Uporabnik:SandraŠ95

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

O "Slavistični reviji"[uredi]

Pri prvi uri uvoda v študij slovenske književnosti smo študenti prvega letnika slovenistike (nekateri enopredmetni, večina pa dvopredmetni)prejeli zanimivo darilo: v rdeče platnice ovito Slavistično revijo, časopis za jezikoslovje in literarne vede, letnik 41. Profesorje rekel, da nam jih poklanja ker čisti svojo polico s knjigami iz strahu, da bi se le ta pod preveliko težo zrušila. Sicer dvomim,da bi kdorkoli imel polico polno izvodov revije iz leta 1993, zapakirane in naslovljene na filozofsko fakulteto, a nikoli ne veš, kaj kdo skriva na svoji polici.

Doma sem torej v roke vzela ta dar in ga prelistala. V kazalu sem opazila večinoma neznana imena. Iz kazala lahko razberemo, da se revija deli na RAZPRAVE in na OCENE-ZAPISKI-POROČILA-GRADIVO. Kazalo je prevedeno tudi v angleščino. Med listanjem revije sem prav tako opazila, da so povzetki razprav napisani v različnih jezikih (povzetka razlag Metke Furlan in Sorin Paliga sta napisana v nemščini, povzetek Aleksandra Skaza je napisan v slovenščini-razprava je napisana v ruščini, povzetek razprave Roberta Hodela pa je napisan v nemščini). Ns hitro sem preletela še nekaj ocen (npr. Miklošičev zbornik, ki ga je napisal Jože Toporišič). Zapiski se zaključijo z bibliografijama Toneta Pretnarja (napisala jo je Alenka Logar-Pleško) in Jožeta Pogačnika (Ob šestdesetletnici).

Revija se mi zdi zanimiva in zagotovo si bom z njo še kdaj krajšala čas. --Sandra Škrinjar


Literarnovedni dogodek tega tedna[uredi]

V tem tednu (17.10.-23.10.2014) sem zasledila marsikaj zanimivega, predvsem na spletni strani časopisa Delo ter na spletnem portalu rtv.slo. Zasledila sem zaplete podelitvijo Jenkove nagrade, recenzijo knjige, govora pa je bilo tudi o prenovljeni različici SSKJ, ki je izšla že prejšnji teden.

Viri

--Sandra Škrinjar

Nova pisarija[uredi]

Ob besedni zvezi nova pisarija večina ljudi najprej pomisli na Prešernovo Novo pisarijo. Študenti slovenistike pa poznamo še drugo Novo pisarijo. Ta druga nam predstavlja pomemben učbenik, ki nam bo prišel še kako prav pri izpitu iz predmeta uvod v študij slovenske književnosti, hkrati pa se iz njega lahko naučimo marsikaj, kar nam pomaga pri vsakdanjem življenju. V času, v katerem živimo, je pismenost zelo pomembna. A ne le pismenost v smislu branja in pisanja, vse bolj pomembna postaja računalniška pismenost. Kako objaviti članek na Wikipediji je ena od tem, ki se je dotika Nova pisarija. Od vseh poglavij, ki sem jih prebrala do sedaj, se mi je najbolj vtisnilo v spomin poglavje z naslovom Wikiji. Marsikdo ne ve, da poleg Wikipedije obstajajo še druga, podobna spletišča, na primer Wikivir in Wikiverza. Na Wikipediji lahko objavlja vsak, kar je po eni strani dobro, saj ima tako vsak posameznik možnost da svoje znanje prenese na drugega. Po drugi strani pa tako dobimo tudi netočne podatke (na take sem že nekajkrat naletela tudi sama), zato je dobro, da članek preberemo še v kakšnem drugem jeziku, ne le v slovenščini, in tako preverimo kredibilnost podatkov. Zagotovo pa se največ ljudi zanese na članke, napisane v angleščini (ta jezik je najbolj zastopan), lahko pa poiščemo prispevke v preostalih 285 jeziki (skupaj z angleščino je na Wikipediji 286 jezikov). --Sandra Škrinjar


33. mednarodni simpozij Obdobja[uredi]

Od 13. do 15. novembra 2014 je v organizaciji Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani potekal 33. slovenistični simpozij Obdobja z naslovom Recepcija slovenske književnosti.


Irena Avsenik Nabergoj: Podobe zapeljivca in ugrabitelja v slovenskem motivu Lepe Vide (literatura)

Saša Babič: Uganka v časovnem prerezu (kultura)

Matjaž Birk: Slovenska književnost v nemškem časopisju na Slovenskem: podobe in družbena funkcija (literatura)

Milena Mileva Blažić: Recepcija slovenske mladinske književnosti doma in v tujini (literatura)

Blanka Bošnjak: Recepcija slovstvenega dela Leopolda Volkmerja: pomen za vzhodnoštajersko književnost (literatura)

Zoran Božič: Problem interpretacije in recepcije Prešernove pesmi Pevcu (literatura)

Jadranka Cergol: K pojmovanju manjšinske literature: študija primera literarne produkcije dveh manjšinskih skupnosti (literatura)

Joanna Cieślar: Recepcja, historia, przekład: Naga wyspa Božidara Jezernika w polskim tłumaczeniu (literatura)

Renata Debeljak: Recepcija Potrčeve predvojne kratke proze (literatura)

Monika Deželak Trojar: J. L. Schönleben in njegov pogled na recepcijo slovenske retorske proze v 17. stoletju (literatura)

Ljudmil Dimitrov: Recepcija sodobne slovenske dramatike kot književnosti: refleksija prevajalca (literatura)

Marijan Dović: Tri obdobja slovenskega literarnega založništva: ekonomike, politike, ideologije (literatura)

Olena Dzjuba-Pogrebnjak: Словенська мова і література в Україні: словеністика у працях професора Т. Д. Флоринського (jezikoslovje)

Tomaž Erjavec, Darja Fišer: Recepcija virov starejše slovenščine IMP (jezikoslovje)

Florence Gacoin-Marks: Francoska prevoda Alamuta (literatura)

Monika Gawlak: Prevodi slovenske proze na Poljskem po letu 1991 (literatura)

Dragica Haramija, Janja Batič: Recepcija postmodernih slikanic (literatura)

Robert Jereb: Slovenska literarna kritika v periodičnem tisku (1990–1999) (literatura)

Andraž Jež: Recepcija Stanka Vraza s stališča teorije ideologije (literatura)

Jožica Jožef Beg: Branje klasične slovenske poezije v gimnaziji (literatura)

Franci Just: Prevodna recepcija slovenskih pisateljev v prekmurskem časopisu Prijatel in tedniku Novine (literatura)

Marko Juvan: Kritika in prevod kot prostora medliterarnosti: Čop, Čelakovský in Prešeren (literatura)

Irma Kern: Posebnosti kritiškega odziva v medkulturnem posredovanju literarnih besedil (literatura)

Sanja Kostanjšek: Recepcija mladostnika po prvem branju Lainščkovega romana Skarabej in vestalka (literatura)

Erwin Köstler, Andrej Leben: Posredovanje slovenske literature v nemški govorni prostor in dvojezično založništvo na Koroškem (literatura)

Ana Košuta Skok: Recepcija slovenske književnosti v zadnjem triletju osnovne šole (literatura)

Zvonko Kovač: Međuknjiževna kritika (slovenske) književnosti (literatura)

Boža Krakar Vogel: Spodbujanje literarne recepcije v vzgoji in izobraževanju: didaktične ambicije in praktični učinki (literatura)

Ivana Latković: Prijevodi i odjeci suvremene slovenske proze u Hrvatskoj (literatura)

Marko Ljubešić, Mirjana Benjak: Kako recipirati nepročitano (literatura)

Laima Masytė: Nekaj posebnosti prevoda romana Berte Bojetu Filio ni doma v litovščino (literatura)

Maja Melinc Mlekuž: Vzgoja narodne pripadnosti pri književnem pouku (kultura)

Vesna Mikolič: Literarna perspektiva Šalamunovega pesniškega diskurza skozi slovensko in tujejezično leksiko (literatura)

Jun Mita: Recepcija slovenske književnosti na Japonskem (literatura)

Marija Mitrović: Edvard Kocbek v srbskih/hrvaških prevodih (literatura)

Mladen Pavičić: O pregledih zgodovine slovenske književnosti v madžarskem jeziku (literatura)

Katarina Podbevšek: Recepcija slovenskega postdramskega besedila (Simona Semenič: tisočdevetstoenainosemdeset) (literatura)

Timothy Pogačar: Slovenska proza v dveh slovensko-ameriških publikacijah: recepcija zgodnjega 20. Stoletja (literatura)

Gizela Polanc Podpečan: Horizont pričakovanja v pripovedni prozi Florjana Lipuša (literatura)

Ivo Pospíšil: Nekaj vidikov češkega sprejema Matije Murka (literatura)

Barbara Pregelj, Moisés Selfa Sastre: Recepcija slovenske mladinske književnosti med špansko govorečimi (literatura)

Francka Premk, Eva Premk Bogataj: Refleksija in vrednotenje slovenske književnosti Marje Boršnik (literatura)

Urša Prša: Transformacija antične Medeje v operi Medeja: glasbena drama iz vsakdanjega življenja (literatura)

Vilma Purič: Sumljivo in abstraktno v poeziji Irene Žerjal (literatura)

Andrej Rozman: Žiga Herberstein in slovaški humanisti (literatura)

Megi Rožič: Transnacionalne in transkulturne prvine v poetiki Milene Merlak Detela (literatura)

Špela Sevšek Šramel: Kako berejo Slovence v tujini: študija recepcije na Slovaškem (literatura)

Tone Smolej: Molière v zgodnejšem dramskem opusu Andreja Rozmana (literatura)

Maja Smotlak: Slovenska literarna kritika o narodni identiteti v sodobnem slovenskem romanu v Italiji (literatura)

Julija A. Sozina: Temeljne raziskave slovenske književnosti v sodobni Rusiji (literatura)

Marija Stanonik: Vprašanje racionalizacije v slovenski slovstveni folklori (kultura)

Nadežda Starikova: Slovenska poezija 20. stoletja v ruskih prevodih (literatura)

Đurđa Strsoglavec: Stopnja prevedljivosti in stopnja recepcije (jezikoslovje)

Jana Šnytová: Prevodi slovenske književnosti v češčino od leta 1945 do sodobnosti (literatura)

Katarina Šrimpf: Butalci in Süha roba Frana Milčinskega med slovensko pripovedno tradicijo in avtorstvom (literatura)

Miran Štuhec: Esejistična recepcija slovenske književnosti (literatura)

Bożena Tokarz: Prevajalec v procesu literarne recepcije (literatura)

Loredana Umek: V literarnem Trstu: na meji med resničnostjo in njeno ubeseditvijo (literatura)

Jonatan Vinkler: Ustvarjanje Franceta Prešerna in František Ladislav Čelakovský (literatura)

Marijanca Ajša Vižintin: Kdo vse piše in (so)ustvarja slovensko književnost? (literatura)

Saša Vojtech Poklač: Recepcija slovenske književnosti na Slovaškem (literatura)

Janja Vollmaier Lubej: Kritiška recepcija zgodnejše proze Marjana Kolarja (literatura)

Janez Vrečko: Novo branje konsov (literatura)

Martin Vrtačnik: Kognitivni pristop k oblikovanju odrskega govora (Ivo Prijatelj: Totenbirt) (literatura)

Nina Žavbi Milojević: Uprizoritev dramskega besedila in njena recepcija (Ivan Cankar: Hlapci) (literatura)

Alenka Žbogar: Literarno branje in mladostniki (literatura)

Andreja Žele: Slovenska sodobna literarna ustvarjalnost tudi kot vir novih jezikovnih zmožnosti (jezikoslovje)

Janja Žitnik Serafin: Slovenske medkulturne vsebine v učnih gradivih za slovenski jezik in književnost (literatura)

Igor Žunkovič: Pomen sodobne fizike v poeziji Gregorja Strniše (literatura) --SandraŠ95 (pogovor) 21:03, 20. november 2014 (CET)


SlovLit 15. aprila 2014[uredi]

Na SlovLitu se je 15. aprila 2014, na moj rojstni dan, pojavilo pet sporočil. Prvo sporočilo je obvestilo o spomladanskih znižanjih in popustih Knjigarne AZIL in Založbe ZRC, ki so se začela z otvoritvijo knjižnega sejma, in sicer 14. aprila. Drugo sporočilo je vabilo Oddelka za italijanistiko Fakultete za humanistične študije in Univerzitetne založbe Annales na predstavitev znanstvene monografije doc. dr. Anje Zorman Razvoj osnovne pismenosti enojezičnih in večjezičnih otrok, ki je potekala 17. aprila 2014. Tretje sporočilo je prav tako vabilo, in sicer na predavanje Editing a scholarly journal in changing times predavatelja dr. Davida Bawdena na Osswlku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo FF. Predavanje je potekalo 16. aprila. Četrto sporočilo je poročilo Polone Liberšar iz Padove, kjer se je 11. aprila 2014 mudil pisatelj in režiser Marko Sosič. Zadnje sporočilo pa je obvestilo Lektorskega društva Slovenije o poskusnem testu za lektorsko licenco.

--SandraŠ95 (pogovor) 22:38, 15. januar 2015 (CET)