Uporabnik:Sara Lesjak

Iz Wikiverza
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje

Nova pisarija in jaz[uredi]

Uvod[uredi]

Nova pisarija je nadaljevanje priročnika Praktični spisovnik, uvod nam pa na kratko predstavi izvor besede "pismenost".

Pismenost[uredi]

Pismenpst dandanes pomeni biti zmožen branja in pisanja oz. sprejemanja in podajanja informacij, za razliko od pretekle definicije, ki je bila sinonimna s slovnico samo. Razumevanje pismenosti se skozi čas spreminja, poznamo namreč različne oblike pismenosti (tj. glasbena pismenost, kratografska pismenost...). Za pismenost je potrebna aktivna udeležba v komunikaciji. Težje je manipulirati s pismenimi ljudmi, saj so bolj suvereni. Splošna pismenost nam je samoumevna - to pomeni, da smo se (skoraj) vsi zmožni znajti v vsakdanji komunikaciji. Informacijska družba nadomešča industrijsko družbo.

Wikiji[uredi]

Wikipedija in njena sestrska spletišča so pomembna zaradi lažje dostopnosti do informacij, kooperativnosti z ostalimi... itd. Vsaka oseba je lahko ustvarjalec vsebin. Slovenska Wikipedija je nastala leto za angleško Wikipedio. Wikipedija si prizadeva za nepristranskost (neutral point of view) in ima licenco Creative Commons.

Moj slovar[uredi]

Eklatantno - očitno, jasno

Vademekum - knjiga, publikacija, navadno majhnega formata, z osnovnimi, praktičnimi pojasnili o čem; priročnik, vodič

Diči = izražati spodbudo, veselje

Ludisti - pripadniki gibanja, ki se je v začetku 19. stoletja z uničevanjem tovarniških strojev borilo proti uvajanju strojnega dela

Impresum - podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno na zadnjem listu

Ciklostiran - razmnoževan

Nacija - kultura[uredi]

"Umetnikova dolžnost je, da zrcali družbo, da ustvarja smisel, da prenaša virus svobode in da je poleg vsega še didaktičen." Prvotno je ta projekt nastal ob dvestoti obletnici Prešernovega rojstva. Projekt je bil po dvaindvajsetih letih ponovno obujen z manjšimi razlikami (Twitter namesto Mat'kurje in umetna inteligenca/velepodatki namesto preminulega flash okolja). AI-generator sonetov prebere vsak tvit Janeza Janše in v primeru, da objava ustreza določenim parametrom, ustvari nov sonet, ki ga nato v odgovor avtorju prilepi pod objavo.

Slavistična revija[uredi]

Slavistična revija je znanstveni časopis namenjen jezikoslovcem, ki izhaja že od leta 1948. Z začetkom študija sem se prvič srečala s to revijo. Tista, ki sem jo dobila, zajema strani 433 do 576 3. številke izvodov leta 2017. Vsebinsko mi je kar zanimiva, saj je veliko govora o razpravi tujega in domačega ter poskusih izbrisa slovenstva.

Trubarjevanju in drugim kulturnim mašam na rob[uredi]

V članku, ki je bil objavljen ob Trubarjevem jubileju, izpostavlja, da se je Trubar izognil družbenim merilom in tako prelomil kulturo ustne tradicije ter se uprl pričakovanjem svojih staršev. To je takrat zahtevalo ogromen pogum in pričakovano je, da ga ljudje ravno zaradi njegovega poguma vzamemo kot zgled. Trubar in internet sta si kar podobna v mnogo pogledih, oba predstavljata neko prelomnost za ljudstvo, le da en od njiju stoji na narodni, drug pa na svetovni ravni.

Popravljalci sveta[uredi]

Članek popravljalci sveta govori o ljudeh, ki le želijo "iti s tokom" in o ljudeh, ki si želijo ta tok (oziroma svet) spremeniti. Članek je zelo všečen in zanimiv, namreč nobene vrste ljudi ne postavi med slabe ali dobre, le izpostavlja kako so ljudje voljni izboljšati svet in našteje le nekaj načinov s katerimi se bližamo (ali pa celo oddaljujemo) le-temu (kot npr. izum elektrike ali pa vojna). Ena izmed boljših izumov popravljalcev sveta je Wikipedija, na katero se lahko zanesemo za reševanje velikih kot tudi majhnih težavic v našem vsakdanu.

Geopedija[uredi]

Kamnik je načeloma najbolj znan po Rudolfu Maistru, ki je svoja zgodnja leta preživel v Kamniku in po katerem je tudi poimenovana kamniška srednja šola, Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra, hkrati pa je njemu bil namenjen tudi prvi celopostavni kip na slovenskem, ki stoji v bližini mestnega jedra. Večino ljudi ne ve, da je Rudolf Maister bil vesten pisec, saj se prav tako kot njegova stran na Wikipediji kot tudi ogledi v kamniškem muzeju Rudolfa Maistra večinoma vrtijo okoli njegove vojaške kariere.

Naslednji književnik, ki sem ga našla je Miha Frančišek Paglovec. Bil je pisatelj in duhovnik, ki naj bi sodeloval pri kmečkih uporih, se šolal pri jezuitih in bil duhovnik v času, ko je Katoliška cerkev od duhovnikov zahtevala uporabo slovenskega jezika.

Marjan Marinc je bil pisatelj, režiser in igralec. Med NOB naj bi sodeloval v partizanskem gledališču in pisal skeče s partizansko tematiko, nato pa se posvetil gledališki komediji in radijski igri.

Dušan Lipovec je bil publicist, pesnik in slikar, njegov oče pa je bil ustanovitelj znane tovarne Kamnik Svilanit, ki obratuje še danes.

Josip Benkovič je bil pisatelj in duhovnik, ki je kot dijak pogosto objavljal v mladinskih listih, v svojih odraslih letih pa se je pisanju odpovedal in začel raziskovati kulturno in slovstveno zgodovino.

Anton Medved je bil pesnik in dramatik, po katerem je tudi poimenovana veriga vrtcev Antona Medveda v Kamniku. Sprva se je ukvarjal z epskim pesništvom, nato pa se je posvetil predvsem pesimistični liriki.

Luka Svetec je bil pisatelj in jezikoslovec. Ukvarjal se je s politiko in zagovarjal pravice Slovencev. Njegovo pripovedništvo je predvsem domoljubno, v pesništvu pa zaznamuje romantika.

Na Geopediji mi iz nekega razloga ni prikazalo Frana Albrehta, ki je eden izmed najpomembnejših figur v zgodovini Kamnika. Bil je pesnik in aktivist Osvobodilne fronte, po njemu pa je tudi poimenovana ena izmed treh osnovnih šol. Njegova žena Vera Albreht je tudi bila pisateljica.

Eden izmed pomembnejših pesnikov je tudi France Balantič, ki je prav tako kot večino pesnikov njegovega časa tudi bil vključen v OF. Po njem je poimenovana Knjižnica Franceta Balantiča v Kamniku.

Presenetilo me je, da v Geopediji nisem našla Frana Albrehta in Franceta Balantiča, ki sta dva izmed najpomembnejših ljudi kamniške zgodovine, prav tako me pa izredno preseneča kakšna škrbina je stran Frana Albrehta. Rahlo me je zafrustriralo tudi to, da mi je sprva označilo Kamnik blizu Italije namesto Kamnika v osrednjeslovenski regiji. Sploh nisem vedela, da je tudi tam Kamnik.

Popravljanje[uredi]

Popravkov je več kot 2, le nisem jih sproti shranjevala temveč naenkrat.

Punk prvo shranjevanje

Punk drugo shranjevanje

RKD[uredi]

Na RKD-ju sem si ogledala rojstno hišo Marije Vere, Kmečki dvorec in pa vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne. Noben izmed teh objektov nima fotografije ali pa članka na Wikipediji.

Wikimedijina zbirka[uredi]

Spominska plošča na rojstni hiši Frana Albrehta