Uporabnik:Saška Maček

Iz Wikiverza


O meni[uredi]

Sem Saška Maček, študentka FIlozofske fakultete v Ljubljani (slovenistika). Prihajam iz Laškega, obiskovala sem I. gimnazijo v Celju. Treniram športno streljanje.

Domače naloge[uredi]

Prva domača naloga[uredi]

- Tipkarska naloga: Noč v očesu, noč v duši

Sodobnost[uredi]

V dar smo dobili revijo Sodobnost. Najbolj me je prepričalo dramsko delo Vinka Moderndorferja z naslovom Evropa. Verjetno zato, ker sem že prerala delo tega pisatelja in je bil s seznama edini, ki sem ga poznala.

Iskreno, s tem dramskim besedilom me ni tako navdušil. Osebno mnenje. Piše sicer o usodi in položaju mlade generacije. Na spletu sem zasledila tudi, da je bilo besedilo že postavljeno na gledališki oder, kar pomeni, da je dobro. A vendarle v meni ni vzbudilo nekega pretiranega zanimanja (oziroma sploh nobenega zanimanja), da bi jo prebrala do konca, zato sem jo odložila in se posvetila Trdini.

Slavistična revija[uredi]

Prejšnji teden leposlovno revijo Sodobnost, ta teden strokovno Slavistično revijo. V njej je moje zanimanje vzbudil članek Medmet kot besedna vrsta v slovničnih opisih slovenskega jezika. Pa sem jo odprla. Poskušala sem brati ob glasbi hrvaškega glasbenika, a je moje misli bolj vleklo k besedilu glasbe kot pa besedilu v reviji. Zato sem revijo odložila in do konca poslušala pesem. Nato sem znova poskusila z branjem.

Avtorji za medmet uporabljajo slovenska poimenovanja, ki so besednozvezna (vmes postavljena beseda) ali enobesedna (vmesbeseda, medmet, interjekcija). Avtorica je ugotovila, da je v slovenski slovnični tradiciji medmet skoraj dosledno upoštevan v vseh slovnicah. Kot besedna vrsta sicer nima kakšnega izčprnega opisa. Poznamo več skupin medmetov. Razpoloženjski, ki kažejo na naša čustva in občutenja, posnemovalni - z njimi posnemamo stvar/zvok iz okolja. Toporišič je poudaril, da je medmete lažje ločevati od predlogov in veznikov, a težje od prislovov in členkov.


RAZLIKE MED LEPOSLOVNO IN STROKOVNO REVIJO

Razlikujeta se predvsempo zgradbi in jeziku. V leposlovno reviji je jezik umetnostni, vstrokovni reviji pa znanstveni, strokovni jezik. Razlikujeta se tudi po sami vsebini. V leposlovni reviji avtorji objavljajo svoja umetnostna besedila (proza, poezija, dramatika). V Slavistični reviji avtorji obljavljajo razprave o lterarni delih, avtorjih in nasploh slovenskem jezikoslovju.

Članek[uredi]

Od profesorja Hadnika smo tokrat v dar dobili separat (članek). Članek je iz zbornika predavanj XX. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture. Izbrala sem si članek slovenskega literarnega zgodovinarja Franca Zadravca z naslovom Cankarjeva ocena slovenskega protestantizma.

Simpozij Obdobja[uredi]

V petek, 25. 10., smo se enopredmetni študenti, namesto seminarja v "dvojkici", s profesorjem Hladnikom odpravili na predavanja simpozija. Izbirali smo lahko med dvema sekcijama. Izbrala sem didaktično sekcijo. Poslušala sem dva prispevka:

  • Didaktična igra za učenje slovenščine kot tujega jezika s posebnim poudarkom na jeziku javne domene
  • Pomen povratne informacije boočim učiteljem o njihovih govornih nastopih

Pri prvem prispevku smo spoznali igro, ki temelji na pravilni izbiri sklonov. Kartice so različnih barv, vsaka barva pomeni en sklon. Tako igralec takoj vidi, ali je izbral pravilen sklon ali ne.

Pri drugem prispevku smo spoznali pomen povratne informacije študentom, natančneje bodočim učiteljem.

Ker tudi sama želim biti učiteljica, mi je bila sekcija zelo zanimiva.

Jernej Vilfan: Nagec[uredi]

Izrael[uredi]

Hermetika

Zgodba se začne z opisom stanovanja in okolice, kjer začasno biva glavni junak. Živi na periferiji kibuca Roš ha-emek. Glavni junak že tukaj razkrije namen prihoda v Izrael - popestritev spolnega življenja. Ugotovimo, da je v preteklosti preizkusil že veliko žensk, a najbolj všeč so mu bile Židinje. V Izraelu spozna Miriam in se odločil, da jo preizkusi. In tako sta bila skupaj že 1 mesec. Junak zelo hvali njihovo kulturo, meni tudi, da imajo tukaj višji standard medosebnih odnosov. Spozna profesorja, ki ga pošlje k Mohamedu.

Črtice 2

Miriam razmišlja o glavnem junaku. Prvič tudi ona izrazi željo po poroki, saj noče spet čakati na drugega moškega. Zavedala pa se, da je ponosen Slovenec in da ne obstaja velika verjetnost, da se bo poročil.

Črtice 3

Mohamed razmišlja o jugoslovanskem obisku. Sprašuje se, zakaj prihaja in kdo ga je poslal.

Pogovor

Pogovor treh gospodov o glavnem junaku. Izvemo, da mu je ime Aleš.


Sedem stebrov modrosti

V tem poglavju izvemo, zakaj je bil poslan v Izrael. Dobil je nalogo, da napiše poročilo o situaciji Arabcev v Izraelu. Izvemo tudi junako ime, Aleš Volf. Mirjam z Alešem odpotuje do Mohameda. Prvo srečanje z Arabci je bilo po njegovem mnenju neuspeh, vseeno pa ga je Mohamed povabil na ponovni obisk. Aleš odpotuje tudi v Jeruzalem. Ko ga nastanijo v penzion, razmišlja, kako je vsak pri svojem narodu, le on nekje proč. Poimenuje se "outsider". Po vrnitvi v kibuc dobi obisk. Obiskal ga je očetov prijatelj po njegovem navodilu. Govorita o Izaelu, vojni, ... Dnevi so minevali, še vedno je bil v Izraelu. Zdela se mu je napaka, začne se izogibati ljudem. Spremljamo njegovo stisko bivanja v Izraelu. Pogovori se z Dušanom, ki je bil borec. On mu pove o svojem življenju. Aleš je zelo jezen, ker mu Dušan zaupa, da mu niso hoteli izdati potnega lista za vrnitev v Ljubljano. Začuti sovraštvo do Židov. Večkrat obišče Mohameda, ki ga zelo zanima Jugoslavija. Nekega dne Miriam pove, da bo odpotoval. Napiše tudi pismo, v katerem opiše svojo stisko, vendar ga ne pošlje nikomur. Odločen je, da ga bo nosil s seboj. Čez nekaj dni odide v pristanišče, da bi kupil karto za domov. Tam ga sprejme gospod Viktor, s katerim izmenjata nekaj besed. Medtem ko odhaja, se spomni, da je pozabil kupiti karto. Oddide v pisarno arabskega časopisa, kjer se sreča z gospodom Camillom. Pogovarjata se o Palestinskem problemu. Spet se vrne v kibuc. Tam ostane še nekaj dni, tolažbo za svoje stiske najde v jahanju. Po nekaj dneh se vkrca na ladjo za Jugoslavijo.


Potovanje

Poglavje opisuje Aleševo vrnitev v Jugoslavijo - Slovenijo. Pripoveduje zgodbice svojega prijatelja Žida, ki je imel nanj močan vpliv. Spominja se Miriram, napiše ji pesem. Spomni se svoje preteklosti, pove nekaj o svoji usodi kot sin funkcionarja. Napiše esej z naslovom: Kaj sem se naučil kot sin funkcionarjev. Spominja se trenutkov s svojim očetom in dedom. Ko prispe v Slovenijo, ga sprejme njegov oče. Na poti v Ljubljano mu na kratko opiše svoje bivanje in situacio v Izraelu.

Slovenija[uredi]

Mrmranja

Prva stvar, ki jo Aleš naredi v Sloveniji je, da obišče svojega konja. Napiše poročilo za dr. Boha. Redno odhaja v jahalni klub. Začne pisati članke o Izraelu za Delo. Napisal več člankov, za katere je tudi pohvaljen. V Ljubljani se sreča tudi s starim priateljem in bivšo punco. Za kratek čas obudita romanco. Kasneje spi še z nekaj ženskami. Spoznamo Aleševo vizijo Slovenije. Odloči se, da napiše knjigo o Izraelu. Aktivno se včlani v jahalni klub, začne tudi tekmovati. Kasneje začne hoditi na risarski tečaj, ki ga organizira akademija v Ljubljani. Veliko potuje - London, Haag, Munchen, ... V Parizu spozna, da je čas, da se poroči. Na zgodovinskem oddelku filozofske fakultete spozna Primorko Vesno, s katero imata razmerje. Išče službo, a je zaradi svojega nezanimanja ne najde. Nekega dne dobi idejo, da bi tekel nag po Ljubljani. Vesna zanosi, kar pa Alešu ne sporoči takoj.

Adam

Aleš razmišlja, kako bi bilo teči po Ljubljani, kako bi se odzvali ljudje. Sebe spravi v trans in res nag preteče trg in eno od ljubljanskih ulic. To izve psihiater Mukotić iz Zagreba in ga povabi na razgovor. Aleš mu pove, zakaj je tekel nag, sprašuje ga še o drugih stvareh. Predlaga mu selitev v tujino, vendar Aleš tega ne sprejme, poslovita se in odpravi se nazaj v Ljubljano. Sporoči Vesni, kaj je naredil, da pa mu sporoči, naj pride v Viridijan. V baru naročita rebulo in se pogovarjata. Pove ji, da se želi ukvarjati s pisanjem in slikanjem. Alešu pove, da je noseča. Prenočita v eni od sob vaške gostilne. Dogovorita se, kako in kje bosta živela.

Misli[uredi]

Nekateri zbirajo znamke, drugi posebne kovance. Jaz pa, če se lahko tako izrazim, zbiram misli. Misli, ki jih najdem na socialnih omrežjih in so potem shranjene v moji galeriji, in tiste, ki jih preberem v kakšni dobri knjigi (ali pa manj dobri). Do zdaj sem si jih zapisovala v poseben zvezek in v beležke na telefonu. Zakaj ne bi za to izkoristila še tele wiki strani, če že imam možnost. Tako jih lahko vidi še kdo drug.

Citati iz knjig[uredi]

Desa Muck: Nebo v očesu lipicanca

· V tem dekletu je bilo nekaj tako mirnega in resničnega.

· Kot bi se prepustila prijazni reki na vroč poletni dan.

· Morala je preveriti, če čarovnija, ki jo je doživela prej, še deluje.

· Besede, ki gredo na poti iz srca do ust čez možgane.

· Nekaj v njej jo je vedno radostno pozdravilo. Nekaj, za kar do slej ni vedela, da obstaja.

Misli v slovenskem jeziku[uredi]

· Nasmeh je edini, ki nič ne stane in ga lahko podarimo komurkoli in kadarkoli.

· Bistvo je očem nevidno. Če hočeš videti, moraš gledati s srcem.

· Srečni so tisti, ki lahko vidijo lepoto v majhnih in preprostih stvareh in tudi tam, kjer drugi ne vidijo ničesar.

Misli v hrvaškem jeziku[uredi]

· Jedine granice koje imaš u životu, jesu one koje sam sebi nametneš.

· Zagrljaj je tihi način na koji govoriš: "Stalo mi je do tebe".

· Nitko nije ti i to je tvoja moč.

· Oči kažu šta usne prešute.

· Da bi uspio u nečem, prvo moraš vjerovati da možeš.

Msli v angleškem jeziku[uredi]

· Good people see the good and bring out the best in other people.

· Happy girls are the prettiest.

· Happiness is perfume. You can’t pour it on somebody else without getting a few drops on yourself.

· Believe in yourself.

Citati[uredi]

Ko bi le mogla, ko bi znala, bi pravo srečo ti poslala! Tako pa pišem ti le želje, naj sama k tebi se zapelje. Naj z njo še zdravje bo in smeh in zadovoljstva zvrhan meh!

Spet prihaja novo leto, v meglo sprva še ujeto. Kaj prinaša, še ne vemo, le tipaje skozenj gremo. Staro leto bo minilo, zadnje dalo bo darilo – up na lepše, boljše čase, ki le dobro vleče nase!

Spoznati pravo pot, prave ljudi, storiti prave reči in v vsebi in drugih najti le dobre stvari.