Uporabnik:Potnikp

Iz Wikiverza

Domače naloge[uredi]

11. Domača naloga: SlovLit[uredi]

V arhivu SlovLita sem našla obvestilo Kozme Ahačiča, predstojnika ISJFR, z naslovom Sklepi posveta o jezikovni samozavesti, objavljeno 21. junija 2019, v katerem je odgovoril Simonu Kreku. Zapisal je, da se strinja, "da je za prihodnost slovenščine bistvena tudi prihodnost digitalne slovenščine" in se strinja z organizacijo posveta o digitalizaciji slovenščine. Tudi SAZU vzpodbuja k takšni akciji.

10. Domača naloga: Fotografija[uredi]

Dodala sem fotografijo cerkve sv. Tomaža v svoji vasi, ki je bila lani renovirana.

Cerkev sv. Tomaža v Zgornjih Bitnjah

9. Domača naloga: Register kulturne dediščine[uredi]

V bližini svojega doma je veliko kulturne dediščine, ki še ni fotografirana. Najzanimivejše so se mi zdele Šutna - naselbina na Kranjčiču, prazgodovinska gomila v Srednjih Bitnjah, cerkev sv. Nikolaja in mežnarija v Spodnjih Bitnjah ter cerkev sv. Tomaža v mojem naselju.

8. Domača naloga: popravki[uredi]

Urejala sem geslo Adidas in v njem našla kar nekaj napak. V besedni zvezi 'potem ko' sem odstranila vejico. V besedni zvezi 'pisma iz vsega sveta' sem popravila predlog na 'pisma z vsega sveta'. Dobesedni navedek se ni začel z veliko začetnico. V treh stavkih je bila vejica preveč. V zadnjem primeru sem popravila besedni vrstni red.

7. Domača naloga: Geopedia[uredi]

V Zgornjih Bitnjah, kjer živim, je na stražiškem pokopališču 7 nagrobnikov v spomin padlim partizanom. Dva (Tine Bajželj in Franc Križnar) sta bila leta 1944 pogrešana, Franc Vilfan je padel na Primorskem, Franc Rajgelj v Rusiji, Jožef Kalan in Stanislav Demšar pa v NOV.

V Spodnjim Bitnjah je na severno fasado hiše pri Mlinarju pritrjena spominska plošča Anici-Nežki Šolar in Maksi-Tatjani Rozman, saj sta v tej hiši padli z gestapom.

V Stražišču, župnija Kranj-Šmartin, je v spominskem parku ob cerkvi sv. Martina opuščeno pokopališče. Sestavljajo ga betonski stolpič, ki ga obdaja betonski polkrog, okrog pa je še sedem kamnitih blokov z imeni padlih.

Zgornje Bitnje in Šmarjetna gora sta tudi kraja dogajanja romana Dimež, strah kranjske dežele: Zgodovinska povest iz preteklega stoletja Antona Danila Cerarja.


Viri: Partizanstvo. Geopedia 25. 11. 2021.

Slovenski roman. Geopedia 25. 11. 2021.

6. Domača naloga: Geselski članek o literarnem zgodovinarju[uredi]

Boris Paternu

Na desni strani je okvir z osnovnimi podatki (rojstvo, državljanstvo, poklic) in sliko. Na začetku je kratka oznaka, sledijo pa ji poglavja z naslovi "življenje", "delo", "bibliografija", na koncu pa je kategorizacija.

5. Domača naloga: članek iz SR[uredi]

Avtorica članka Slovenske dramatičarke v 21. stoletju: med teorijo, prakso in inovativno pisavo je slovenska literarna zgodovinarka in redna profesorica za slovensko književnost Mateja Pezdirc Bartol. Doktorirala je iz slovenske dramatike. Njeno delo poleg analiziranja literarnih del zajema tudi sodelovanje pri slovenskem gledališkem portalu SiGledal. Je članica slovenske sekcije za mladinsko književnost IBBY, članica Slavističnega društva Slovenije in članica Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije.

Članek je sestavljen iz sinopsisa prispevka, štirih osrednjih poglavij in sklepa. Naslovi poglavij so Slovenske dramatičarke skozi čas, Slovenske dramatičarke danes, Med intimo in družbeno kritičnostjo in Iskanje formalno in jezikovno izvirnega izraza. V članku analizira postopno uveljavljanje ženskih dramatičark v slovenskem literarnem prostoru. Prva dramska dela lahko povežemo že s prvimi slovenskimi pisateljicami, Luizo Pesjak in Zofko Kveder.

Avtorica ugotavlja, da je ustvarjanje žensk v družbi vse bolj spodbujano in normalizirano kot kadarkoli v zgodovini. To se kaže tudi v nastajanju delavnic in festivalov, npr. Mesto žensk – festival, ki spodbuja žensko ustvarjanje in se ukvarja s tematiziranjem ženskega vprašanja.

V zaključku avtorica povzame bistveno razliko med začetnimi dramatičarkami in sodobnimi ustvarjalkami v 21. stoletju. Pri obojih gre za osredotočanje na medčloveške odnose in položaj ženske v patriarhalni družbi, vendar sodobne avtorice iščejo formalno in jezikovno izviren način izražanja.

Zanimivo je, da v primerjavi z besednimi dvojicami pisatelj – pisateljica, pesnik – pesnica, v SSKJ ob besedi dramatik ne najdemo besede dramatičarka. Leta 2014 pa je beseda dramatičarka le našla svoje mesto v Slovarju slovenskega knjižnega jezika 2. Geslo se glasi: »dramátičarka -e ž (á) ženska, ki piše dramska dela: slovenska dramatičarka; dramatičarka in pisateljica«.


Vir: Mateja Pezdirc Bartol. (2016). Slovenske dramatičarke v 21. stoletju: med teorijo, prakso in inovativno pisavo. Slavistična revija, 64/3. 269-282.

4. Domača naloga: Slavistična revija[uredi]

Četrtega novembra je na predavanju vsak dobil en izvod Slavistične revije. Sama sem dobila tretjo številko letnika 64. Slavistična revija na prvi pogled bolj spominja na knjigo kot na revijo, posebej zaradi rdečih platnic, mi pa smo navajeni, da so revije pisane in z zanimivimi naslovnicami.

Slavistična revija, ki je začela izhajati leta 1948, je osrednji slovenski znanstveni časopis za področje jezika in literarne vede. Njen poudarek je na raziskovanju slovenskega jezika in književnosti. Branje Slavistične revije je dokaj zahtevno, zato mora biti bralec pri branju zbran. V reviji je veliko različnih člankov, zato se verjetno za vsakogar najde nekaj zanimivega. Na koncu posameznega članka je povzetek v angleščini, zato je revija primerna tudi za tuje bralce.

Članki v Slavistični reviji, ki sem jo prejela, so naslednji:

  • Miran Hladnik: Zgodbe Prešernovih rokopisov
  • Miran Hladnik, Luka Zibelnik, Jana Kolar, Aleksander Bjelčevič: Nova prešerniana
  • Mateja Pezdirc Bartol: Slovenske dramatičarke v 21. stoletju: Med teorijo, prakso in inovativno pisavo
  • Anna Bodrova: Znanstvena pot do Terre Incognite
  • Andrej Tomažin: Interpretacije Cankarjevega Martina Kačurja med mitom, vedo in teorijo
  • Kristina Riman, Barbara Riman: Hrvatarji v slovenski književnosti
  • Kristina Pranjić: Logika zaumnega jezika ruske avantgarde
  • Januška Gostečnik: Krajevni govori od Babnega polja do Bosljive Loke
  • Boštjan Udovič: Vpliv jezika diplomacije na normo knjižnega jezika
  • Mladen Uhlik, Andreja Žele: Primerjalna analiza dveh tipov stavčnih zgradb


3. Domača naloga: Popravljalci sveta[uredi]

Ljudje stremimo k boljšemu življenju oz. boljšim različicam vsega, marsikdaj pa ne vemo, kako to doseči. Ničesar ne bomo spremenili, če samo čakamo in pričakujemo, da bodo vse storili drugi. Zato moramo sami začeti delovati v tej smeri, da spremenimo svet na bolje. Wikipedija je, kot zakladnica znanja, primer nesebičnosti pri deljenju znanega in skupinskosti. Ker je odprta in jo lahko ureja kdorkoli, prijavljen ali neprijavljen, včasih pride tudi do vandalizma. Kljub temu da se nekateri trudijo »uničiti« prispevke drugih, še vedno obstajajo ljudje, ki odpravljajo njihove »popravke«. Ljudje smo si različni, prav tako pa naša zanimanja in védenja, zato bi bilo dobro, da bi vsak v dobro skupnosti prispeval svoj delček. Zdi se mi, da bi veliko ljudi ne pozna namena Wikipedije in ne vedo, da lahko tudi sami dodajajo informacije. Zato bi bilo treba razširiti to informacijo.

2. Domača naloga: Utopija[uredi]

Pojem »utopija« je uvedel Thomas More z delom Utopija leta 1516. V delu je družbo opisal kot komunalno družbo, ki je racionalno organizirana. Družba bi svoj čas posvečala branju in umetnosti, živela v miru in pravičnosti. To delo je kritika do takratnih režimov v Evropi.

Utopija je ideja o idealizirani civilizaciji, ki je imaginarna in neuresničljiva. Zaradi idealizma nudi podlago za ustvarjanje etičnih sistemov v življenju in to je razlog, da se je razširila tudi na druga področja. Najprej moramo v realnem svetu urediti stvari, da si lahko privoščimo zidanje gradov v oblakih.

1. Domača naloga[uredi]

Na zdravje!

Študij Nove pisarije[uredi]

Uvod[uredi]

  • prvotno mišljen naslov Nova pismenost (navezovanje na Vodnika)
  • v Vodnikovem času je pismenost pomenila slovnico
  • danes več vrst pismenosti (digitalna, medijska, informacijska, finančna, bralna, kulturna...)
  • "znanje, poznavanje česa sploh"
  • Wikiknjige = rastoče knjige (proces)

Kam z avtorjem[uredi]

  • glavni avtor je Miran Hladnik
  • dilema glede odgovornosti za knjigo
  • licenca cc (creative commons)

Prešernova Nova pisarija[uredi]

  • natisnjena v Poezijah, v razdelku Različne poezije
  • je med daljšimi Prešernovimi pesnitvami
  • pogovor med učencem in pisarjem

Pismenost[uredi]

  • obvladovanje znakovnega sistema za (pisno) komunikacijo
  • danes določa prag civiliziranosti
  • pisanje z roko izginja, prehaja na tipkanje
  • spremembe komunikacijskih navad prinesejo konflikte med generacijami

Informacijska družba[uredi]

  • nadomešča industrijsko družbo...
  • predsodki o knjigah
  • tehnološke spremembe
  • primerjava tiskanja knjig s proizvodnjo avtomobilov na fosilna goriva

Wikiji[uredi]

  • Wikimedija - Wikipedija, Wikivir, Wikiknjige, Wikiverza...
  • merjenje kvalitete in vitalnosti jezika s časopisnimi članki
  • so spletna računalniška tehnologija druge generacije,prevedeni so v več jezikov
  • članki na Wikipediji imajo status cc (creative commons)
  • ranljiva spletišča, saj imajo vsi dostop do njih
  • statistika slovenskega jezika
Wikiji in šola[uredi]
  • Wikiji - močno pedagoško orodje
  • meja med prisilo in honbiji je v akademskem svetu zabrisana --> vključevanje Wikipedije v študentsko delo
  • navajanje študentov k odgovornemu delo za družbeno dobro
  • enostavnejša uporaba Wikiverze in Wikipedije kot spletne učilnice

Avtor[uredi]

  • v 60. letih 20.st. veda usmerjena k avtorju (postavljanje spomenikov, zborniki o velikih ustvarjalcih...)
  • naslednja generacija literarnih zgodovinarjev je pozornost preusmerila na besedilo
  • v 80. letih se pozornost preusmeri k bralcu, njegovim kulturnim interesom, potrebam in obzorju
  • trivialna literatura = literatura za bralca (nasprotno od avtorske literature)
Motivacija za pisanje[uredi]
  • etična problematika je samoumevni spremljevalec vse naše strokovne dejavnosti (avtorski napuh)
  • v znanstvenem raziskovanju je sporno zanemariti gradivo in metode, ki bi utegnile pripeljati do nasprotnih rezultatov, kot smo si jih zamislili
  • neetično je tudi, če zbranega gradiva ne ponudimo v obdelavo tudi drugim ali pa nekomu speljemo temo in na podlagi tega gradiva, ki ga je sam zbral, objavimo članek
  • v Novi pisariji pozornost posvečamo znanstvenemu oz. strokovnemu pisanju
  • literatura, ki jo lahko razume zgolj ozek krog strokovnjakov, se imenuje Literatenliteratur, kar ima zaradi očitka neberljivosti slabšalni pomen
  • misel na bralca je pogoj za to, da sporočilo doseže svoj cilj
  • v skladu s teorijo funkcijskih zvrsti jezika smo lahko pismeni na štirih področjih: novinarsko/publicistično, strokovno, znanstveno, leposlovno in za vsakdanje sporazumevanje
  • znanstvene objave = objave v revijah, zbornikih, knjigah in spletiščih s statusom znanstvenih publikacij
  • strokovne objave = znanstvena spoznanja prenašajo k širšemu uporabniku in jih popularizirajo (učbeniki, enciklopedije, leksikoni, slovarji)
  • publicistična besedila = objave v časopisih, zabavni periodiki ter blogih avtorjev brez ustreznih strokovnih referenc
Izbira jezika[uredi]
  • kadar pišemo za globalno javnost, pišemo v lingui franci angleščini, kadar pa pišemo za domačo publiko, pa v slovenščini
  • slovenščina je nevtralni jezik za razprave o slovenski književnosti
  • Slavistična revija je tujejezične povzetke objavljala od leta 1950 dalje
  • v štirih preizkusnih letih Slavistične revije niso opazili ali citirali, izkazalo se je, da zadeve slovenskega jezika in literature težko vzbudijo mednarodno zanimanje
  • vidnost objav v tujih jezikih bi lahko izboljšalo dodajanje povzetkov v angleščini s strani avtorjev in njihova vključitev v različna kazala, zlasti v ustrezna gesla na Wikipediji ter ozaveščanje strokovne javnosti o njihovem obstoju
  • slovenska Wikipedija je zaživela z namenom, da se vanjo pretočijo strokovna spoznanja slovenskih raziskovalcev in inštitucij v slovenščini
Izbira teme[uredi]
  • število možnosti izbir raste, drugi razlog, ki moti naš užitek v izbiranju, pa je izkušnja z odločitvami ali-ali (v preteklosti se je namreč človek odločal med dvema radikalno različnima možnostma)
  • v akademskem okolju izbiro teme narekujejo študentom učitelji in asistenti, diplomantom mentorji...
  • nekoč potrebno izbiro raziskovalne, kulturne ali šolske teme utemeljevati v socialnih idealih enakosti, bratstva in enotnosti
  • z maksimalno relevantnostjo je v vsakdanjem življenju označena literatura, ki je pomembna v nacionalnem smislu (npr. prvih deset pesnikov)
  • status večje pomembnosti dobijo teme, okrog katerih se zbira več piscev, saj se pomembnost določa v mednarodnem okolju
  • o strokovnem odnosu lahko govorimo takrat, ko ta ni pod vplivom publicističnega forsiranja enkrat ene drugič druge teme
Vaje v pisanju[uredi]
  • pisec se na dveh orodjih (tipkovnici in miški) odloča med izbirnimi možnostmi, ki mu jih ponuja program za oblikovanje besedila
  • tipkanje in pisanje spadata med haptične oz. tipalne izkušnje, ki so razvojno pomembne
  • OCR = optično prepoznavanje črk
  • spletišče Wikivir (dobili leta 2006) je postalo zajetno skladišče slovenske literarne klasike v javni lasti
Usoda avtorstva[uredi]
  • prava ne moremo prišteti med mehanizme, ki bi skrbeli za fleksibilnost kulturnega sistema
  • problematično postane, če avtorji želijo objavljenemu besedilu preprečiti obtok med publiko, ki se je avtorju zamerila, saj težja dosegljivost publikacije redko prispeva k njeni večji zaželenosti in vrednosti
Soavtorstvo[uredi]
  • Wikiknjige odpirajo prostor skupinskemu avtorstvu, nočejo se ukvarjati z vprašanjem avtorske lastnine nočejo
  • na začetku ta besedila predvidevajo seznam vseh sodelujočih ali vsaj najplodovitejših sodelavcev, saj gre za daljša besedila
  • pisec, ki se zna uskladiti z drugimi, prakticira pisanje za to, da bi s pisanjem prispeval k skupni dobrobiti
Objavljanje[uredi]
  • stroški tiska so danes za tiste, ki niso pripravljeni čakati v vrsti na državno subvencijo ali nimajo prijateljev med uredniki, vedno manjši
  • besedila so nekdaj postavili stavci v tiskarni, ki so jih pretipkali z rokopisov v stavni stroj, od koder so šla v tisk
  • Wikiverza je sklop učilnic, v katerih so teksti namenjeni lokalni rabi
Množični um ali pametna množica[uredi]
  • v sr. veku je Izidor Seviljski nameraval strniti vso dotedanjo človeško vednost
  • metafora babilonskega stolpa navaja kot problem komunikacijske težave, ki so posledica množice udeleženih jezikov
  • Jaron Lanier, pisatelj in glasbenik, je kritiziral množični um (enciklopedične informacije, ki jih producirajo anonimni posamezniki so brezbarvne, brez konteksta...)
  • Wikipedijo Lanier navaja kot primer 'vladavine drhali' (mob rule), to predstavlja grožnjo zahodni civilizaciji
  • postliberalno - demokratično stališče do množice verjame, da je skupnost skupnost posameznikov
  • v sodobni socialni teoriji ima množica pozitivno konotacijo, saj ni več sinonim surovi in neobvladljivi sili
Avtorske licence[uredi]
  • intelektualna lastnina
  • copyright oziroma avtorske pravice (specifična zakonodaja)
Creative commons[uredi]
  • avtorska licenca, ki izhaja is svobodne kulture in ni toliko na preži proti morebitnim zlorabam, bolj namenjena lajšanju dostopa do intelektualnih proizvodov
  • copyright bralcu dovoljuje samo določeno rabo, vse druge pa mu prepoveduje in grozi s sankcijami, če ne bo ubogal
  • najsodobnejša med licencami cc ima oznako Creative Commons Attribution 4.0 International license (globalna veljavnost)
  • dela, opremljena s to licenco, so prosto dostopna pod enim samim pogojem, da uporabnik navede njihovega avtorja
Copyright[uredi]
  • pri nas Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah
  • izvirna avtorska dela ščiti pred zlorabo (nepooblaščeno razmnoževanje in distribuiranje, nedovoljena javna izvedba ali predelava dela, objava takega izvedenega dela...)
  • problematično je, da zakonodaja pazi na to, da bi kdo posegel po informaciji mimo vednosti njenega tvorca oz. da kdo za informacijo ne bi plačal
  • zaščita traja za časa življenja tvorca plus 70 let
  • lastnik avtorskih pravic je avtor, dokler teh ne proda ali odstopi
  • oseba delo ustvari v okviru svojih službenih obveznosti -> lastništvo pripada inštituciji
  • na spletu so prosto uporabne samo redke vsebine, ki jih je avtor opremil z ustrezno licenco

Nove besede[uredi]

A

  • aspiracija - prizadevanje za kaj; težnja, želja
  • altruizem - ravnanje, nazor, pri katerem človek upošteva koristi drugih, nesebičnost
  • anahronizem - pojav ali dejstvo, ki ni v skladu s časom ali razmerami, v katerih nastopa
  • anonimizacija - postopek, proces odstranjevanja, zabrisovanja osebnih podatkov v kakem zapisu, dokumentu, da se prikrije identiteta udeleženih
  • aforizem - zgoščeno izražena duhovita, globoka misel, izrek

B

  • brezpriziven - ki ne dopušča priziva, ugovora
  • biologizem - prenašanje bioloških zakonitosti in metod na druga področja

C

Č

D

  • diapazon - časovni razpon
  • defetizem - mnenje, prepričanje, da je kako (pomembno) delo, prizadevanje brezuspešno, malodušje
  • diseminacija - med. razširjenje bolezenskih klic po telesu; v besedilu je mišljeno, da se širijo znanstvene informacije
  • diletantizem - nestrokovno, površno opravljanje kakega dela

E

  • emulacija - posnemanje
  • emblem - likovno znamenje, ki simbolizira kako pripadnost, dejavnost, idejo

F

  • floskula - fraza, ki se lepo sliši

G

H

  • habilitacija - pridobitev pravice predavati na visoki šoli
  • hermetizem - lastnost, značilnost umetnosti, ki si ne prizadeva biti razumljiva širšemu krogu ljudi

I

  • impresum - podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno na zadnjem listu; kolofon
  • inertnost - lenobnost, nedelavnost
  • imponirati - vzbujati občudovanje, spoštovanje zaradi določenih lastnosti, vedenja

J

K

  • kolofon - podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno na zadnjem listu
  • kleptomanija - bolezensko nagnjenje koga h kraji, zlasti manj vrednih, zanj nepotrebnih stvari
  • koncizen - jedrnat, zgoščen
  • konstelacija - medsebojni odnos, razmerje določenih sil, faktorjev; položaj, stanje
  • kurator - kdor skrbi za koristi, pravice druge osebe ali določene ustanove; skrbnik

L

  • ludizem - gibanje, ki se je v začetku 19. stoletja z uničevanjem tovarniških strojev borilo proti uvajanju strojnega dela
  • lamentacija - tožba, tarnanje

M

  • mantra - kratko izražena programska misel ali izjava, ki se pogosto ponavlja

N

  • nivelizirati - izenačevati
  • napaberkovati - priti do česa s priložnostnim, nesistematičnim zbiranjem

O

  • omikati - izobraziti, vzgojiti

P

  • parazitirati/piratizirati - biti zajedavec, živeti kot zajedavec / nezakonito si prisvajati, razmnoževati izdelke elektronskega medija za osebno rabo ali širjenje, prodajo ( kraja intelektualne lastnine v elektronskem mediju)
  • pasus - odlomek, del
  • pleonazem - pojav, da se pojem opiše hkrati z več pomensko sorodnimi izrazi, (besedno) preobilje

R

  • repozitorij - prostor na strežniku za shranjevanje in dostopanje do dokumentov, datotek
  • rezoniranje - razmišljanje, razglabljanje
  • redigiran - popravljen, spremenjen
  • renome - ugled, sloves

S

  • srenja - ljudje, ki jih povezujejo skupni interesi, dejavnost, družbeni položaj
  • sinopsis - kratka vsebina, pregled česa
  • sporadično - občasno, posamično

Š

T

  • tavtologija - opisovanje česa z različnimi besedami istega pomena, istorečje

U

  • uzurpacija - nezakonita, nasilna prilastitev

V

  • valenca - lastnost besede, da ima v stavku ali besedni zvezi lahko skladenjsko dopolnilo; vezljivost
  • Vademekum - knjiga, publikacija, navadno majhnega formata, z osnovnimi, praktičnimi pojasnili o čem; priročnik, vodič

Z

Ž