Uporabnik:Saša Zafred

Iz Wikiverza

DOMAČE NALOGE[uredi]

1. Cvetko Golar: Marjetica.[uredi]

2. domača naloga: Utopija in literatura[uredi]

Utopija je načrt, zamisel idealne družbene ureditve ali družbene ureditve v prihodnosti, ki v stvarnosti ni mogoč in ni uresničljiv. Utopija je lahko izhodišče za kasnejše družbene spremembe.

Pojem se lahko nanaša na pripovedno delo, v katerem je podana in opisana taka družbena ureditev. Izdelanih je bilo nemalo vizij idealne družbe prihodnosti.

Na utopično besedilo ne gre gledati kot na vizionarsko napoved ali predstavo o popolni družbi, marveč kot semiotično operacijo, interakcijo med protislovji in nasprotji, ki služijo kot miniaturni model družbe. Forma utopičnega besedila je sama zase odgovor na univerzalno ideološko prepričanje, da ni alternative aktualnemu sistemu. Svoj namen doseže na ta način, da nas prisili v razmišljanje o prelomu med tistim, kar je, in tistim, kar bi lahko nekoč bilo.

Oscar Wilde je nekoč zapisal, da zemljevida sveta, na katerem ni "Utopije", ni vredno pogledati. Zgodovina je razkrila naivnost njegove misli, ko je dokazala, da idealnega sveta ni. V tem spoznanju jo je z besedo podprla antiutopija. Antiutopija namesto idealnega sveta prikazuje narobe svet nasilja, brezdušnosti, nadvlade tehnike nad človekom.

3. domača naloga: Popravljalci sveta[uredi]

Vprašanje, ki se nam poraja, se glasi: Pustiti svet biti ali ga popraviti? Naj bo tak kakršen je? Najbrž nas je velika večina ljudi mnenja, da je na svetu še marsikaj, kar se da popraviti na boljše, kar je potrebno prenove, obnove. Veliko je želja, kako bi moral biti svet urejen, nasprotujoča si mnenja pa vodijo v konflikte. S konflikti se zapletemo v vojne. Ljudje se različno delimo. Tu smo nekateri, ki si želimo svet "popravljati", ga delati boljšega, na drugi strani pa imamo nergače, pesimiste, ki pravijo, da se sveta na boljše ne da spremeniti. Od nas samih je odvisno, za kaj se bomo odločili.

Čeprav se mnogim Slovencem zdi, da je slovenščina v svetu skoraj neprepoznavna in niso prepričani v njen nadaljnji obstoj, nam nasprotno dokaže Wikipedija. Slovenščina je jezik, ki spada med vitalne in polnofunkcionalne jezike. Za njen obstoj se nam ni potrebno bati. Tisto, kar jo dela posebno, pa je po mojem mnenju prav dvojina. Za razvoj jezika je ključna rast na svetovni ravni.

Wikipedija služi kot prostor, kamor dajemo informacije, poleg tega pa nam ponuja možnost za kreativno poseganje v ta svet. Odvisna ni od nikogar, od nobene institucije. Mnenju mnogih, da Wikipedija ni dovolj zanesljiv vir informacij, lahko z zelo velikim številom člankov dokažemo nasprotno. Na njej lahko brezplačno urejamo in objavljamo, tudi popravljamo, kjer je to potrebno. Tu imamo povsem proste roke. Wikipedije v šolstvu ni potrebno prepovedovati. Otroci naj ustvarjajo, popravljajo in si širijo obzorja. Prav temu je Wikipedija namenjena.

4. domača naloga: Slavistična revija[uredi]

Članki, objavljeni v Slavistični reviji so v slovenskem jeziku, najdemo pa jih lahko zapisane tudi v drugih slovanskih in svetovnih jezikih. Revija sprejema izvirne, še neobjavljene znanstvene in strokovne članke s področja slovenističnega oziroma slavističnega jezikoslovja. Oddani prispevki avtorjev morajo v postopek uredniškega recenziranja. Tu članke pregledata vsaj dva člana uredniškega odbora ali pa sta to zunanja recenzenta. Avtor je po sprejemu ali zavrnitvi članka obveščen približno tri mesece po njegovem prejemu. Vsi članki so takoj po objavi dostopni na spletu za širšo javnost. Revija avtorjem ne zaračuna nobenih stroškov za objavo ali recenzijo.

5. domača naloga: Literarni zgodovinar Franc Zadravec[uredi]

Franc Zadravec se je rodil 27. septembra, leta 1925. Po uspešno končani gimnaziji v Murski Soboti se je vpisal na študij slovenistike in rusistike na Filozofski fakulteti. Nekaj let je slovenščino poučeval na murskosoboški gimnaziji in tam ustanovil Študijsko knjižnico, ki jo je tudi sam vodil. Postal je asistent za novejšo slovensko literarno zgodovino na Oddelku za slovanske jezike in književnosti.

Leta 1979 je bil izvoljen za dopisnega, šest let kasneje pa še za rednega člana SAZU. Predaval je na mnogih tujih univerzah.

Leta 1984 je prejel Kidričevo nagrado. Ukvarjal se je z zgodovino novejše slovenske književnosti od naturalizma do simbolizma naprej. Obravnaval je Cankarjeva dela. Pisal je o delih Srečka Kosovela, Josipa Vidmarja, Ivana Preglja in Franceta Bevka.

6. domača naloga: Dogajališča zgodovinskih romanov v okolici domačega kraja[uredi]

V mojem kraju nisem imela sreče glede dogajališč slovenskih romanov, zato sem se sprehodila malo dlje, in sicer do Prema (Ilirska Bistrica), kjer se je leta 1876 rodil Dragotin Kette. Po njem je, med drugim, poimenovana tudi osnovna šola v Ilirski Bistrici.

7. domača naloga: Lektura članka[uredi]

V članku, ki je potreboval lekturo, sem odstranila dvojni presledek, odstranila odvečno vejico, zamenjala besedni red, za vejico dodala presledek in vpisala manjkajočo črko [1].

8. domača naloga: Obvestilo na Slovlitu[uredi]

V arhivu Slovlita sem našla obvestilo, naslovljeno z: Slovaška, poljska in slovenska anketa o šaljivih frazeoloških replikah. Avtor obvestila je Matej Meterc. V obvestilu prosi za posredovanje ankete naravnim govorcem poljskega ali slovaškega jezika, gre pa za anketo, ki jo je izvajala Polona Leskovar Jereb.

9. domača naloga: Geopedija[uredi]

V svojem domačem kraju sem na portalu Geopedija odkrila partizanski spomenik Padlim sovaščanom v NOB. Spomenik se nahaja v vasi Kal pri Pivki. Tudi v Pivki sem našla prav tako spomenik padlim v NOB 1941-1945 in grobnico, ki se nahajata na Habjanovem griču.

Poleg tega se v Pivki nahaja spomenik Prvi dalmatinski proletarski brigadi in njeni bojni poti 1942-1945.

v vasi Hrastje lahko najdemo spomenik Štirim padlim vaščanom.

10. domača naloga: Nalaganje fotografije spomenika v bližini mojega kraja[uredi]

V Wikimedijino zbirko sem naložila fotografijo Šobčeve domačije, ki se nahaja v vasi Kal pri Pivki.

Šobčeva domačija na Kalu.

https://commons.wikimedia.org/wiki/File:%C5%A0ob%C4%8Deva_doma%C4%8Dija.jpg

EŠD: 10095

Sinonimi imena enote: Šobčevi

Zvrst: stavbe

Podzvrst: profane stavbe

Gesla: domačija, hiša, spahnjenca, hram, hlev, skedenj in svinjak

Opis: domačija obsega desno polovico nekdaj enotne stanovanjske hiše s spahnjenco in hramom (letnica 1832 na stopnici pred vhodom), gospodarskimi poslopji, štalo in lopo s skednjem, svinjak ter dvorišče.

Datacija: 1832, 19. stoletje

Opis lokacije: Kal 18, hiša stoji v severovzhodnem delu vasi

Področja: etnologija

Naselje: KAL

Občina: PIVKA

OE ZVKDS: ZVKD Nova Gorica

Usmeritve: stavbe

Varstvo: spomenik

Vpisano v register: 3. 12. 2002

Območje določeno po: po topografiji

Spomenik: spomenik lokalnega pomena

Predpis: Odlok o razglasitvi domačije Kal 18 za kulturni spomenik

Stanje podatka: 14. 2. 2022

Površina: 5.153,98 m2