Uporabnik:Rupark

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

O slavistični reviji[uredi]

Ob listanju po slavistični reviji me je najprej presenetila obsežnost. Pod imenom "revija" si običajno predstavljamo nekaj deset strani obsežno revijo ali časopis. Slavistična revija pa je na prvi pogled kot knjiga, mogočno in ponosno se bohoti in se zlahka znajde med kupi knjig na knjižni polici. Prvič me je prešinilo, da slavistično društvo Slovenije z izdajanjem revije zelo pripomore k znanstvenemu raziskovanju slovenskega jezika in književnosti. Tako poudarjajo pomen in rabo slovenskega jezika ter tako skrbijo za nadaljnji razvoj slovenske družbe.

Brez pretiravanje lahko rečem, da so ustvarjalci Slavistične revije ključni pri ozaveščanju o pravilni rabi jezika, z organiziranimi literarnimi spominskimi slovesnostmi pripomorejo k poznavanju pomembnih slovenistov skozi čas, z vabili na njihova zborovanja privabljajo mlade in jih tako spodbujajo k pravilni uporabi jezika.

V Slavistični reviji iz leta 2006 me je najbolj pritegnil članek o Novejši slovenski ljubezenski poeziji in njenem evropskem kontekstu Prispevek je posvečen ljubezni v poeziji dveh sodobnih slovenskih pesnikov, Milana Jesiha in Borisa A. Novaka. Govori o njunem ustvarjanju in o povezavi z evropsko literarno tradicijo. Zanimivo se mi je zdelo dejstvo, da je ljubezen skupni kulturni jezik Evrope in da se ta jezik govori že vseskozi, medtem ko nas poezija poučuje o tem, kako ta jezik govoriti. --Rupark (pogovor) 19:17, 21. oktober 2014 (CEST)Katja Rupar

Literarni dogodki tega tedna[uredi]

V knjižnici Otona Župančiča lahko najdemo kar nekaj letakov, ki nas vabijo na različne literarne dogodke.

Knjigarna Zdaj na Vodnikovi cesti 187 vabi na literarni večer 22.10.ob 18h, kjer bo avtorica knjige Kjuči do srca, Magdalena Jenko, spregovorila o novo izdani knjigi. Modrijanova knjigarna na Trubarjevi cesti 27 vabi na pogovorni cikel Kje je konec sveta. Glavni govorec bo Davorin Lenko. Društvo romski informacijski center Slovenije in zveza Romske skupnosti Umbrella – Dežnik razpisujeta literarni natečaj za najboljšo poezijo in kratko zgodbo. Trubarjeva hiša literature 31.10. prireja nov, strašljiv literarni-multimedijski cikel dogodkov:Trubarjeva hiša duhov. Tema dogodka bo Poezija grobov in noči.

Zanimivo se mi zdi, da je tovrstne dogodke moč zaslediti le v knjižnicah in literarnih hišah. Na večjem plakatu pri Cankarjevem domu sem opazila le vabilo na festival Literature sveta Fabula 2015 od 28.2.2015 do 8.3.2015. V ospredju bodo gostovanja vrhunskih pisateljev iz vseh koncev sveta, zvrstili se bodo tudi številni dogodki povezani s knjigo tako film, otroški program, strokovna srečanja, do vizualnih in glasbenih dogodkov.

Razmišljanja o Novi pisariji[uredi]

Podam se na spletišče Wikiknjige in nekoliko obotavljajoče poiščem Novo pisarijo, kot da to počnem prvič. Nisem se še povsem spoprijateljila z vsemi Wikiji, ki mi, priznam, niso povsem pisani na kožo. Takoj ko ozavestim, da gre le za prebiranje knjige na spletu, brez nenehnega urejanja, dopolnjevanja in popravljanja, mi nekoliko odleže.

Tovrsten skupek spletišč je pravzaprav izvrstna pogruntavščina. Do sedaj nam je bila v veliko pomoč predvsem Wikipedija, saj je bila najhitrejša pot za pridobitev želene informacije, uporaba strani pa tako preprosta. S sestrskimi spletišči pa sem se srečala ob začetku študija in ob prebiranju Nove pisarije. Poglavje o Wikijih me je nekoliko presenetilo, saj pred tem nisem bila seznanjena s tako obsežnim medijem, ki raste in se vsakodnevno dopolnjuje s pomočjo uporabnikov, ki za svoje delo ne prejemajo plačila. Presune me zamisel, da bi bilo zares lepo, če bi ljudje tudi na drugih področjih sodelovali z roko v roki. Od ljudi za ljudi.

Knjigo sem, seveda, začela brati od začetka, a je bilo kar nekaj tem, ki so pritegnile mojo pozornost, preden so prišle "na vrsto". V mislih imam poglavje o pravopisu, ki mi je koristilo pri osvežitvi znanja ter pri preprečevanju slovničnih napak. Zgodilo se je, da sem ob pisanju dlje časa strmela v prazen list papirja, idej pa ni bilo od nikoder. Ko sem v kazalu knjige opazila naslov Motivacija za pisanje, sem bila prepričana, da bom le naletela na ideje in zamisli, kako začeti, kako do idej. Seveda za tovrstne prepreke ni smiselno podajati usmeritve, saj bi se potem lahko zgodilo, da bi pisanje ljudi postalo preveč standardno. V poglavju o digitalni pismenosti sem se nekoliko zamislila ob misli, da drugačnega pisanja, kot je pisanje na računalnik, skorajda ni. Res je, da vsesplošno trditev absolutno drži, me pa nekoliko potare, morda zato, ker sva z računalnikom le prijatelja, ne pa najboljša. --Rupark (pogovor) 20:39, 13. november 2014 (CET)

Simpozij obdobja[uredi]

Kopija kazala z oznakami.

  1. Irena Avsenik Nabergoj: Podobe zapeljivca in ugrabitelja v slovenskem motivu Lepe Vide → literatura
  2. Saša Babič: Uganka v časovnem prerezu → literatura
  3. Matjaž Birk: Slovenska književnost v nemškem časopisju na Slovenskem: podobe in družbena funkcija → literatura
  4. Milena Mileva Blažić: Recepcija slovenske mladinske književnosti doma in v tujini → literatura
  5. Blanka Bošnjak: Recepcija slovstvenega dela Leopolda Volkmerja: pomen za vzhodnoštajersko književnost → literatura
  6. Zoran Božič: Problem interpretacije in recepcije Prešernove pesmi Pevcu → literatura
  7. Jadranka Cergol: K pojmovanju manjšinske literature: študija primera literarne produkcije dveh manjšinskih skupnosti → literatura
  8. Joanna Cieślar Recepcja, historia, przekład: Naga wyspa Božidara Jezernika w polskim tłumaczeniu → literatura
  9. Renata Debeljak: Recepcija Potrčeve predvojne kratke proze → literatura
  10. Monika Deželak Trojar: J. L. Schönleben in njegov pogled na recepcijo slovenske retorske proze v 17. stoletju → literatura
  11. Ljudmil Dimitrov: Recepcija sodobne slovenske dramatike kot književnosti: refleksija prevajalca → literatura
  12. Marijan Dović: Tri obdobja slovenskega literarnega založništva: ekonomike, politike, ideologije → literatura
  13. Olena Dzjuba-Pogrebnjak: Словенська мова і література в Україні: словеністика у працях професора Т. Д. Флоринського → literatura
  14. Tomaž Erjavec, Darja Fišer: Recepcija virov starejše slovenščine IMP → jezik
  15. Florence Gacoin-Marks: Francoska prevoda Alamuta → literatura
  16. Monika Gawlak: Prevodi slovenske proze na Poljskem po letu 1991 → jezik
  17. Dragica Haramija, Janja Batič: Recepcija postmodernih slikanic → literatura
  18. Robert Jereb: Slovenska literarna kritika v periodičnem tisku (1990–1999) → literatura
  19. Andraž Jež: Recepcija Stanka Vraza s stališča teorije ideologije → literatura
  20. Jožica Jožef Beg: Branje klasične slovenske poezije v gimnaziji → literatura
  21. Franci Just: Prevodna recepcija slovenskih pisateljev v prekmurskem časopisu Prijatel in tedniku Novine → literatura
  22. Marko Juvan: Kritika in prevod kot prostora medliterarnosti: Čop, Čelakovský in Prešeren → literatura
  23. Irma Kern: Posebnosti kritiškega odziva v medkulturnem posredovanju literarnih besedil → literatura
  24. Sanja Kostanjšek: Recepcija mladostnika po prvem branju Lainščkovega romana Skarabej in vestalka → literatura
  25. Erwin Köstler, Andrej Leben: Posredovanje slovenske literature v nemški govorni prostor in dvojezično založništvo na Koroškem → jezik
  26. Ana Košuta Skok: Recepcija slovenske književnosti v zadnjem triletju osnovne šole → literatura
  27. Zvonko Kovač: Međuknjiževna kritika (slovenske) književnosti → literatura
  28. Boža Krakar Vogel: Spodbujanje literarne recepcije v vzgoji in izobraževanju: didaktične ambicije in praktični učinki → literatura
  29. Ivana Latković: Prijevodi i odjeci suvremene slovenske proze u Hrvatskoj → jezik
  30. Marko Ljubešić, Mirjana Benjak: Kako recipirati nepročitano → literatura
  31. Laima Masytė: Nekaj posebnosti prevoda romana Berte Bojetu Filio ni doma v litovščino → literatura
  32. Maja Melinc Mlekuž: Vzgoja narodne pripadnosti pri književnem pouku → literatura
  33. Vesna Mikolič: Literarna perspektiva Šalamunovega pesniškega diskurza skozi slovensko in tujejezično leksiko → literatura
  34. Jun Mita: Recepcija slovenske književnosti na Japonskem → literatura
  35. Marija Mitrović: Edvard Kocbek v srbskih/hrvaških prevodih → literatura
  36. Mladen Pavičić: O pregledih zgodovine slovenske književnosti v madžarskem jeziku → literatura
  37. Katarina Podbevšek: Recepcija slovenskega postdramskega besedila (Simona Semenič:tisočdevetstoenainosemdeset) → literatura
  38. Timothy Pogačar: Slovenska proza v dveh slovensko-ameriških publikacijah: recepcija zgodnjega 20. stoletja → literatura
  39. Gizela Polanc Podpečan: Horizont pričakovanja v pripovedni prozi Florjana Lipuša → literatura
  40. Ivo Pospíšil: Nekaj vidikov češkega sprejema Matije Murka → literatura
  41. Barbara Pregelj, Moisés Selfa Sastre: Recepcija slovenske mladinske književnosti med špansko govorečimi → literatura
  42. Francka Premk, Eva Premk Bogataj: Refleksija in vrednotenje slovenske književnosti Marje Boršnik → jezik
  43. Urša Prša: Transformacija antične Medeje v operi Medeja: glasbena drama iz vsakdanjega življenja → jezik
  44. Vilma Purič: Sumljivo in abstraktno v poeziji Irene Žerjal → literatura
  45. Andrej Rozman: Žiga Herberstein in slovaški humanisti → literatura
  46. Megi Rožič: Transnacionalne in transkulturne prvine v poetiki Milene Merlak Detela → literatura
  47. Špela Sevšek Šramel: Kako berejo Slovence v tujini: študija recepcije na Slovaškem → literatura
  48. Tone Smolej: Molière v zgodnejšem dramskem opusu Andreja Rozmana → literatura
  49. Maja Smotlak: Slovenska literarna kritika o narodni identiteti v sodobnem slovenskem romanu v Italiji → literatura
  50. Julija A. Sozina: Temeljne raziskave slovenske književnosti v sodobni Rusiji → literatura
  51. Marija Stanonik: Vprašanje racionalizacije v slovenski slovstveni folklori → literatura
  52. Nadežda Starikova: Slovenska poezija 20. stoletja v ruskih prevodih → literatura
  53. Đurđa Strsoglavec: Stopnja prevedljivosti in stopnja recepcije → literatura
  54. Jana Šnytová: Prevodi slovenske književnosti v češčino od leta 1945 do sodobnosti → literatura
  55. Katarina Šrimpf: Butalci in Süha roba Frana Milčinskega med slovensko pripovedno tradicijo in avtorstvom → literatura
  56. Miran Štuhec: Esejistična recepcija slovenske književnosti → literatura
  57. Bożena Tokarz: Prevajalec v procesu literarne recepcije → literatura
  58. Loredana Umek: V literarnem Trstu: na meji med resničnostjo in njeno ubeseditvijo → literatura
  59. Jonatan Vinkler: Ustvarjanje Franceta Prešerna in František Ladislav Čelakovský → literatura
  60. Marijanca Ajša Vižintin: Kdo vse piše in (so)ustvarja slovensko književnost? → literatura
  61. Saša Vojtech Poklač: Recepcija slovenske književnosti na Slovaškem → literatura
  62. Janja Vollmaier Lubej: Kritiška recepcija zgodnejše proze Marjana Kolarja → literatura
  63. Janez Vrečko: Novo branje konsov → literatura
  64. Martin Vrtačnik: Kognitivni pristop k oblikovanju odrskega govora (Ivo Prijatelj: Totenbirt) → literatura
  65. Nina Žavbi Milojević: Uprizoritev dramskega besedila in njena recepcija (Ivan Cankar: Hlapci) → literatura
  66. Alenka Žbogar: Literarno branje in mladostniki → literatura
  67. Andreja Žele: Slovenska sodobna literarna ustvarjalnost tudi kot vir novih jezikovnih zmožnost → literatura
  68. Janja Žitnik Serafin: Slovenske medkulturne vsebine v učnih gradivih za slovenski jezik in književnost → literatura
  69. Igor Žunkovič: Pomen sodobne fizike v poeziji Gregorja Strniše → literatura

--Rupark (pogovor) 22:43, 20. november 2014 (CET)

Tistega lanskega, 13. aprila[uredi]

Na Slovlitu je bilo na ta dan moč opaziti vabilo na mednarodno znanstveno srečanje doktorskih študentov slovenistike in slavistike. Študentska sekcija Slavističnega društva Maribor je povabila na drugo znanstveno srečanje doktorskih študentov slovenistike in slavistike, ki je potekalo 21. 11. 2014 na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Udeleženci so imeli na danem dogodku možnost spoznavati doktorske študente slovenistično-slavističnih smeri, tako z matične kot z ostalih univerz, izmenjali so lahko znanstveno-raziskovalne izkušnje in vzpostaviti nadaljnje strokovno sodelovanje. Pred konferenco je v tiskani in elektronski obliki izšel zbornik prispevkov. Zato so povabili doktorske študente iz različnih držav, ki so se takrat ukvarjali s slovenskim jezikom, slovensko književnostjo, didaktiko in prevajanjem, da so poslali svoje povzetke referatov do 10.6. 2014. Obrazec s prijavo je bil dostopen na spletni strani http://www.philoslovenica.si, kjer so udeleženci dobili tudi vse ostale informacije o konferenci.--Rupark (pogovor) 22:46, 15. januar 2015 (CET)

Naše napake so naši najboljši učitelji[uredi]

Ko smo se oktobra seznanili z ustvarjanjem prispevkov na Wikipediji in na sestrskih spletiščih, se je uporaba marsikomu zdela zapletena. Mnogokrat smo bili opozorjeni na pomanjkljivosti, ki jih je bilo potrebno odpraviti.

Najprej smo se naučili, da je uveljavljena dela potrebno zapisovati v ležečem tisku ter, da prva omemba naslova knjige zahteva krepki tisk. Nekoliko bolj zahtevno je bilo ustvarjati povezave linkov, ki jih je potrebno postaviti v oglati oklepaj. Zadeva se je nekoliko zapletla, ko je bilo potrebno naš prispevek prestaviti na Wikipedijo in ustvariti ustrezne povezave na že obstoječe članke, ki se pojavljajo tudi v našem prispevku. Pozorno smo spremljali, kaj se z našo objavo dogaja in kaj hitro smo opazili, da se je eden od nadzornikov vstavil ob našem prispevku in popravil kakšno našo napako, npr. ustrezno zapisane kategorije dela. Zgodilo pa se je tudi, da je bila zaradi 2x naložene naslovne slike, le ta izbrisana.

Bilo pa je vsak teden lažje, saj smo se vedno znova naučili kaj novega. Potolažimo se lahko z mislijo, da človek, ki ne dela napak, običajno nič ne dela. Motiti se je človeško, saj nas napačni računi privedejo do pravilnega rezultata. --Rupark (pogovor) 23:36, 22. januar 2015 (CET)