Uporabnik:Sara Ban11

Iz Nove Pisarije

Informacijska družba

Informacijska družba (informacijska doba, digitalna doba, računalniška družba) je ime za socialno paradigmo današnjega časa, ki nadomešča starejšo industrijsko družbo (industrial society).
Zaskrbljujoče je, da humanisti in socialni teoretiki nočejo ugledati družbenoemancipacijskih priložnosti, ki jih ponuja strmo rastoča krivulja proizvodnje informacij.[19] Namesto da bi gojili zaupanje, govorijo o preobilju informacij, ki naj bi družbo pasiviziralo.
Tiskana knjiga postaja butični estetski objekt in zbirateljski artikel za bibliofile.

Wikiji

Skupek spletišč, ki so se z Wikipedijo v jedru pojavila 2001 in so vzorčna oblika sodobne pismenosti. Spleta ne vidijo le kot vira informacij, ampak kot prostor, kjer informacije oblikujemo in objavljamo sami, in to na svojo pobudo, brez želje po zaslužku, v sodelovanju z drugimi in zunaj inštitucij.

* Wikipedija (za pojmovnik strok, popis leposlovnih in strokovnih avtorjev, inštitucij, dogodkov, besedil ipd.)

Wikivir (za stara besedila v javni lasti)
Wikiknjige (za naše knjige in priročnike)
Wikiverza (za seminarje, projekte, predavanja)
Zbirko (za slikovno gradivo)
Wikislovar

Na Wikipediji je 290 jezikov (obstaja 290 nacionalnih Wikipedij, 533 jezikov pa čaka na vstop). Delež Wikipedije v angleščini je 13 % in pada (še leta 2014 21 %). Obsegajo 30 mio gesel, letni prirastek je 3 milijone gesel; za primerjavo: Britannica ima 228.000 gesel. Pri uporabi še vedno prednjači angleška (54 % klikov), sledijo japonska 10 %, nemška 8 %, španska 5 %, ruska 4 %, francoska 4 %, italijanska Wikipedija – 3 %.
Avtoriteta je na Wikipediji razumljena kot ovira kreativnosti posameznika in njegovi svobodi, uveljavljanje avtorstva pa kot stvar ega in želje po honorarju. Uredniška politika in mehanizmi odločanja so namenjeni ohranjanju in spodbujanju kreativnosti in svobode, ki sta vodilni gesli wikiskupnosti.
Status člankov na Wikipediji je urejen z licenco creative commons (cc), kar dobesedno pomeni 'licenca ustvarjalnega ljudstva', za katero se nadejamo, da bo nekoč nadomestila tradicionalno avtorsko zakonodajo, znano pod imenom copyright ©

Wikiji in šola

Wikipedija in sestrska spletišča, zlasti Wikiverza, so močno pedagoško orodje.
Ni nikakršen nadomestek za spletno učilnico; kvečjemu Wikiverza.
Povprečni čas trajanja vandalskih posegov dobri dve minuti.

Avtorske licence

Creative commons (termin se v slovenščino posrečeno prevaja z 'ustvarjalna gmajna') je avtorska licenca, ki za razliko od kulture dovoljevanja (permissions culture), v kateri temelji copyright, izhaja iz svobodne kulture (free culture) (pojem je uveljavil Lawrence Lessig). Ta ni toliko na preži proti morebitnim zlorabam, kot je namenjena lajšanju dostopa do intelektualnih proizvodov. Copyright bralcu dovoljuje samo določeno rabo, vse druge rabe pa mu prepoveduje in mu grozi s sankcijami, če ne bo ubogal, creative commons pa mu tekste najprej ponuja in šele potem dodaja, pod kakšnimi pogoji.

Copyright - (Zakon o avtorski in sorodnih pravicah) ščiti izvirna avtorska dela, fiksirana v katerem koli mediju: literarna (sem spadajo tudi računalniški programi), glasbena, dramska, filmska, arhitekturna itd. Ščiti jih pred zlorabo, ki jo definira kot nepooblaščeno razmnoževanje in distribuiranje, nedovoljeno javno izvedbo ali predelavo dela in objavo takega izvedenega dela.
Zakon velja tudi za dela, ki niso izrecno opremljena z znakom avtorske zaščite ©. Zaščita traja za časa življenja tvorca plus 70 let. Anonimna in psevdonimna dela stopijo v javno last 70 let po objavi. Neobjavljena dela (dnevniki, fotografije, rokopisi) so zaščitena enako kot objavljena.
Izdajatelj neobjavljenega dela, ki je že v javni lasti, uživa avtorsko zaščito 25 let po izdaji, uredništvo kritične izdaje dela v javni lasti pa je zaščiteno 30 let po objavi.

Domače naloge

Prva domača naloga

Ljudmila Prunk- Moj prvi ples

Druga domača naloga

Moj stik s Slavistično revijo

Na uvodnem predavanju iz predmeta Uvod v študij slovenske književnosti smo prejeli rjavordečo Slavistično revijo in priznati moram, da nisem bila seznanjena o obstoju tovrstnih znanstveno zasnovanih revij oziroma časopisov. Njena usmerjenost, intencija in koncept mi je bila tuja, pravzaprav sem se začela spraševati, čemu služi in v kakšni povezavi je s tem študijskim predmetom. Ob listanju pestre vsebine ugotovim, da je le ta razpeta med različne segmente in področja jezikoslovja in literarnih ved, napisana v več slovanskih jezikih, angleščini in nemščini. Na Slavistično revijo s podnaslovom časopis za jezikoslovje in literarne vede je smotrno gledati kot na prikaz tematike, ki jo lahko pričakujemo v nadaljnjem času študija. Čez poglavja, ki so bodisi literarnega ali jezikoslovnega tipa nas vodi h globljemu dojemanju in dodatnemu raziskovanju, hkrati pa daje pomembnosti jezika večjo težo. Predstavlja nam različne vidike in značilnost literarnih del, ne izključuje pa kritičnosti, saj si lahko preberemo tudi ocene in poročila ob koncu revije. Uporaba zapisa v različnih jezikih, opremljenost s tabelami za lažje razumevanje časopisa dodaja vrednost in razgibanost. Uči nas pomembnost rabe jezika in povezave z drugimi. Všeč mi je, kako opisuje privzete norme jezika ali že obstoječa literarna dela iz preteklosti, a vendar ohranja aktualnost in stik s sedanjostjo na obvladljiv način. Nedvomno ne gre za suhoparno čtivo v kontekstu učenja ampak prikazuje razsežnost jezikoslovja in literarnih slovanskih jezikov, ki služi kot pomoč pri raziskovanju ter nadgrajevanju pridobljenega znanju v okviru študija

Tretja domača naloga

O tipkanju

Ko sem se vpisala na slovenistiko je bila najmanj pričakovana stvar tipkanje. Nisem si točno predstavljala kaj bomo pravzaprav morali početi. Imela sem veliko pomislekov in vprašanj, saj je bilo to zame nekaj povsem novega. Ob prvi domači nalogi sem ugotovila, da ni tako zelo zahtevno. Sproti se učim in navajam na urejanje svoje strani. Zdi se mi, da nam lahko to služi kot nekakšen dnevnik, v katerega zapisujemo svoja mnenja, ustvarjamo strani raznih literarnih del itd... S tem širimo literarno zavest med ostale hkrati pa je pomembno, da se kot študenti slovenistike opredeljujemo z lastnimi mnenji in si pridobivamo nova znanja in izkušnje. Nedvomno je to zanimiv način dela na fakulteti, ki mi doslej ni bil znan.

Četrta domača naloga

Literatura v mojem vsakdanu

Literatura je pojem, ki ga vsak posameznik dojema drugače. Za nekatere je to nekaj brez česa ne morajo živeti, vir znanja in sprostitve za spet druge pa je to popolna neznanka in nekoristna stvar. Med sabo smo si različni in razumljivo je, da vsakemu predstavlja nekaj drugega. Vedno so me pritegnili ljudje, ki so radi brali, takoj sem jih označila kot polne modrosti in besednega zaklada. Zame je literatura vse zgoraj našteto. Rada prebiram knjige, katerih vsebina je zanimiva, hkrati pa se lahko iz nje kaj poučnega naučim. Ker študiram slovenistiko je jasno, da bo prebiranje literature del mojega vsakdana in ne le nekaj, kar bom počela v prostem času le zase. Vseeno pa se zgodi, da berem literaturo, ki nikoli ne bi bila moja prva izbira. Do takšne literature lahko na takšen način gojim kritičnost in razumevanje. Kljub temu, da trenutno ne najdem veliko časa za prebiranje knjig po mojem okusu, se bom potrudila, da temu ne bo več tako.

Peta domača naloga

Slovlit

Slovlit je diskusijski forum, ki združuje zainteresirane literarne zgodovinarje in jezikoslovce vseh mogočih filoloških usmeritev, zlasti pa sloveniste, doma in po svetu. Omogoča sprotno izmenjavo mnenj o aktualnih strokovnih vprašanjih literarne vede, jezikoslovja, slovenistike, humanistike in akademskega izobraževanja in je tudi forum Slavističnega društva Slovenije.