Uporabnik:Samanta Dervić

Test za test

--Samanta Dervić (pogovor) 09:25, 15. januar 2021 (CET)Samanta Dervic

Domače naloge

1. domača naloga

Izbrala sem si članek z naslovom Ivan Tavčar v Kranju. Slovenski odvetnik, politik in pisatelj Ivan Tavčar je v Kranju živel med letoma 1877 in 1880. V tem času je oblikoval svoje liberalne, narodnozavedne in umetniške poglede. V času njegovega prihoda je bil Kranj pomemben kot sedež občine, Tavčar pa nikoli ni načrtoval, da bi tam ostal za stalno. Obiskovalce mesta so pritegovali zlasti sejmi. Takrat se v Kranju še niso delili na konservativce in liberalce, opazna pa so bila nasprotovanja med Nemci in Slovenci. 1874 je bila kranjska gimnazija ponemčena in skoraj ukinjena. Tavčar je končal študij prava na Dunaju 1875, v Kranj pa je prispel januarja 1877. Vselil se je v hišo Gabrijele Scaria. Njen stric je bil takrat že pokojni ljubljanski veletrgovec. Na delo je Tavčar hodil v pisarno Janeza Mencingerja. Za doktorja prava je bil promoviran decembra 1877. Jedro družabnega življenja je tedaj v predstavljala Narodna čitalnica, pri delovanju katere je bil udeležen tudi sam. V tem obdobju še ni imel pomembne vloge v politiki, pričel pa je nastopati kot ljudski govornik. Mencinger mu je tako nadel šaljiv vzdevek Gofljanin. Tavčarja je volilni izid leta 1877, ko je zmagal slovenski narodni kandidat Šavnik, zelo razveselil. Med bivanjem v Kranju se je Tavčar vključeval v časopisne polemike. V tem obdobju je objavil najmanj 23 del. Poznavalci so mnenja, da sta v najtesnejši povezavi s Kranjem njegovi deli Mrtva srca in Soror Pia. Za otroški list Vrtec je napisal poučni zgodbi Prava ubožnost in Slaba trgovina. Septembra 1880 je Tavčar zapustil Kranj in se preselil v Ljubljano. Tudi po odhodu je mesto obiskoval in vzdrževal stike z meščani, s katerimi je vzdrževal stike in si pridobil njihovo spoštovanje. Njegova najpomembnejša zveza je bila menda s Hermino Pfäffinger, hčerko dunajskega konzula in sestro slikarke Rose.

vir: Ivan Smiljanić. Ivan Tavčar v Kranju. Slavistična revija 65/4 (2017). 653–667. dLib

2. domača naloga

Študija z naslovom France Prešeren in Ivan Cankar v družbi realistov predstavi kontekst knjige Razgledi po slovenski književnosti avtorja Gregorja Kocijana. Knjiga vključuje deset literarnovednih razprav, ki jim je dodana bibliografija avtorjevih del. Avtorja predstavlja kot raziskovalca sociologije kulture, sestavljavca številnih bibliografij, pisca leksikalnih prispevkov, kritik, recenzij ... V svojih razpravah se Kocijan razgleduje po pripovedni prozi in poeziji 19. ter prve polovice 20. stoletja. Predstavitev slovenske poezije druge polovice 19. stoletja je postavljena v kontekst tedanje težnje po objektivnem pogledu na življenje, človeka in družbo, čemur je v literaturi sledil razmah pripovedne proze in epskega pesništva. Najbolj znani pesniki tistega časa so bili Fran Levstik, Simon Jenko, Josip Stritar, Simon Gregorčič, Anton Aškerc in Fran Gestrin, pri katerih je zasledovan prehod iz lirske v epsko pesem. Med drugim je v drugi polovici 19. stoletja balada opuščala nekatere romantične prvine in se približevala vsakdanji realnosti. Avtor je opozoril, da je balada v slovenski literarni vedi postavljena na samo obrobje raziskovalnega zanimanja in je tudi v razpravah premalo upoštevana. Sedem razprav v knjigi je posvečenih pripovedni prozi, z zgledi avtorjev kot sta Ivan Cankar in Janko Kersnik.

vir: Jožica Čeh Steger. France Prešeren in Ivan Cankar v družbi realistov. Jezik in slovstvo 47/7–8 (2002). 332–333. dLib

3. domača naloga

O avtorju

Janko Glazer se je rodil 21. marca 1893 v Rušah pod Pohorjem. Njegova družina je izvirala iz rodu nekdanjih steklarjev (vidno po priimku). Naredil je štiri razrede ljudske šole, nato pa gimnazijo obiskoval v Mariboru. Pisati je začel zgodaj, v četrtem letniku je bila njegova pesem Spomenik objavljena v Ljubljanskem zvonu. V Gradcu je študiral germanistiko, slavistiko in filozofijo. S študijem slavistike ni bil zadovoljen, zato se je leto kasneje (1914) prepisal na prirodoslovje na Dunaju. Naslednje študijsko leto se je vrnil v Gradec in prirodoslovju dodal kemijo. Po prvi svetovni vojni je nadaljeval s študijem germanistike in slavistike. Leta 1919 je študiral na zagrebški univerzi, nato pa nadaljeval v Ljubljani, kjer je leta 1922 tudi diplomiral. Poročil se je z Marijo Robnik, s katero je imel otroka Matijo in Alenko. Marija je bila šolana ženska in imela je občutek za poezijo. 1920 je začel poučevati slovenščino in nemščino na mariborski klasični gimnaziji (kot stalni profesor sicer šele dve leti kasneje). V letih od 1931 do 1941 je bil ravnatelj mariborske Študijske knjižnice. Kasneje je nekaj časa bival v Srbiji, kamor so ga izgnali nemški okupatorji. Upokojil se je leta 1959. Izdal je tri pesniške zbirke: Pohorske poti, Čas-kovač in Ob jesenskem ekvinokciju. Sestavljal je tudi biografije za Slovenski biografski leksikon. Leta 1968 je prejel Prešernovo nagrado.

Pesem Ciproš

Glazerja je prizadela smrt sina Matija, študenta kemije, ki je leta 1945 padel v bojih pri Brčkem. Svojo bolečino je izpovedal v pesmi Ciproš. To izgubo primerja z brazgotino, ki se sicer zaceli, a se vedno znova iz nje pocedi kri – kako se pohorske trte vsako leto znova pokrijejo z rdečkastim cvetjem ciproša. Pesnik je dvojni značaj pesmi pričevanjsko pojasnil: malo pred vrnitvijo iz Srbije, kjer je preživljal okupacijo, je njegov sin padel kot partizan. Ko se je vrnil v domače kraje na Pohorju, je zagledal frato, vso rdečo od ciproša, ki je spominjala na kri. Takrat se mu je vse strnilo v eno. Pohorska govorica z besedo ciproš označuje približno meter visoko rastlino, ki poleti prekriva gozdne poseke.

Pesem je bila velikokrat obujena na številnih kulturnih prireditvah, na katerih je sodelovala tudi Glazerjeva hči Alenka. V Planinskem vestniku iz 1962 je po avtorjevih besedah navedeno, da je ciproš v tej pesmi simbol (s svojim rdečim cvetjem spominja na kri). Simbol predstavlja spomin na umrlega sina, po smrti katerega je ostala velika bolečina, kakor ko posekajo gozd in na njegovem mestu vzcveti ciproš, rdeč kakor kri.

Moja interpretacija pesmi

Cvetenje ciproša pesnika asociira na boleč spomin sinove smrti. V prvi kitici speča rana najbrž predstavlja taisti boleč spomin, ki ob pogledu na ciproš (ki je krvave barve) zopet oživi. Druga kitica slika idilično podobo kraja, kjer je rasel zeleni gozd in v njem košata drevesa, kjer so brezskrbno pele ptice ... To idilo kazi podoba tretje kitice, ki najbrž namiguje na vojno stanje, ki je povzročilo pesnikovo izgubo. Vihar bi lahko predstavljal srdite boje, katerim je bil (prej idilični) svet podvržen. Na tem mestu sedaj raste krvavordeči ciproš, ki pesnika spominja na izgubo.

Viri

- Aleš Debeljak. Poročilo s pohorske pešpoti. Delo: Sobotna priloga 24. 7. 2015. Splet.

- Literarna teorija 2012/2013. Gradivo: prosojnice predavanj 2012/2013, 21. 12. 2018. dijaski.net. Prosojnice

- S. Čuk. Janko Glazer. Ognjišče: Obletnica meseca 20. 3. 2014. Splet.

4. domača naloga

Izbrala sem si sporočilo, objavljeno 17. decembra 2001, v katerem Mateja Bartol opisuje svojo izkušnjo v Toursu, kjer se je z Andrejem Bartolom udeležila dvodnevnega festivala jezikov in kultur sveta, na katerem sta predstavljala Slovenijo in slovenski jezik. Andrej Bartol je pripravil enourno predavanje o Sloveniji, Mateja Bartol pa mini tečaj najosnovnejših slovenskih fraz. Slovenija se je tedaj na tem kongresu predstavila že šestič. Festival poteka v dvorani kongresnega centra Vinci, jezik in kultura sta predstavljena preko prospektov, spominkov, tipične hrane, knjig ... Sporočilo bi žanrsko uvrstila pod poročilo, tema sporočila pa je festival jezikov in kultur sveta v Toursu.

vir: Mateja in Andrej Bartol. Mateja in Andrej Bartol iz Pariza poročata. SlovLit 16. dec. 2001.

5. domača naloga

Izbrala sem si geselski sestavek o Jožetu Toporišiču. Toporišič se je rodil 11. 10. 1926. Osnovno šolo je obiskoval v Dobovi, gimnazijo pa v Mariboru. V tem obdobju je živel v mariborskem semenišču in se tam pripravljal na izpit iz teologije. Med drugo svetovno vojno je bil v taboriščih v Šleziji in na Poljskem. Maturiral je na Prvi gimnaziji. Vpisal se je na študij slavistike na Filozofsko fakulteto v Ljubljani. Diplomiral je 1952. Potem, ko je bil nekaj časa pripravnik na novomeški gimnaziji, je bil do leta 1965 lektor za slovenski jezik na zagrebški fakulteti. Doktoriral je leta 1963. V letih od 1976 in 1996 je bil redni profesor za slovenski jezik in stilistiko. Predaval je zlasti na Filozofski fakulteti. 7 let je bil tudi urednik Slavistične revije. Bil je vodilni slovenski jezikoslovec druge polovice 20. stoletja. Z delom Enciklopedija slovenskega jezika je zaslužen za vpeljavo jezikoslovnega izrazja v slovensko jezikoslovno vedo. Sodeloval je tudi pri nastajanju SSKJ in Slovenskega pravopisa. 1997 je bil izvoljen za rednega člana SAZU. Prejel je tudi več nagrad.

vir: Jože Toporišič. Wikipedija 3. dec. 2020.

6. domača naloga

V zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev sta dosedanja glavna urednika zbirke, Anton Ocvirk in France Bernik, v njej izdala glavnino slovenske literarne klasike. Ocvirk jo je urejal od 1946 do svoje smrti 1980, Bernik pa do konca 2010. Podzbirka ima naslov Monografije k Zbranim delom slovenskih pesnikov in pisateljev, zasnoval jo je Ocvirk leta 1955. Do leta 2009 je izšlo 233 knjig zbranih del in 9 monografij. Ob pregledu zbranih del sem opazila zgolj eno žensko avtorico, Zofko Kveder, ki je avtorica treh proznih zbirk.

Preostali avtorji (v oklepaju navajam število izdanih zvezkov):

1946: Josip Jurčič (9), Janez Trdina (12), Srečko Kosovel (3), Anton Aškerc (9).

1947: Janko Kersnik (6), Simon Gregorčič (4).

1948-1988: Fran Levstik (11), Dragotin Kette (2), Anton T. Linhart (1), Ivan Tavčar (8), Josip Stritar (10), Josip Murn (2), Oton Župančič (12), Janez Mencinger (4), Prežihov Voranc (12), France Prešeren (2), Ivan Cankar (30), Alojz Kraigher (10), Slavko Grum (2), Fran S. Finžgar (15), Alojz Gradnik (5), Valentin Vodnik (1), Juš Kozak (13).

1991: Anton Leskovec (2), Edvard Kocbek (8).

1992-2012: Anton Vodnik (4), France Prešeren (2), Jože Udovič (5), Ivan Pregelj (2), Primož Kozak (2), Zofka Kveder (3), Dominik Smole (5), Ludvik Mrzel (2), France Balantič (1), Ivan Hribovšek (1), Vladimir Truhlar (3), Miran Jarc (3), Vladimir Bartol (3).

Med uredniki sem največkrat zasledila Franceta Pibernika, Janka Kosa, Franceta Koblarja ter Dušana Moravca.

vir: Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev. Wikipedija 10. dec. 2020.

7. domača naloga

Literarni leksikon je zbirka monografskih študij o vprašanjih literarne vede. Med leti 1979 in 2001 je izhajala na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede, njeno nadaljevanje pa je zbirka Studia litteraria (še izhaja). Pobudo za nastanek je sredi šestdesetih let dal Anton Ocvirk, pri čemer si je Leksikon zamislil kot znanstveno delo. Študije so izhajale v tematsko zaokroženih zvezkih. Prvih deset zvezkov je uredil Ocvirk, po njegovi smrti pa je nadaljeval njegov uredniški kolegij. Priprava in izdaja vsakega zvezka je zahtevala več let dela. Avtorji so bili specialisti vsak za svoje področje. Zbirka je bila okvirno zaključena leta 2001, izdanih je bilo 46 zvezkov. Posebej podrobno so obdelani sprejem, preobrazba in vloga pojmov v slovenski literaturi. Vsakemu zvezku so dodani še bibliografija, stvarno kazalo, termini in imensko kazalo.

Izšlo je 9 zvezkov pod avtorstvom Janka Kosa (Postmodernizem, Lirika, Literarne tipologije, Predromantika, Razsvetljenstvo, Roman, Morfologija literarnega dela, Romantika, Literatura), 4 zvezki Antona Ocvirka (Literarna teorija, Evropski verzni sistemi in slovenski verz, Literarno delo in jezikovna izrazna sredstva, Pesniška podoba), 3 zvezki Kajetana Gantarja (Helenizem, Grške lirične oblike in metrični obrazci, Antična poetika), 2 zvezka Dušana Ludvika (Srednjeveške in staronemške verzne oblike, Aliteracija in aliteracijski verz), 2 zvezka Lada Kralja (Ekspresionizem, Teorija drame), 2 zvezka Mirana Hladnika (Povest, Trivialna literatura), med preostalimi avtorji pa so še Vera Troha, Marko Juvan, Metka Kordigel, Marjeta Vasič, Jože Munda, Denis Poniž, Dimitrij Rupel idr.

vir: Literarni leksikon. Wikipedija 17. dec. 2020.

8. domača naloga

Za zadnjo domačo nalogo sem se odločila na kratko predstaviti literarnega zgodovinarja Janka Kosa. Zanj sem se odločila zato, ker se mi zdi, da je izjemno pomembna osebnost na področju naše literarne zgodovine in ker na predavanjih skoraj vsak dan slišim njegovo ime.

Janko Kos se je rodil leta 1931 v Ljubljani. Po zaključku klasične gimnazije je med 1950 in 1956 študiral primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Diplomiral je leta 1956. Po diplomi se je zaposlil v Državni založbi Slovenije, bil je tudi dramaturg Lutkovnega gledališča v Ljubljani, od 1970 pa profesor na VII. gimnaziji v Ljubljani. Doktoriral je leta 1969. 1975 je bil izvoljen za rednega profesorja na na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo. Upokojil se je 1998. Od leta 1991 je bil predsednik glavnega uredniškega odbora Enciklopedije Slovenije. 1983 je bil izvoljen za rednega člana SAZU.

Kot avtor je pričel s kritičnimi in esejističnimi spisi o slovenski literaturi, sočasno je bil sourednik revij Beseda in Perspektive. Potem je prešel v znanstveno raziskovanje teh področij. V središču njegovih obravnav so bili odnosi med slovensko književnostjo in drugimi evropskimi literaturami, raziskovanju Prešernovega dela je posvetil pet monografij. Njegova bibliografija obsega več kot 650 enot, med njimi so intervjuji, monografije, razprave, študije, ocene, spremne besede ... 1999 mu je senat ljubljanske univerze podelil naziv zaslužni profesor.

vir: Janko Kos. SAZU marec 2013. Splet.

9. domača naloga

V Wikimedijino zbirko sem naložila sliko spominske plošče zasedanja III. plenuma OF, ki je postavljena na Finžgarjevi ulici.

povezava: Zasedanje III. plenuma OF

Nova pisarija

Uvod

- nadaljevanje šestih natisov literarnovednega priročnika Praktični spisovnik ali Vademekum za študente slovenske književnosti, zlasti za predmet Uvod v študij slovenske književnosti

- izhajali med letoma 1990 in 2002, skrbeli za standardiziranje strokovnega pisanja med slovenisti, humanisti, literarnimi zgodovinarji...

- pismenost v naslovu Vodnikovih knjig iz začetka 19. stoletja pomenila slovnico

- današnji slovarji tega pomena besede ne poznajo več, saj navajajo 'znanje branja in pisanja' oziroma 'znanje, poznavanje česa sploh'

- Wikimedijina spletišča namenjena gojenju skupinskega avtorstva

- Wikiknjige je potrebno razumeti kot proces, kot rastočo knjigo

- naslov Nova pisarija parazitira na naslovu Prešernove satirične pesnitve s prvotnim naslovom Kranjska pisarija (Krajnska čbelica, 1831)

- pesnitev Nova pisarija natisnjena 1847 v Poezijah

Pismenost

- biti pismen pomeni znati obvladovati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo

- sprva je nepismena elita do pismene razvila distanco

- uvedba obveznega šolanja v naših krajih po cesarsko-kraljevem ukazu v zadnji četrtini 18. stoletja

- pismenost razumemo kot dvojno sposobnost: sposobnost sprejemanja in razumevanja zapisanih informacij ter sposobnost njihovega tvorjenja in posredovanja

- spretnost rokovanja z elektronskimi napravami še ni dovolj za potrdilo splošne pismenosti

- specialne pismenosti: sposobnost komunikacije v zaokroženih skupinah in specifičnih situacijah (če se npr. znam orientirati po zemljevidu, sem kartografsko pismen)

- komunikacija preko mobitelov in računalnikov je že del splošne pismenosti

- za skupnost razvitega sveta velja, da imajo pismenost blizu 100 %

- pri aktivno pismenih gre za manjšino

- podjetnost naj bi se v informacijski družbi nanašala na udeležbo pri produkciji informacij (torej na vsakršno kulturno kreativnost: umetniško, znanstveno...) in ne v smislu industrijske družbe na materialno produkcijo z namenom prodaje oz. potrošnje

Informacijska družba

- to je ime za socialno paradigmo današnjega časa, ki nadomešča starejšo industrijsko družbo

- vsebuje pomembne koncepte, kot so participativna kultura, družbeni mediji, družabna omrežja in fanovska kultura

Wikiji

- to je žargonski izraz za skupek spletišč, ki so se z Wikipedijo v jedru pojavila 2001 in so vzorčna oblika sodobne pismenosti

- wikiwiki po havajsko: 'res hitro'

- splet vidijo ne le kot vir informacij, temveč tudi kot prostor, kjer informacije oblikujemo in objavljamo sami (na svojo pobudo, brez želje po zaslužku)

- Wikimedijina spletišča zajemajo: Wikipedijo (spletna enciklopedija, za popis leposlovnih in strokovnih avtorjev, pojmovnik strok...), Wikivir (stara besedila v javni lasti), Wikiknjige (naše knjige in priročniki), Wikiverzo (seminarji, projekti), Zbirko (slikovna gradiva), Wikislovar ...

- Wikipedija nudi možnost uporabnikovega poseganja v spletišče

- Wikiji so spletna računalniška tehnologija druge generacije

- v preteklosti je veljalo, da prej ko je jezik dosegel razvojno fazo, ki je omogočila prevod svetega pisma, višje na lestvici se je znašel

- slovenščina je bila leta 1548 11. jezik na svetu, v katerega je bilo prevedeno sveto pismo

- obstaja 290 nacionalnih Wikipedij, slovenska Wikipedija obstaja od leta 2002

- status člankov je urejen z licenco creative commons (cc), kar dobesedno pomeni 'licenca ustvarjalnega ljudstva'

- nakazila uporabnikov na račun Wikimedije so prostovoljna in prispevki simbolični

- objave na Wikipediji kontrolirajo posamezniki, ki tvorijo wikiskupnost in niso nujno eksperti za kontrolirana področja

- nevtralnost je eden od glavnih wikipedijskih principov, ki je razumljena v smislu moralne ekonomije, tj. kot skupek normativnih pričakovanj in prepričanj v skupnosti

Wikiji in šola

- Wikipedija in sestrska spletišča so močno pedagoško orodje

- popis skupinskih projektov se je začel 2005 v fakultetnih seminarjih, 2007 pa so študentski wikiprojekti dobili svoje poglavje na seznamu projektov

- Wikipedija ni nadomestek za spletno učilnico, uporaba Wikiverze pa je enostavnejša kot uporaba drugih orodij za učenje in poučevanje na daljavo (npr. Moodle), saj ne zahteva montaže programa na strežnik

- v primeru vandalizma (npr. brisanje poti do referata) lahko s klikom na razveljavi v historiatu to brž odpravimo

Avtor

- v 60. letih 20. stoletja je bila veda usmerjena k avtorju (zborniki o velikih ustvarjalcih, slavljenje avtorskih jubilejev, postavljanje spomenikov...)

- naslednja generacija literarnih zgodovinarjev je pozornost preusmerila na besedilo

- v 80. letih se pozornost preusmeri na bralca, njegove kulturne interese, potrebe in obzorja

- trivialna literatura pomeni literatura za bralca (v nasprotju od avtorske literature)

Motivacija za pisanje

- etična problematika je samoumevni spremljevalec vse naše strokovne dejavnosti (avtorski napuh)

- v znanstvenem raziskovanju je sporno zanemariti gradivo in metode, ki bi utegnile pripeljati do nasprotnih rezultatov, kot smo si jih zamislili

- neetično je tudi, če zbranega gradiva ne ponudimo v obdelavo tudi drugim ali pa nekomu speljemo temo in na podlagi tega gradiva, ki ga je sam zbral, objavimo članek

- v Novi pisariji pozornost posvečamo znanstvenemu oz. strokovnemu pisanju

- literatura, ki jo lahko razume zgolj ozek krog strokovnjakov, se imenuje Literatenliteratur, kar ima zaradi očitka neberljivosti slabšalni pomen

- misel na bralca je pogoj za to, da sporočilo doseže svoj cilj

- pisanje, ki se na sposobnost dojemanja, interese in želje publike ne ozira, je neprofesionalno in nepotrebno

- v skladu s teorijo funkcijskih zvrsti jezika smo lahko pismeni na štirih področjih: novinarsko/publicistično, strokovno, znanstveno, leposlovno ter za vsakdanje sporazumevanje

- znanstvene objave so objave v revijah, zbornikih, knjigah in spletiščih s statusom znanstvenih publikacij

- strokovne objave so tiste, ki znanstvena spoznanja prenašajo k širšemu uporabniku in jih popularizirajo (učbeniki, enciklopedije, leksikoni, slovarji)

- publicistična besedila so objave v časopisih, zabavni periodiki ter blogih avtorjev brez ustreznih strokovnih referenc

Izbira jezika

- kadar pišemo za globalno javnost, pišemo v lingui franci, angleščini, kadar pa pišemo za domačo publiko, pa pišemo v slovenščini

- slovenščina je nevtralni jezik za razprave o slovenski književnosti

- Slavistična revija je tujejezične povzetke objavljala od 1950 dalje

- v štirih preizkusnih letih Slavistične revije niso opazili ali citirali, izkazalo se je, da zadeve slovenskega jezika in literature težko vzbudijo mednarodno zanimanje

- vidnost objav v tujih jezikih bi lahko izboljšalo dodajanje povzetkov v angleščini s strani avtorjev in njihova vključitev v različna kazala, zlasti v ustrezna gesla na Wikipediji ter ozaveščanje strokovne javnosti o njihovem obstoju

- v kolikor imamo željo po mednarodni odmevnosti, moramo bodisi povabiti poznane tuje akterje na domačo razpravno sceno (revije, simpoziji, predavanja) ali s prijavo k besedi na konferencah v tujini oziroma pošiljanjem članka za objavo v tuji reviji

- slovenska Wikipedija je zaživela z namenom, da se vanjo pretočijo strokovna spoznanja slovenskih raziskovalcev in inštitucij v slovenščini

Izbira teme

- število možnosti izbir raste, drugi razlog, ki moti naš užitek v izbiranju, pa je izkušnja z odločitvami ali-ali, namreč v preteklosti se je človek odločal med dvema radikalno različnima možnostima

- v akademskem okolju izbiro teme narekujejo študentom učitelji in asistenti, diplomantom mentorji ...

- nekoč je bilo treba izbiro raziskovalne, kulturne ali šolske teme utemeljevati v socialnih idealih enakosti, bratstva in enotnosti

- ljubezen do izbrane teme se rodi ob intenzivnem ukvarjanju z njo, zato naklonjenost temi nikakor ni nujno izhodišče dobrega raziskovalnega dela

- z maksimalno relevantnostjo je v vsakdanjem življenju označena literatura, ki je pomembna v nacionalnem smislu (npr. prvih deset pesnikov)

- status večje pomembnosti dobijo tiste teme, okrog katerih se zbira več piscev, saj se pomembnost določa v mednarodnem okolju

- o strokovnem odnosu lahko govorimo takrat, ko ta ni pod vplivom publicističnega forsiranja enkrat ene drugič druge teme

Vaje v pisanju

- pisec se na dveh orodjih (tipkovnici in miški) odloča med izbirnimi možnostmi, ki mu jih ponuja program za oblikovanje besedila

- tipkanje in pisanje spadata med haptične oz. tipalne izkušnje, ki so razvojno pomembne

- OCR (optično prepoznavanje črk)

- spletišče Wikivir, ki smo ga dobili leta 2006, je postalo zajetno skladišče slovenske literarne klasike v javni lasti

Usoda avtorstva

- prava ne moremo prišteti med mehanizme, ki bi skrbeli za fleksibilnost kulturnega sistema

- problematično postane, če avtorji želijo objavljenemu besedilu preprečiti obtok med publiko, ki se je avtorju zamerila, saj težja dosegljivost publikacije redko prispeva k njeni večji zaželenosti in vrednosti

Soavtorstvo

- Wikiknjige odpirajo prostor skupinskemu avtorstvu in se z vprašanjem avtorske lastnine nočejo ubadati

- na začetku ta besedila predvidevajo seznam vseh sodelujočih ali vsaj najplodovitejših sodelavcev, saj gre za daljša besedila

- pisec, ki se zna uskladiti z drugimi, prakticira pisanje za to, da bi s pisanjem prispeval k skupni dobrobiti

Objavljanje

- stroški tiska so danes za tiste, ki niso pripravljeni čakati v vrsti na državno subvencijo ali nimajo prijateljev med uredniki, vedno manjši

- besedila so nekdaj postavili stavci v tiskarni, ki so jih pretipkali iz rokopisov v stavni stroj, od koder so šla v tisk

- Wikiverza ni prostor, kamor bi besedila postavljali z namenom vesoljnega ogledovanja, temveč je sklop učilnic, v katerih so teksti namenjeni lokalni rabi

Množični um ali pametna množica

- v srednjem veku je Izidor Seviljski nameraval strniti vso dotedanjo človeško vednost

- metafora babilonskega stolpa navaja kot problem komunikacijske težave, ki so posledica množice udeleženih jezikov

- Jaron Lanier, pisatelj in glasbenik, je kritiziral množični um, češ da so enciklopedične informacije, ki jih producirajo anonimni posamezniki, brezbarvne, brez konteksta ...

- Wikipedijo Lanier navaja kot primer 'vladavine drhali' (mob rule), to predstavlja grožnjo zahodni civilizaciji

- postliberalno - demokratično stališče do množice verjame, da je skupnost skupnost posameznikov

- v sodobni socialni teoriji ima množica pozitivno konotacijo, saj ni več sinonim surovi in neobvladljivi sili

Avtorske licence

- copyright oziroma avtorske pravice

Creative commons

- gre za avtorsko licenco, ki izhaja is svobodne kulture in ni toliko na preži proti morebitnim zlorabam, temveč bolj lajšanju dostopa do intelektualnih proizvodov

- copyright pa bralcu dovoljuje samo določeno rabo, vse druge pa mu prepoveduje in grozi s sankcijami, če ne bo ubogal

- najsodobnejša med licencami cc ima oznako Creative Commons Attribution 4.0 International license, ima globalno veljavnost

- dela, opremljena s to licenco, so prosto dostopna pod enim samim pogojem, da uporabnik navede njihovega avtorja

Copyright

- Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah (pri nas)

- izvirna avtorska dela ščiti pred zlorabo (nepooblaščeno razmnoževanje in distribuiranje, nedovoljena javna izvedba ali predelava dela, objava takega izvedenega dela...)

- problematika v tem, da zakonodaja pazi na to, da bi kdo posegel po informaciji mimo vednosti njenega tvorca oz. da kdo za informacijo ne bi plačal

- zaščita traja za časa življenja tvorca plus 70 let

- lastnik avtorskih pravic je avtor, dokler teh ne proda ali odstopi

- v kolikor oseba delo ustvari v okviru svojih službenih obveznosti, lastništvo pripada inštituciji

- na spletu so prosto uporabne samo redke vsebine, ki jih je avtor opremil z ustrezno licenco

Bralec

Prosti dostop

- zunaj šole je prosta dostopnost znanja manj samoumevna

- ne plačujemo zgolj vsebin za zabavo, temveč tudi tiste informacije, s katerimi bi utegnili povratno obogatiti življenje skupnosti

- država z inštitucijami in zakonodajo na marsikaterem področju prej ovira dostop do znanja, kot ga omogoča

- najbolj informacijsko zaprta in zaščitena področja človeškega delovanja so vera, vojska, trgovina, uradovanje in industrija (pogosto v zvezi z besedo skrivnost)

- prosta vsebina (prosto vsebino - informacije oz. besedila - lahko poljubno spreminjamo), prosti dostop (poseganja v vsebino ne predvideva in ne dovoljuje)

- dokument izgubi status proste dostopnosti, če moramo za njegovo uporabo plačati

- zlati prosti dostop (gold access) pomeni, da prosti dostop zagotovi založnik

- zeleni prosti dostop (green access) pomeni, da je zanj poskrbel avtor s samoarhiviranjem objav ali delodajalec s postavitvijo v prosto dostopni repozitorij

- sivi dostop poimenuje spletno dosegljivost publikacij, do katerih je načeloma težko priti, npr. diplome, doktorati ...

- platinasti prosti dostop označuje publikacije, s katerimi avtorji nimajo stroškov, ker je te pokril nekdo drug (inštitucija, država ...)

- zavzemanje za prosto dostopnost znanstvenih objav ovirajo npr. založniške hiše, ki imajo od trenutne trgovine z znanstvenimi besedili največ koristi

Repozitoriji

- dokaz o vplivnosti svojega znanstvenega objavljanja dobimo preko številk o citiranosti

- pisci, ki dajo več na odmev pri ozki strokovni publiki ali želijo napredovati na akademski lestvici, bodo v prvi vrsti pazili na svojo citiranost

- glavni namen repozitorijev je za zdaj arhiviranje diplom, magisterijev in doktoratov

- prepoved komercionalne uporabe besedila (NC non commercial) onemogoči uporabo na Wikipediji

- revije Slavistična revija, Jezik in slovstvo ter Primerjalna književnost so v prostem dostopu takoj po izidu na papirju

Kredibilnost

- preden objavljeni informaciji zaupamo, preverjamo avtorja, medij, v okviru katerega je bila objavljena, starost dokumenta, njegov odmev v javnosti, dejstva, avtorje in tekste, na katere se sklicuje

- avtorju zaupamo, če gre za uveljavljenega strokovnjaka, čigar stališča so javnosti poznana

- če je nekdo mojster za eno področje, ga to nikakor še ne kvalificira za zaupanja vredne izjave na drugem področju

- v avtorjevi bibliografiji razberemo, za katera področja je najbolj kompetenten

- mlajši avtorji imajo manj življenjskih izkušenj, a so bolje teoretično podkovani

Aktivizem

- biti kritičen pomeni isto kot biti nezaupljiv

- nezaupljivost ni naklonjena tveganju, ki je pogoj vsakršne kreativnosti

Avtorstvo

- samozaložba postaja s pojavom digitalnega tiska običajna oblika objave

- znanstevno verodostojne so v naši civilizaciji samo tiste informacije, ki so bile preverjene v znanstveni srenji

Strokovno recenziranje

- postopek za selekcioniranje kredibilnih informacij od nekredibilnih

- formaliziran recenzijski postopek je prvi od pogojev za pridobitev statusa znanstvene revije

- slepa recenzija pomeni, da avtor ne ve, kdo je ocenjevalec njegovega izdelka

- dvojno slepa recenzija pomeni, da tudi recenzent nima podatka, kdo je avtor razprave, ki jo ocenjuje

- revije so dolžne svojo recenzijsko politiko objaviti na svojih spletnih straneh

- možni izidi recenzijskega postopka so sprejem članka, pogojni sprejem ali njegova zavrnitev

Navajanje

- h-indeks je razmerje med številom največkrat citiranih del in številom citatov

- i10-indeks je število objav, ki so bile vsaj desetkrat citirane

- učenjakov iskalnik (Google Scholar) uporabniku ponuja pregled nad citiranostjo njegovih člankov, objavljenih po letu 2008, izračuna h-indeks in i10-indeks

- da bi bil faktor vpliva za posamezno revijo čim višji, revije spodbujajo vzajemno citiranje

- faktor vpliva je številka, ki kaže stopnjo uglednosti znanstvene revije

- za članke za Wikipediji dobimo podatek o branosti med Podatki o strani

- glavni citatni stili: APA, MLA, AMA, čikaški in wikipedijski

- slovenske humanistične revije imajo vsaka svoj način citiranja

- viri in literatura: viri pomenijo gradivo, ki je predmet raziskave, literatura pa teoretične ali metodološke pripomočke za raziskavo

- ločila v Cobissu je treba razumeti kot separatorje med podatkovnimi polji v zapisu

Enciklopedijska gesla

- avtorstva ne bomo navajali (tudi v primeru, če v zgodovini strani najdemo najbolj zaslužno osebo za članek), saj ga lahko kdorkoli kadarkoli spremeni

- nujni podatki so naslov gesla, naslov spletišča in datum

- trije pomembni viri biografskih člankov: Slovenski biografski leksikon, Primorski slovenski biografski leksikon, Novi slovenski biografski leksikon

- če ne gre za lastna imena, so v slovarjih in enciklopedijah gesla zapisana z malo začetnico

Žanri

- včasih so za zgled strokovnih objav veljali enciklopedični prispevki, slovarji, kazala, učbeniki, priročniki ...

- žanri šolskega strokovnega pisanja so esej, referat ter diplomska naloga (magisterij, doktorat)

- lektor popravlja strokovna besedila v skrbi za samo sporočilo

- korektura je odpravljanje napak, ki jih v besedilu povzroči npr. stavec ali strojno branje

- urednik gre prvi skozi besedilo in se odloči ali ga bo sprejel ali ne

Učbenik

- učbeniško pisanje ima mnogo specifik, med drugim dialoškost, povzemanje in ponavljanje, poenostavljanje, privlačno tipografijo in skupinsko avtorstvo

Strokovni blog

- blog oz. spletnik je skrajšana oblika ang. besede weblog

- poznana blogarska orodja so WordPress, Googlov Blogger, Siolov Blogos

- izraz blog je iz leta 1997, blizu so publicističnim, žurnalističnim žanrom

- tudi za bloge velja avtorska zaščita

- primerni so za izmenjavo neobjavljenih znanstvenih spoznanj in za dialog med znanstveniki

- blogarske objave nimajo znanstvenega statusa

Spletni forum

- člani skupnosti na forumu objavljajo strokovna sporočila, vprašanja, odgovore, nasvete, komentarje, ugovore, polemike, vabila, oglase ...

- spletni forum je pojav druge polovice 90. let 20. stoletja

- gre za kombinacijo e-pošte in spletnega arhiva

- moderirani forumi so tematsko strožji, bolje organizirani, njihova življenjska doba je daljša od nemoderiranih

- domači spletni forum SlovLit datira v konec 1999, pokriva literarno zgodovino in jezikoslovje, zlasti slovenistično (člani objavijo več kot 800 sporočil letno)

- SlovLit je osrednja informacijska točka za diskusije, polemike, razpise, vabila ...

Slog

- humanistični članki so največkrat izdelek zgolj enega avtorja

- k naslovu besedila spada UD-klasifikacija, ki jo članku priskrbijo bibliotekarji

- izvleček je krajša oblika povzetka

- izvlečki ne vsebujejo kratkih sklicev in opomb

- s ključnimi besedami poimenujemo ožja predmetna področja, ki sestavljajo članek

Napake

- pogoste hibe humanističnega pisanja so gostobesednost, nerazumljivost, pomanjkanje konteksta, slogovni manierizem, slogovna puščobnost, pristranskost, nasilna terminologizacija, mentalno brambovstvo ali mentalna servilnost, skrivanje za znanstveni plural

Vizualizacija

- bolj ko je publikacija namenjena popularni rabi, več fotografskega gradiva vsebuje

- fotografijam pisateljev je bil namenjen Album slovenskih književnikov iz 1928

- fotografije, zanimive za domačo kulturno zgodovino, so zbrane v Digitalni knjižnici Slovenije

Fotografije

- naša avtorska zakonodaja nam ne dovoljuje objave kiparskih in slikarskih upodobitev avtorjev niti knjižnih ilustracij, razen če je od smrti avtorja minilo že 70 let

- izjema so posnetki knjižnih ovitkov oz. platnic ter naslovne strani revij, ovitki cedejk, igrice ter zaslonski posnetki

Ikonografika

- informacijska grafika je oblika vizualizacije podatkov

- grafični prikazi so izum iz konca 18. stoletja

Iskanje

- DOI je standard za označevanje spletnih objav, tovrstne kode lahko izdajajo samo pooblaščene organizacije

- pri nas je za identifikacijo publikacij uporabna številka COBISS

Seznami

- seznami skupaj z napovednim stavkom načeloma tvorijo eno samo poved, njegove alineje pa niso daljše od ene vrstice

- osnovni obliki sta neoštevilčeni in oštevilčeni seznam

- tudi kazala so seznami, zadetki pri iskanju na zaslonu so v obliki seznama in tudi literatura na dnu članka je navedena v obliki seznama

Digitalna humanistika

- digitalno humanistiko lahko razumemo kot področje stika dveh kultur, znanosti ter humanistike

- izraz je bil prvič uporabljen leta 2001, 2005 je bil prvič zapisan v slovenščini

- zajema tudi novo vedo kulturomiko, izraz sta uvedla Erez Lieberman Aiden in Jean-Baptiste Michel

- osnovno orodje kulturomike je Googlov Ngram Viewer

- popis vsega slovenskega digitaliziranega leposlovja je mogoče najti v zbirki Slovensko leposlovje na spletu (2010)

Slovarček

A

apel - javen poziv, klic

analfabet - kdor ne zna pisati in brati, nepismen človek

arbiter - oseba, katere mišljenje o kulturnih, umetnostnih vprašanjih je odločujoče

aforizem - zgoščeno izražena duhovita, globoka misel; izrek

aksiomatičen - neizpodbiten, nedvomen

atribucija - pristojnost, kompetenca

B

bagatela - kar je malo vredno

balasten - odvečen

D

diletantizem - nestrokovno, površno opravljanje kakega dela

diskurz - pogovor, zlasti o kaki pomembnejši stvari

E

eklatanten - očiten, jasen, prepričljiv

eminenten - znamenit, odličen

ekspertiza - izvedensko mnenje, poročilo

emblem - likovno znamenje, ki simbolizira kako pripadnost, dejavnost, idejo

ekscerpirati - namensko prepisovati odlomke, podatke iz teksta, izpisovati

ekskurz - oddaljitev od glavne teme, zlasti zaradi pojasnitve kakega problema, ki je z njo v zvezi

ekspertiza - izvedensko mnenje, poročilo

elaborat - izčrpen, strokovno dokumentiran spis o kaki stvari

eksces - prekoračenje dovoljenega v ravnanju ali vedenju

F

famulus - služabnik, pomočnik, zlasti pri kakem znanstveniku

frankirati - nalepiti znamko na poštno pošiljko kot dokaz plačane poštnine

feljton - živahno, duhovito pisan literarni sestavek, podlistek

formalizem - pretirano poudarjanje oblike ali predpisov na škodo vsebine

G

geneza - izvor, nastanek in razvoj česa

garnirati - okrasiti, olepšati

I

impresum - podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno na zadnjem listu (kolofon)

inercija - lenobnost, nedelavnost

interpunkcija - uporabljanje, postavljanje ločil

imponirati - vzbujati občudovanje, spoštovanje zaradi določenih lastnosti, vedenja

K

koncipirati - napraviti, sestaviti koncept, osnutek

kataklizma - dogodek v naravi, ki povzroči velike spremembe na zemeljski površini (ali v vesolju)

kompilirati - izdelovati, sestavljati knjižna dela, razprave po tujih ugotovitvah, dognanjih

kurator - kdor skrbi za koristi, pravice druge osebe ali določene ustanove; skrbnik

kolportaža - prodaja časopisov, revij po ulicah, v trafikah, kioskih

korifeja - prvak, veličina

koncizen - jasen, natančno izoblikovan

L

larpurlartizem - nazor, da je funkcija umetnosti samo estetska, ne pa tudi družbena

lamentacija - tožba, tarnanje

lukrativen - donosen, dobičkonosen

latovščina - jezikovno mešana, nerazumljiva govorica

M

monografija - znanstveno delo, ki obravnava eno vprašanje ali eno temo

moderator - kdor na konferencah, strokovnih sestankih namesto avtorjev strnjeno podaja glavno vsebino referatov ali vodi delo

mnemotehnika - tehnika pomnjenja, zapomnitve

N

nivelizirati - izenačevati

P

paradigma - vzorec, primer

postulat - zahteva, nujnost

pavšalen - približno podan, povprečen

pregnanten - jedrnat, zgoščen

poniglav - potuhnjen, hinavski

R

renomiran - znan, slovit

recenzent - ocenjevalec

revolt - upor, odpor

renome - ugled, sloves

redundanca - lastnost znaka, da prenaša določeno obvestilo z več znaki, prvinami, kot je nujno potrebno

redigirati - delati, da dobi objavi namenjeno besedilo , gradivo ustrezno obliko, razporeditev; urejati

restriktiven - omejitven, omejevalen

rezoniranje - razmišljanje, razglabljanje

S

stavec - kdor ročno ali strojno izdeluje stavek za tiskanje

srenja - ljudje, ki jih povezujejo skupni interesi, družbeni položaj

sintaktičen - skladenjski

Š

šušmar - kdor nestrokovno, površno opravlja kako delo

T

transparenten - razviden, jasen

U

utilitaren - ki v človekovem delovanju pretirano poudarja praktično uporabnost, koristnost

uzurpacija - nezakonita, nasilna prilastitev

V

veduta - slika, na kateri so natančno, stvarno upodobljeni mesto, pokrajina ali njun del