobiti si enakopraven položaj
  • legitimirati zahtevati od koga, da dokaže, zlasti z osebno izkaznico, svojo istovetnost
  • kapriciozen kapricast, muhast
  • eskalirati postopno se širiti, stopnjevati
  • konsenz soglasje, privolitev
  • imanenten ki je v čem kot neločljiv, opredeljujoč del, notranji
  • sublimen vzvišen, plemenit
  • eksistenca materialna ali duhovna navzočnost v stvarnosti; obstajanje, obstoj, bivanje
  • blagodat sreča, blagoslov
  • postulat zahteva, nujnost
  • fantazma privid
  • embargo prepoved ali omejitev trgovine s kako državo, trgovinska zapora
  • entuziast kdor se zelo navdušuje za kaj in navdušeno tudi dela, navdušenec
  • renomirana priznan, slovit
  • vobče sploh, nasploh
  • sintagma besedna zveza, v kateri je ena beseda glavna, druga pa podrejena
  • ekscesiven pretiran, čezmeren
  • atavističen nanašajoč se na atavizem: ponovitev telesnih ali duševnih lastnosti davnih prednikov na potomcihž*kredibilnost dejstvo, da je kdo kredibilen: izgubiti kredibilnost; politična kredibilnost...
  • recenzènt kdor recenzira, ocenjevalec
  • diletánt kdor nestrokovno, površno opravlja kako delo
  • legitimitéta -e upravičenost, temelječa na pravni podlagi
  • uzurpácija -e nezakonita, nasilna prilastitev
  • kontaminírati -am dov. in nedov spojiti, združiti
  • fákt -a kar dejansko obstaja ali se je dejansko zgodilo; dejstvo
  • larpurlartízem nazor, da je vloga umetnosti samo lepotna

Uvod in pismenost (do poglavja Bralec)[uredi]

Besedilo je vsebovalo veliko novih dejstev. Osebno, mi je bilo najbolj zanimiv razvoj pomena definicije pismenost. Poznamo več vrst pismenosti: bralno oz. funkcionalno in novodobno, elektronsko pismenost. Pridobitev računalnikov je bila super stvar, vendar trditev, da imamo zaradi uporabe računalnika več časa, ne drži. Ravno računalnik nam nalaga vedno več stvari in nam jemlje čas. Vendar pa je izum računalnika pripomogel k temu, da sedaj odkrivamo vedno nove možnosti, ki jih do sedaj nismo poznali. Wikiji so skupki spletišč (wikiverza, wikiknjige, wikipedija...). Slovenska Wikipedija obstaja od leta 2002. Njena prednost je v tem, da ne podpira avtorskih pravic, torej lahko vsakdo objavlja stvari, za tem pa ne stoji nobena država. Objave so lahko tudi mednarodno primerljive.

Bralec (do poglavja Kredibilnost)[uredi]

Presenetilo me je spoznanje, da Slovenija velikokrat zavira dostop do znanja na spletu. Tuje strani so tako dostikrat boljša izbira, saj nam ponudijo več informacij. Dobra stran interneta je prost dostop do knjig, člankov in podobnih stvari. S tem si lahko vsak na hiter in preprost način širi obzorje znanja. Prosta dostopnost (OA open access) je pojem, ki se nanaša na diseminacijo znanstvenih informacij. Ločimo prost dostop kjer poseganje v vsebino ni dovoljeno in prosto vsebino, kjer lahko besedila poljubno spreminjamo.

Kredibilnost (do poglavja Navajanje)[uredi]

Avtorju smemo zaupati, če gre za uveljavljenega strokovnjaka. Ponavadi smo bolj nezaupljivi do mlajših avtorjev, vendar smo s tem nekoliko krivični. Res, da da imajo manj življenjskih izkušenj, a so zato teoretično bolje podkovani, sploh kar se dotika interneta. Če avtorja ne poznamo, je dobro, da smo pozorni na slovnične napake, saj je to odraz avtorja. Če najdemo v besedilu slovnične napake, smo lahko skoraj sigurni, da ta avtor ni zanesljiv in je dobro, da podatke dvakrat preverimo.

Navajanje (do poglavja Zgledi)[uredi]

V času računalniške dobe se ljudje vedno pogosteje srečujemo s plagiati in prepisovanjem tujih del. S tem ni nič narobe, če je narejeno pravilno. Vsak prepis ali citat moramo opremiti z navednicami in dodati avtorja. Ker pa dandanes živimo v času računalnikov nam za prepis ni potrebno dosti. Preprosto kopipejstamo in "pozabimo" dodati avtorja. Pri navajanju virov lahko naletimo na več težav. Ker ni poenotenega pravila za navajanje virov, lahko izbiramo med večimi možnostmi. Največkrat sta v uporabi čikaški in MLA-slog.

Zgledi (do poglavja Žanri)[uredi]

V tem poglavju smo se podrobneje spoznali s pravilnim citiranjem in navajanjem odlomkov iz drugih besedil. Najbolj zanimiv mi je bil podatek, da poznamo več različnih vrst citiranja. S tem imamo predvsem mladi veliko težav, saj se pri enem predmetu učimo tako, pri drugem drugače. Ravno zaradi tega nam citiranje ni ravno najljubše opravilo. A vseeno je citiranje nujno pomembno saj lahko pride do plagiata če ne navedemo vira.

Žanri (do poglavja Slog)[uredi]

To poglavje se nanaša na malo bolj strokovno področje. V njem je govora predvsem o strokovnem pisanju in komuniciranju na spletu. Predvsem mi je bilo zanimivo poglavje o Šolskem pisanju, saj je namenjeno dijakom in študentom. V času študija in tudi kasneje bo vedno prišel prav. Seveda pa so tudi poglavja o popravljanju, enciklopedičnih člankih in učbenikih zelo pomembna in jih ne gre zanemariti, saj so pomemben uvod v našo strokovno izobraževanje in kasneje v našo službo, saj verjamem, da se bomo tudi kasneje večkrat vračali nazaj nanje.

Slog (do poglavja Iskanje)[uredi]

Naloga[uredi]

Izboljšaj naslednje stavke iz žalostnega dela našega vsakdanjega strokovnega življenja s črtanjem nepotrebnih besed različen, svoj, tudi in drugih neumnosti:

  • V klasicizmu so se razvijale različne oblike polliterarne proze. - V klasicizmu se je razvijala polliterarna proza.
  • Pripovedovali so si različne zgodbe. - Pripovedovali so si zgodbe.
  • Snov novel je vzeta z različnih področij: ljubezen, kmetstvo, vojna, oblast. - Snov novel je ljubezenska, kmečka, vojna, oblastniška.
  • Pesem je bogata z različnimi pesniškimi figurami. - Pesem je bogata s pesniškimi figurami.
  • Pritegnila je umetnike različnih vrst umetnosti, tudi slikarje. - Med umetniki je pritegnila predvsem slikarje.
  • To priča o povezanosti različnih staroveških kultur. - To priča o povezanosti staroveških kultur.
  • V Novo zavezo spadajo poleg različnih knjig tudi Pridige. - V Novo zavezo spadajo tudi Pridige.
  • V svoji liriki se je zgledoval po Grkih. - Zgledoval se je po Grških lirikih.
  • Kasneje jo je uporabil kot svojo muzo. - Kasneje si jo je izbral za muzo.
  • Za svoje delo je bil večkrat nagrajen, in sicer je med drugim dobil Prešernovo nagrado. - Bil je večkrat nagrajen, tudi s Prešernovo nagrado.
  • Realisti v svojih delih prikazujejo sodobne družbene spremembe. - Realisti prikazujejo sodobne družbene spremembe.
  • Rokopis je zapustil v svoji zapuščini. - Rokopis je v njegovi zapuščini.
  • Pri svojem delu je težil k temu, da se slovenski jezik ohrani. - V delih je težil k ohranitvi slovenskega jezika.
  • Svojo prvo službo je nastopil leta 1828. - Prvo službo je nastopil leta 1828.
  • Kronološko shemo dogajanja, ki pa je lahko tudi prekinjena. - Kronološko shemo dogajanja, ki pa je lahko prekinjena.
  • Zato je naturalizem, lahko bi rekli tudi verizem, najbolj avtentična in tudi najbolj opazna oblika te proze. - Zato je naturalizem, lahko bi rekli verizem, najbolj avtentična in najbolj opazna oblika te proze.
  • Tu je prišel tudi do vprašanja religioznosti. Življenjske izkušnje so bile preveč skrajne, da se ne bi bil – navsezadnje tudi kot nekdanji študent teologije – zamislil nad vprašanjem Boga. - Tu je prišel do vprašanja religioznosti. Življenjske izkušnje so bile preveč skrajne, da se ne bi bil – navsezadnje kot nekdanji študent teologije – zamislil nad vprašanjem Boga.'
  • V svoji odlični študiji Recepcija drame: Bralec in gledalec sodobne slovenske dramatike je Pezdirc Bartolova pometla z nasprotniki svojih tez. - V svoji Recepcija drame: Bralec in gledalec sodobne slovenske dramatike je Pezdirc Bartolova pometla z nasprotniki svojih tez.
  • Po obsegu so pesmi ponavadi kratke. - Pesmi so ponavadi kratke.

E-pošta[uredi]

Slovarček manj znanih besed[uredi]

  • segment odsek, kos, sektor
  • akter kdor odločilno vpliva na kako gibanje ali delovanje; ustvarjalec, povzročitelj, dejavnik
  • frankirati na poštno pošiljko nalepljena znamka ali odtisnjen žig, ki nadomešča znamko
  • korespondenca dopisovanje
  • konverterji
  • kurzivo postrani tisk
  • egalitarizem nazor o družbeni enakosti
  • koncipirati narediti osnutek
  • srenja ljudje, ki jih povezujejo skupni interesi, dejavnost, družbeni položaj
  • ekspertiza strokovno mnenje
  • kalkirati dobesedno prevajati značilne izraze v tujih jezikih
  • rezoniranje razmišljanje, razglabljanje
  • recenzent kdor recenzira, ocenjevalec

Komentar poglavja[uredi]

Odlomek o e-pošti mi je bil zelo zanimiv. Nikoli nisem pomislila, na kaj vse moramo biti pazljivi pri pisanju. Ker sem tako rečeno odrasla ob računalniku, sem mislila, da znam vsakdanjo stvar, kot je e-pošta, pravilno uporabljati. Ob branju odlomka sem ugotovila, da sem vsa leta do sedaj delala velike napake. Odlomek je zelo poučen in napisan tako, da bralca pritegne k branju. Všeč mi je, da so v besedilu delčki, ki so me nasmejali in tako besedilo naredili poleg poučnega tudi zabavnega: "Sestavite za božjo voljo svoje šlampaste formularje brez odvečnih praznih vrstic tako, da se tekst izteče lepo do konca strani!" (Hladnik M., Nova pisarija, 2014).

Slavistična revija [uredi]

Pod besedo Slavistična revija sem si predstavljala tanko revijo s slikami in napisi vseh vrst, ki bi pritegnili mojo pozornost. Namesto tega sem v roke dobila majhen zvezek, ki je na pogled deloval precej zdolgočaseno. Nobenih slik, le enako velik tekst, ki je pokrival domala vse strani. Pri tej reviji se dobro pozna slovenski pregovor, ki pravi, da nikoli ne sodi knjige po platnici. Revija me je močno presenetila, saj je vsebovala članke, ki so me po vsebini močno pritegnili.

Kljub temu, da so članki vsebovali veliko meni neznanih besed, me to ni odvrnilo od branja. Ko sem razjasnila teh nekaj besed, je postalo besedilo bolj logično.

Kot sem že prej omenila, se Slavistična revija od ostalih revij razlikuje tako po izgledu kot po vsebini. Ker gre za Slavistično revijo, se članki navezujejo predvsem na slavistiko, sam izgled je precej bolj enoličen in jezik je težji za razumeti. Čeprav me ponavadi vse to od revije odbije, bi Slavistično revijo vseeno priporočila vsem, ki jih vsaj malo zanima slavistika.

Literarnovedni dogodek [uredi]

MARJA BORŠNIK

KJE? Na Bledu v Festivalni dvorani

KDAJ? 7.1.2016 ob 18.30

KDO organizira? Muzejsko društvo

VSEBINA Življenje in delo Marje Boršnik. Več informacij na povezavi [1]

Iskanje kritik[uredi]

Delo: Rupel, Dimitrij, 1983. Maks: roman o maksizmu ali Boj med večino in veličino. Ljubljana: Lipa.

Kritike:

  • Bajt, Drago. Dimitrij Rupel: Maks. Razpotja: razprave, eseji, članki, kritike (1986). 93–96. COBISS
  • Belcijan, Nina. Vprašanje postmodernizma in zgodovine v dveh Ruplovih romanih Maks in Povabljeni pozabljeni.[: Diplomsko delo]. Mentor doc. dr. Tomo Virk. Ljubljana, 2003. COBISS
  • Bandić, Miloš I. Jezik i krize : Bajram Redžepagić: "Brod", "Oslobodjenje", Sarajevo 1986; Vukadin Sretenović: "Crvena devojka", "Nova knjiga", Beograd 1985; Dimitrij Rupel: "Maks", "Prosveta", Beograd 1985; Mirjana Kodžić: "Divljanje", "Partizanska knjiga", Beograd 1986 (1986). 12. COBISS
  • Benhart, František. Sodobnost. (dLib)
  • Franc Zadrovec
  • Stanko Janez

Slovenski literarni kritiki[uredi]

  • Emica Antončič
  • Gabriela Babnik
  • Anja Golob
  • Alenka Jovanovski
  • Matija Ogrin
  • Oton Župančič

Mlada Breda[uredi]

Kritiki:

  • Josip Debevec
  • Fran S. Finzgar
  • [Ivan Pregelj]. "Mentor" 6/2 (1913/14) 37.