Uporabnik:Rebekajam

Iz Wikiverza

Domače naloge[uredi]

Domača naloga 11: Članek iz slovita (17. 12. 2021)[uredi]

Na moj rojstni dan je bil objavljen članek z naslovom Dialogi o spolu in nasilju. Avtor članka je založba Aristotel, objavljen pa je bil 18. 10. 2020. Link na članek: Dialogi o spolu in nasilju

Članek govori o poročanju o partnerskem nasilju, ki ga mediji pogosto radi pretvorijo v tragične osebne zgodbe, poudarjajo seksistične družbene strukture, ki nasilje omogočajo, spodbujajo, legitimirajo in normalizirajo. Žrtve nasilja pa niso vedno le ženske. Ta članek sta v Dialogih uredili Katja Čičigoj in Jasmina Založnik.

Domača naloga 10: Slika (10. 12. 2021)[uredi]

Spomenik padlim iz Male vasi

Domača naloga 9: Register kulturne dediščine(3. 12. 2021)[uredi]

V okolici mojega doma je veliko kulturnih spomenikov. Veliko je kapelic, spomenikov za padle v vojni, kipov in stavb. V registru je cerkev Sv. Križa, Kapelica sv. Cirila in Metoda in še mnogo drugih. Izbrala sem si kapelico v središču vasi (Mala vas).

Domača naloga 8: Lektoriranje člankov na wikipediji (26. 11. 2021)[uredi]

Domača naloga 7: Geopedia (19. 11. 2021)[uredi]

Moj domači kraj je občina Dobrepolje, kjer se je rodil pisatelj Fran Jaklič v vasi Podgorica. Tu se dogaja le en roman z naslovom Luka Vrbec pisatelja Frana Jakliča. Roman se dogaja v dveh vaseh: Videm in Ponikve.

Domača naloga 6: Marija Jamar-Legat (12. 11. 2021)[uredi]

  • Iz seznama slovenskih literarnih zgodovinarjev sem si izbrala Marijo Jamar-Legat. O njej na wikipediji ni napisano prav veliko, izvemo pa osnovne podatke o njenem življenju in delu.
  • Stran je ustvaril nekdo z vzdevkom Tveselinovic 1. januarja 2017.
  • Stran je bila nazadnje urejena 17. januarja 2017, uredil pa jo je nekdo z vzdevkom SportiBot.
  • Število vseh skupnih urejanj je 18.
  • Stran od leta 2017 ni urejal nihče.
  • Na strani izvemo datum in kraj njenega rojstva in smrti. Izvemo osnovne informacije o njeni družini in otroštvu ter izobraževanju. Prav tako piše o njenem poklicu, s kom je v svojem življenju sodelovana in o njenih dosežkih.
  • Na desni strani v okenčku pišejo njeni osnovni podatki (rojstvo, smrt, državljanstvo in poklic).

Domača naloga 5: Literarnovedni članek iz slavistične revije (5.11. 2021)[uredi]

  • Naslov članka je Znanstvena pot do Terre Incognite (Slovenski ženski potopisi konca 19. in začetka 20. stoletja). Avtorica članka je Anna Bodrova iz Sanktpeterburške državne univerze.
  • Članek govori o potopisu kot žanru, o specifiki ženskih besedil, o problemu nacionalne pripadnosti...
  • Potopisi so popularna literarnovedna tema.
  • Nekaj avtoric ženskih potopisov: Luiza Pesjak, Marinca Strnad, Marica Gregorič Stepančič, Marija Kmet in Alma Karlin.
  • Članek omenja:
  • -problematiko ženskih potopisov,
  • -spremstvo na poti,
  • -namen potovanja,
  • -potopise in avtobiografije,
  • -potopise in medbesedilnost,
  • -žensko kot drugi v potopisu,
  • -žensko pisavo,
  • -nacionalno identiteto,
  • -tri aspekte: žanr, družbeni spol in narodnost

Domača naloga 4: Slavistična revija (29. 10. 2021)[uredi]

V last sem dobila Slavistično revijo letnik 64, 3. številko (leto 2016). Članki niso le v slovenščini, najdemo tudi članke napisane v tujih jezikih. Vsebina slavistične revije:

  • Miran Hladnik: Zgodbe Prešernovih rokopisov
  • Miran Hladnik, Luka Zibelnik, Jana Kolar, Aleksander Bječevič: Nova prešerniana
  • Mateja Pezdirc Bartol: Slovenske dramatičarke v 21. stoletju: Med teorijo, prakso in inovativno pisavo
  • Anna Bodrova: Znanstvena pot do Terre Incognite (Slovenski ženski potopisi konca 19. in začetka 20. stoletja)
  • Andrej Tomažin: Interpretacije Cankarjevega Martina Kačurja med mitom, vedo in teorijo
  • Kristina Riman, Barbara Riman: Hrvatarji v slovenski književnosti
  • Kristina Pranjić: Logika zaumnega jezika ruske avantgarde
  • Januška Gostenčnik: Krajevni govori od Babnega polja do Bosljive Loke
  • Boštjan Udovič: Vpliv jezika diplomacije na normo knjižnega jezika
  • Mladen Uhlik, Andreja Žele: Primerjalna analiza dveh tipov stavčnih zgradb s povedkovim določilom v slovenščini in ruščini
  • Vanda Babič: Študijsko-metodološki priročnik Glagolska pismenost na zahodnem Balkanu od 10. do 16. stoletja

Domača naloga 3: Popravljalci sveta (22. 10. 2021)[uredi]

  • Prešeren pravi, da je treba od tujcev prevzeti dobre stvari.
  • Svet popravljamo na kulturnem področju.
  • Koliko jezikov od 7000 bo preživelo?
  • 16 velikih jezikov v comfort zone.
  • 85 vitalnih jezikov, med njimi je slovenščina.
  • 90 jezikov z nejasno usodo.
  • Veliki jeziki so tisti, ki imajo več kot 1000000 govorcev, torej mednje spada tudi slovenščina.
  • Na wikipediji je okoli 140000 člankov v slovenskem jeziku. Po številu člankov pa je Slovenija na 40. mestu.
  • Na wikipedijo dajemo podatke. Ponuja nam možnost kreativne udeležbe. Wikipedija je metafora novega sveta. Vse informacije na wikipediji so zastonj.
  • Na wikipedijo lahko piše vsak. Ravno zato pa se na wikipedija dogaja tudi vandalizem.
  • Več kot je avtorjev članka na wikipedije, boljša je kvaliteta članka. Vse napake, popravki, spremembe besedila so dokumentirane.

Domača naloga 2: Kaj o utopičnem (15. 10. 2021)[uredi]

  • Oseba, ki je prva uporabila besedo utopija je Thomas More.
  • V njegovi knjigi z naslovom Utopija, ki je izšla leta 1516 je pisal o idealni družbi. Nihče ne ve, kako resen je bil More v njegovih idejah zapisanih v knjigi. Morda je želel sporočiti, da je idealna družba le iluzija. Kljub temu se je beseda utopija ohranila vse do danes, zato jo danes še vedno uporabljamo za opisovanje popolne družbe.
  • Poznan je tudi izraz izgubljena utopija - idealna družba preteklosti.
  • Skoraj vse starodavne kulture imajo zgodbe o tem, da se je človeštvo začelo v popolnem stanju, potem pa se je izpridilo. Namesto da bi družba postajala boljša, se slabša.
  • Vendar pa to ni bilo prvo literarno delo, ki je govorilo o idealni družbi. Leta 380 pr. n. št. je grški filozof Platon napisal dialog z naslovom Republika, kjer je pisal o idealni državi, kateri vladajo filozofski kralji, imenovani varuhi.

Domača naloga 1: Korektura podlistkov (8. 10. 2021)[uredi]

Študij Nove pisarije[uredi]

PISMENOST Biti pismen pomeni obvladovati znakovni sistem za komunikacijo. Pismenost je sposobnost sprejemanja zapisanih informacij in sposobnost njihovega tvorjenja in posredovanja. specialne pismenosti: glasbena pismenost, kartografska pismenost, računalniška pismenost, urbana pismenost, strokovna pismenost... (sposobnost komunikacije v zaokroženih skupinah in specifičnih situacijah)


WIKIJI IN ŠOLA[uredi]

Slovenska enciklopedija obstaja od leta 2002. Wikipedija je zelo povečala dostopnost znanstvenih informacij.

MOTIVACIJA ZA PISANJE[uredi]

Pisanja se lotimo v grobem zaradi predmeta, ki je vreden ubesedovanja, zaradi samega sebe oz. za katero od socialnih skupin, ki jim pripadamo, npr. za nacionalno skupnost ali, kot je temu rekel Ivan Cankar, »za narodov blagor«. Leposlovje prav tako nastaja zato, ker se avtorjem mudi o nečem poročati, vendar sta pri leposlovju bolj poudarjena način in sporočilo, in ne toliko na vsebino sporočila.

SOAVTORSTVO[uredi]

Tujih posegov v besedilo ne smemo razumeti kot kritiko, ampak kot sodelovanje.

S soavtorstvom humanisti nimamo prav veliko izkušenj, zato si ne bo odveč zapomniti nekaj pravil, ki jih moramo upoštevati, če hočemo tekst oblikovati skupaj z drugimi: 1. vprašanje delitve dela in zaslug za delo postavi v oklepaj 2. bodi odprt za spremembe in usklajevanje načrtov 3. zatri ego v korist dobrih medsebojnih odnosov in stvarí same 4. zaupaj sodelavcem in njihovi ekspertizi, v sili angažiraj nevtralne arbitre 5. soavtorji imajo pravico veta na vsebine, s katerimi se ne strinjajo 6. ne poizveduj za avtorjem posega; ni namreč važno, kdo je prispeval spremembo, važna je presoja, ali koristi spisu

OBJAVLJANJE[uredi]

Lažje je objaviti svoje delo na spletu, vendar pa je delo zelo težko najti (dokumenti, na katere ne kaže nobena povezave in niso vključeni v nobeno spletno kazalo).

MNOŽIČNI UM ALI PAMETNA MNOŽICA[uredi]

Sveti Avguštin je rekel, da mora biti znanje za razliko od materialnih dobrin zastonj. Wikipedija s 300 jeziki spominja na babilonski stolp. Wikipedija uporablja algoritem iskalnika, zato abecedna razporeditev ni več potrebna, Pisci imajo vzdevke, vendar niso aninimni.


Nove besede[uredi]

A

Analfabet - kdor ne zna pisati in brati, nepismen človek


B

C

D

E Embargo - prepoved ali omejitev trgovine s kako državo, trgovinska zapora

H Honorar - enkratno plačilo za umetniško ali znanstveno delo in za storitve ljudi svobodnih poklicev


K

Konsenz - soglasje, privolitev