Uporabnik:Polonarodic

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

Moje domače naloge[uredi]

Prva domača naloga[uredi]

Druga domača naloga[uredi]

Prelistavanje[uredi]

Barva revije mi je vsekakor všeč; ognjenordeča kot jesensko odpadlo listje, ki mi vedno znova poletava v obraz med vožnjo s kolesom. In v njej besede, ki odkrivajo in hranijo svoj svet. In moji prsti, ki drsijo preko belega papirja. Ustavijo se prav na koncu, pri članku o poeziji, in srečna sem, da ta še zdaj živi.

Tretja domača naloga[uredi]

Izgubljena stava in najdena zgodba[uredi]

Prepisujem zgodbo napisano več kot sto let nazaj. Starinske črke potemnelih časopisnih strani mi pričarajo sliko sveta, ki je bil tako drugačen kot ta, v katerem sedaj bivam. Kako je vse minljivo! Časopisi zbledijo, pisatelji izdihnejo, knjige pozabljene obležijo v kotu prašnega podstrešja. Le zgodb, ki nas popeljejo v brezčasne svetove, se čas ne dotakne. Zgodbe ne umirajo, ostajajo naše, saj jih v vsakem trenutku ponovno ustvarimo. Zato tipkam, zato sedim za mizo in prepisujem zgodbo, da ne bo pozabljena. Tako je Izgubljena stava, ena izmed vseh tistih zgodb, ki so se s črnilom vtisnile v takrat še svež papir, postala del današnjega sveta in jo lahko prav s tipkanjem delim z drugimi.

Četrta domača naloga[uredi]

Književnost izven zidov predavalnic[uredi]

Tri knjige na nočni omarici, ko odprem oči.

Knjižna polica nad mano, v oči bode zlat ovitek Alamuta.

Seznam izposojenih knjig iz domače knjižnice na hladilniku.

Še malo, pa bo knjižni sejem.

V kinu se vrti film, posnet po literarni uspešnici.

Nagrajena slikanica Skodelica kave.

Komaj čakam decembrski literarni festival.

Književnosti se pač ne da ubežati. Še dobro.

Peta domača naloga[uredi]

Sprehod po forumu Slovlit[uredi]

Za ta forum sem prvič slišala letos v začetku oktobra, šele čez slaba dva meseca pa sem si forum dejansko ogledala. Bolje pozno kot nikoli. Forum se mi zdi nekaj posebnega. Morda zato, ker namesto urejenega videza spletne strani ponuja urejenost besed, polno informacij, ki jih ljudje potrebujemo (pa včasih niti ne vemo, da jih!) in hvaležni občutek za tiste, ki si vzamejo čas in ohranjajo vse koščke znanosti na svojem mestu.

Slovarček[uredi]

  • arbitraren:prepuščen svobodnemu odločanju, poljuben
  • ažuren: na tekočem, brez izostanka v dnevu
  • atribut: spremni pojav
  • balasten: nekoristen, odvečen
  • defetizem: mnenje, da je neko delo brezuspešno, malodušje
  • dikcija: način izgovarjanja besed, izražanja, slog
  • diletantski: nestrokoven
  • eksploatacija: dajanje komu premajhnega povračila za delo, ki ga opravlja
  • ekskurz: oddaljitev od glavne teme, zlasti zaradi pojasnitve kakega problema, ki je z njo v zvezi
  • embargo: prepoved trgovine
  • emancipacija: pridobitev enakopravnega položaja
  • gnev: velika jeza, ogorčenje
  • haptičen: ki daje možnost dojemanja v treh razsežnostih
  • historiat: opis dogajanja
  • imponirati: vzbujati občudovanje
  • iniciacija: začetek dejavnosti, obdobja
  • intrigantstvo: spletkarjenje
  • kapricioznost: muhavost
  • koncipirati: sestaviti koncept, osnutek
  • kontaminirati: spojiti, združiti
  • korifeja: prvak, veličina
  • mitiziranje: konstruiranje razlag
  • naratologija: veda o pripovedi, pripovedovanju
  • niansirati: izraziti, podrobno, natančno povedati
  • ortodoksen: ki v celoti priznava sprejete, ustaljene verske dogme, predpise
  • paberkovati: nesismematično zbirati
  • pasus: odlomek, del
  • pitoreksno: slikovito, razgibano
  • polemičnost: besednost
  • poniglav: hinavski
  • postulat: zahteva, nujnost / predpostavka, izhodišče
  • profilirati: oblikovati, prikazovati bistvene značilnosti koga ali česa
  • sintagma: besedna zveza (ena je nadrejena)
  • smel: pogumen, hraber
  • repozitorij: prostor na strežniku za shranjevanje in dostopanje do dokumentov, datotek
  • sintaksa: skladnja, sestavljenost, kompozicija
  • uzurpacija: nezakonita, nasilna prilastitev

Nova pisarija[uredi]

Pismenost[uredi]

  • je obvladovanje znakovnega sistema za komunikacijo
  • sovpada s civiliziranostjo
  • nekoč pisanje, sedaj tipkanje
  • nepismenost? (starejši: sodobna tehnologija, mlajši: pisanje z roko in izražanje)
  • interaktivnost
  • specialne pismenosti: neobvezne, različne (branje not, oblikovanje spletnih strani ...)
  • splošna pismenost je ena
  • PISA - test pismenosti (bralna slaba, elektronska dobra)
  • pojem pismenosti se spreminja (komunikacijska sredstva)
  • obrniti razvoj pismenosti v korist, slediti razvoju
  • računalniki - več zahtev pri delu, pisanje blogov > pisanje knjig
  • 4% aktivna pismenost pri nas
  • pisne informacije necenjene, nezaupanje pišočim
  • "ad hoc" čez palec
  • podjetnost mora biti enaka kreativnosti

Informacijska družba[uredi]

  • nadomešča industrijsko družbo
  • bo tiskana knjiga preživela?
  • prednost e-knjigi
  • revidiranje=brisanje
  • vračalka=back space
  • inertnost=nedelavnost, lenoba

Wikiji[uredi]

  • Wikimedia (Wikipedija, Wikivir, Wikiverza, Zbirka, Wikislovar...)
  • od 2001
  • lahka dostopnost, volontarizem, kooperativnost, stik z realnostjo
  • spletna tehnologija druge generacije
  • kvaliteta člankov = vitalnost jezika
  • slovenščina okrog 40. mesta
  • Kornaijeve kategorije: comfort zone, vitalni jeziki (slo), border line, umirajoči/mrtvi
  • 290 jezikov, 30 mio gesel, vodi angleščina
  • več jezikov - več kulturnih razlik
  • Slovenija: od 2002, aktivni uporabniki: 500
  • volontarizem=prostovoljstvo
  • hermetično izražanje=nepredušno, zaprto
  • havajsko.. wikiwiki=zelo hitro
  • entiteta=smiselna enota, celota
  • status jezika: 16st biblija, 19st epska pesnitev, 20st windows
  • cc creative commons: licenca ustvarjalnega ljudstva
  • eklatanten: očiten, jasen
  • 70 let po smrti avtorja v javno last

Wikiji in šola[uredi]

  • hobi in šolsko delo hkrati
  • poseganje tujih avtorjev (več glav več ve)
  • spremljanje svojega napredka
  • na Wikiverzi se pripravljamo za Wikipedijo
  • intervencija, vandalizem, hitro popravimo
  • prizadevanje za nevtralnost, mednarodna primerljivost

Avtor[uredi]

  • do 60. let središče avtor (avtobiografije)
  • nato besedilo
  • 80. leta fokus na bralnca
  • eminenten: znamenit, odličen
  • nemanipulabilnost: nedotakljivost
  • paradigma: vzorec, primer
  • "peers" strokovni kolegi
  • znanstv. dilentalizem = začetništvo

Motivacija za pisanje[uredi]

  • avtorski napuh (novi termini, smo v referencah?)
  • pisanje zaradi sebe, drugih, predmeta
  • speljati temo drugemo neetično
  • skribomanija, grafomanija (obsesija s pisanjem)
  • razumljivo bralcem
  • 4 pismenosti: sporazumevalno, leposlovno, strokovno&znanstveno, publicistično
  • hermetizem: da si razumljen le nekemu krogu, ne vsem
  • loza - gozd??
  • koncipirati - narest osnutek
  • feljton: živahno, duhovito napisan sestavek
  • aprioren: brez izkustva
  • kurikul: program
  • korifeja: prvak, veličina

Izbira jezika[uredi]

  • tuji bralci: angelščina, domači: slovenščina
  • slovenska književnost: slovenščina
  • izvlečki/sinopsisi/abstrakti (1970 dalje) in povzetki (od 1950) v tujih jezikih
  • tvorci: promoviranje v tujem jeziku

Izbira teme[uredi]

  • vedno več izbir, težje odločanje
  • v svetu prevelike izbire se moramo odpovedati potrošništvu
  • študent izbira sam, če je radoveden; drugače je dobro, da se loti nečesa čisto novega
  • nobena tema ni slaba, ko se vanjo poglobimo in jo spoznamo
  • financiranje relevantnih tem- subjektivno pojmovanje
  • strokovni odnos do teme: ni publicističnega forsiranja
  • več ljudi za eno temo- bolj relevantno; vpliv časa, okolja, gibanj...

Vaje v pisanju[uredi]

  • pisanje je veščina, navajanje otroka na orodje
  • začnemo s svinčnikom in ne tipkovnico (krepitev inteligence, pomnenja)
  • Wikivir: vaja v prepisovanju
  • :s:sl: pomenita slovenski Wikisource
  • haptične... tipalne
  • lektura ni korektura
  • alt + tab menjava oken
  • poglej kako se naredi redakcijo besede

Usoda avtorstva[uredi]

  • zakonodaja, društva
  • avtorji nekoč elita
  • lektorji, uredniki: zahteve, da ne posegajo vanje ("potvoriti besedilo")
  • visoke cene, umik besedil- s tem si avtorji slabšajo ugled
  • arbiter: oseba, katere mišljenje o kulturnih, umetnostnih vprašanjih je odločujoče
  • konfiscirati: odvzeti premoženje
  • indeksiranje... directory listing

Soavtorstvo[uredi]

  • tuji posegi: sodelovanje, ne kritika
  • Wikipedija ≠ Wikiknjiga
  • 6 pravil, ko oblikujemo z drugimi

Objavljanje[uredi]

  • dolga pot nekoč in še danes
  • danes cenejše, splet
  • postaviti besedilo, indeksiranje
  • večja vidnost na spletu
  • le objaviti, ne postaviti
  • nova zakonodaja - kje je meja zasebnosti objav?
  • spl. roboti... web crawlers

Množični um ali pametna množica[uredi]

  • anonimni posamezniki, ki izpopolnjujejo znanje
  • korist za vse
  • Wikipedija- globalni zajem znanja zastonj
  • znanje je javna dobrina (sv. Avguštin)
  • Jaron Lanier- množični um ogroža uspeh posameznika, ni novih vsebin, "vladavina drhali"
  • množica nevarna- voditelj; sedaj ne rabi (red)
  • crowdsearching = množičenje (korist skupnosti, večji dosežki)

Avtorske licence[uredi]

  • tekst: intelektualna lastnina
  • avtorske pravice

Creative commons[uredi]

  • iz svobodne kulture
  • presega kulturo dovoljevanja (copyright)
  • 4 licence (spremenljive)
  • 4.0 najsodobnejša verzija

Copyright[uredi]

  • zakonodaja: ščiti dela pred zlorabo, omogočen dostop, preganja kršitve
  • preveč poudarja avtorja, prednost tiskanim objavam, vidi kot lastnino in ne kot javno dobrino
  • ne upošteva nematerialnosti
  • zaščita po smrti 70 let
  • prodati/odstopiti od pravic
  • izvedena dela (film, učbenik)
  • dovoljeni kratki citati

Bralec[uredi]

Prosti dostop[uredi]

  • pričakuje zastonj vsa gradiva
  • nekoč skoraj vse informacije plačljive
  • plačamo muzeje, knjižnice (izvenšolsko)
  • zastonj internet- davkoplačevalci
  • instituacija, zakonodaja: ovira do znanja
  • propad Britannice (plačljiva), Wikipedija zastonj
  • raje brezplačno tuje kot plačljivo domače
  • lažji dostop do znanstvenih kot literarnih del
  • OA open access = prosti dostop
  • blaga ovira- prijava, registracija
  • slab vmesnik, ne moremo kopirati, prepisati...
  • denar ovira pri objavi
  • previdnost pri OA (zaračunajo avtorjem)

Založbe[uredi]

  • stvari naj bodo na spletu za javno dobro
  • plačevanje informacij je ovira k znanju
  • založbe obravnavajo knjigo le kot tržno blago
  • plačljiva info. ni boljša od tiste zastonj
  • kolonializem znanja
  • založbe so proti knjižnicam
  • dobri uredniki brez založb (Slavistična revija)
  • predatorske založbe (kršijo pravila)

Repozitoriji[uredi]

  • št. citiranj pomembno pri ozki strokovni publiki
  • št. bralcev - širša javnost, financiranje
  • zastonj števci dostopa, Googlova analiza obiska
  • prosta dostopnost - večja branost
  • financiranje spl. objav v okviru naročnine na internet sprejemljivo
  • ne glejmo ekonomskih, ampak komunikacijske kategorije pri objavljanju
  • subvenc. knjižnic - skrbijo za repozitorije
  • Nacionalni portal odprte znanosti (vsi slo. repoz.)
  • licenca CC zahteva priznavanje avtorstva (BY), share-alike (SA), non commercial NC (ne pri wiki)
  • Slavistična revija, Jezik in slovstvo, Primerjalna književnost na spletu zastonj

Varovanje zasebnosti[uredi]

  • kritiki vidijo internet kot zlorabo, ne pa pluse
  • ni vse javno blagodejno, posameznik si lahko za blaginjo prizadeva bolj kot skupnost
  • politična zloraba podatkov je nevarna
  • spremembe v dojemanju zasebnosti- prilagoditi zakonodajo
  • Slo. Zakon o varovanju osebnih podatkov šel predaleč
  • Urad ščiti zasebnost človeka- škoduje javni blaginji
  • skrivanje banalnih podatkov, na drugi str. ljudje ogromno objavljajo

Kredibilnost[uredi]

  • objavi lahko vsak (zastonj na spletu)
  • pazimo, komu zaupamo, kaj je verodostojno

Aktivizem[uredi]

  • raziskovanje nikoli objektivno (interesi znanstvenika)
  • ne mara statistike, posplošuje, egoistično sledi le svojemu interesu
  • ni kritična refleksija, čeprav se s tem baha
  • izkoriščanje, gre v smer politilizacije

Avtorstvo[uredi]

  • inštitucija podeli ligitimiteto objavam avtorja, zaposli izkazane (+)
  • In. rada zavre objavo prelomnih odkritij izven rutin (-)
  • nezaupanje v In: Problemi, Časopis za kritiko znanosti, Slo. kongres
  • samozaložbe: ko avtorje ne vzame nobena založba, danes priljubljena, hkrati sumničavi
  • starost dokumenta: bolj stari bolj zanesljivi, lahko več napak; letnica da priokus določenega obdobja
  • Wikipedija zanesljiva (prepis iz drugih virov z napakami, razvoj oblikovanja izjav...)
  • kritičnost mesta objave (rumeni tisk, objave okoli 8.2., znanstvene knjige so relevantne)
  • zabrisana meja: ponaredki-strokovnost (France Kidrič, Elko Justin: ponarejanje Prešerna, Dimitrij Kebe: smrt Cankarja, ang. wiki o Prešernu)

Strokovno recenziranje[uredi]

peer reviewing: postopek ločevanja kredibilnih info od nekredibilnih

  • strokovne revije, raziskovalci, diplome, magisterij ...
  • recenzija- prvi pogoj za status zn. revije
  • urednik: bo upošteval recenzenta? bo objavil? uradnik: odločanje (naklonjeni so ali ne)
  • preprečena objava neprev. razprav (+) prezrto kaj dobrega (-)
  • nepotizem: preferiranje prijav znanih. Različna mnenja, pristranskost: dodatna ocena,urednik sam presodi
  • slepa recenzija: avtor ne pozna ocenjevalca, dvojna SR: tudi recenzent ne pozna avtorja (ne v majhnih skupnostih, znan nam je stil) Bolje anonimno - ni pritožb
  • anonimizacija besedila: ime datoteke v seznamu, desni klik, lastnosti dokumenta, briši lastnosti dokumenta
  • možnost tudi v urejevalnikovem meniju (glej wiki) atnid, atauthour (izbrišemo določila)
  • rec. politika na spletu, avtorji morajo vedeti datum odločitve
  • sprejem/zavrnitev/pogojni sprejem (navadno zadnje)
  • pripombe: avtor upošteva/umakne članek funkcija sledenja
  • formaliziran rec. postopek, glej 14 točk

Ločila[uredi]

  • dolgi pomišljaj: členitev dolgih odstavkov, vezaj: priimki (razvoj)
  • narekovaj: 3 oblike dvojnih, več enojnih. Dvojni: ne angleško, srednji; enojni: pomeni besed
  • citiranje: narekovaji odveč, ne ležeče + narekovaj!
  • dvopičje: nestično Cobiss separator, pri naštevanju ne, npr. + itd. NE
  • tropičje: nestično, ni vejice
  • podpičje: pojasnjevanje, ne pri alinejah
  • pika: nad/podnapisi (odvisno od dolžine)
  • pravopis se spreminja (prepovedan tožilnik, rodilnik!)
  • filozofi: slogovni efekti, lektor popravlja

Velike začetnice[uredi]

  • naslovi kolon/vrstic v tabelah z veliko, znotraj tabele z malo
  • alineje: stavčno, drugače lahko podpičje, vse enako!

Drugo[uredi]

  • spol praviloma vezan na osebek, dvoumnost - moški bolj nevtralen. Kjer je bil osrednja figura moški : Kjer je bila osrednja figura moški

Digitalna pismenost[uredi]

Formati besedil[uredi]

  • txt golo besedilo (pošiljanje na forum, rač. programi - kode)
  • doc, docx, rtf, odt obogateno besedilo (slednji nekomercialni, a le pri kratkem tekstu)
  • htm/html spletno besedilo, pdf natisljivo besedilo (proti zlorabi, na koncu), Wiki brez
  • digitalni analfabetizem (ne moramo kopirat)

Besedilo v Wikijih[uredi]

  • oštevilčeno #
  • presledek na začetku vrstice: okvirček z besedilom
  • prelom vrstice, vodoravna črta, centriranje besedila, pesemsko besedilo, zaviti oklepaji: za zapletene zadeve

Vaje v wikijih[uredi]

  • napake: mašila, preveč členjenja, več časov/oseb, slab prevod

Sporočanje popravkov in komentarjev[uredi]

  • ustno, v samost. besedilu, neposredno v besedilu
  • (Pregled > Nov komentar)funkcija urejanja
  • Sledi spremembam avtor vidi komentarje
  • Datoteka > Prikaži zgodovino različic Google Drive- posegov ne označimo
  • ne uporabljaj pdf, ime, verzija, datum
  • wiki popravki: pogovorna stran besedila/avtorja, samostojna str. za diskusijo, neviden tekst v besedilu (poglej kako), redakcija

Navajanje[uredi]

Čemu sploh citiramo[uredi]

  • umeščanje v kontekst, olajšanje razumevanja
  • takoj se prepozna znanstveno delo
  • znane osebnosti - za to je zaslužno mnogo anonim. oseb
  • nisem še končala

Prepisovanje[uredi]

  • plagiat: tuje znanje se vzame za lastno brez citiranja
  • kazen: ko je avtorska zakonodaja kršena (javna last), nemoralno je vse (tudi pokojni avtorji, ni kazni)
  • copija = obilje (kopiranje ni več tako nezaslišano kot nekoč)
  • elektronsko se hitro najde plagiat
  • lenoba ali načrtno: sovražno prevzemanje (obračanje besed, prevzem naslova)
  • sklicevanje le na tuje reference, ignoranca naših (vroče teme, nepoznana področja)
  • diskvalifikacija kolegov: krivimo, da so nam prevzeli (neumno, imamo npr. več Antigon, Lepih vid)
  • turnitin, ithenticate (orodje za odrivanje plagiatorstva)

Citatna industrija[uredi]

Citatni indeksi[uredi]
  • bibliogr. podatk. zbirka (iz zn. revij izpiše sklice na predhodne objave)
  • SCI, SSCI, AHCI, Scopus, WoS (Slo) povezava Sicris
  • Google učenjak: h-indeks (št.najv.cit.del/št.citatov), i10-indeks (št. vsaj 10x cit.objav)
  • komercialni status inštitucij(npr. naše malo vključijo)
  • zahteve za uvrstitev v podatkovne zbirke: rec. postopki, medn. uredništvo, medn. naročništvo, spl. dostopnost...
  • bolj spretni za vzajemno citiranje: so bolj na vrhu (faktor vpliva)
Faktor vpliva[uredi]
  • stopnja uglednosti zn. revije
  • Thomson Reuters (bibl.servis)- izračun
  • št.citatov v člankih revije/št.člankov (=povprečno citiranje na članek)
  • SRJ, SNIP (Scorpus)
  • nekoč važno, zdaj bolj gledamo avtorje (sistem ORCID)
  • vodilna angleščina, tekmovanje
  • Google PageRank (pomembnost določenega linka) - dvomi so namreč v IF
  • Open Citation Corpus (bo nov indeks)
  • Wikipedija, št bralcev: Podatki o strani (sl, v, b, s kratice)
Slovenske znanstvene revije[uredi]
  • nakvalitetnejše, v tujih revijah (poglej si sezname)

Citatni slogi[uredi]

  • APA (psihologija, vzgoja, družbene vede), AMA (medicina, biologija)
  • MLA (jezikoslovje, literarna veda, humanistika) Perenič, Urška in Miran Hladnik. »Branje Jamnice v času socialnih sprememb«. Jezik in slovstvo 55.3–4 (2010): 5–15. Tisk.
  • čikaški (naravoslovje, splošno) Perenič, Urška in Miran Hladnik. 2010. »Branje Jamnice v času socialnih sprememb«. Jezik in slovstvo 55 (3–4): 5–15.
  • wikipedijski
  • inertnost največja težava (vztrajanje pri pravilih)
  • revije: Primerjalna književnost - MLA, slovenistični reviji - chicago
  • najpomembnejše: avtor, naslov + podatki glede na vrsto objave (članek, knjiga...)

Tehnika citiranja[uredi]

  • citat: dobesedni navedek z narekovaji + vir (opomba/kratki sklic/neposredna povezava)
Opombe[uredi]
  • pod črto na dnu strani (navodila v Praktičnem spisovniku)
  • danes bolj za nebibliogr. podatke
  • enciklopedični članki: opombe za citate, seznam referenc za vire brez citatov
  • opombe: številke, ime-priimek. Seznam: alineje, priimek-ime.
  • Wiki le klikni na št. za opombo, tiskano bolje na vsaki strani
Kratki sklici[uredi]
  • »Večina kupcev raje kupuje cenejše žepne izdaje.« (Žnideršič 1999: 85) izpustimo piko, ni po pravopisu
  • avtorji poenotijo sklicevanje glede na navodila revije, preden daje uredništvu
  • Citiranje
Označevanje navedkov[uredi]
  • Praktični spisovnik
  • izpuščanje/elipsa, vrivanje/interpolacija
  • »[K]o že na Kranjskem vsak pisari,« naj tudi mene muza z inspiracijo obdari. če ni celoten tekst (ne tropičja!)
  • če so že bili narekovaji, ne dodajamo
Od kod vse citiramo[uredi]
  • veliko vrst virov, najbolj besedila/deli + tabele, slike...
  • vzporedni formati (tisk+digit.), različne verzije
  • najboljši primarni vir, izogibamo se citiranju citatov
  • tuji jezik: original+prevod(neznan jezik), ne citiraj prevodov
Viri in literatura[uredi]
  • ne ločuj virov glede na tiskano, splet, arhivi
  • vir: gradivo, ki je predmet raziskave variante Prešernove pesmi
  • literatura: teoret.+metodol. pripomočki za iskanje Paternujeve študije
  • najbolje primarni vir, če ni dostopno sekundarni kot je ugotovil Kidrič leta 1947 (Koruza 1980: 115)
Zaslon in papir[uredi]
  • pišemo na zaslon, izdaja v tisku (citiranje za tisk)
  • gibanje Open Access: časopisi grejo na splet, zaslon bo primarni
  • CTP- hitra pretvorba v tisk (Wiki.gesla)
  • zaslon- več besed na stran, ni praznih
  • poskušajo dati občutek tiska na zaslon (listanje)
  • išči Ctrl+f- da ni pagirano, po abecedi
  • na papir ne damo linka Miran Hladnik. [Humanist] 26.1015 on paradigmatic changes in literary studies. Humanist Discussion Group 3. maja 2013. [[1]]

Zgledi[uredi]

  • Cobiss 3 oblike zapisa bibl.enot: polni, ISBD, COMARC
Knjiga[uredi]
  • zaslon *Tone Svetina. Volčiči. Ljubljana: Borec, 1980. COBISS če je na spletu, daj povezavo
  • Wiki Tone Svetina. Volčiči. Ljubljana: Borec, 1980. COBISS
  • tisk Tone Svetina. Volčiči. Ljubljana: Borec, 1980. Tudi na spletu.
Knjiga na bralniku[uredi]
  • citiranje originala!, ne damo strani (Wikivir...) (Kostanjevec 1907)
  • Kindle: Josip Kostanjevec. Življenja trnjeva pot: Resnična zgodba iz polupreteklega časa. Celovec: MD, 1907 (Slovenske večernice, 60). Kindle.
  • Ponatis: Janez Jalen. Bobri, 1–3. Ljubljana: Konzorcij »Slovenca«, 1942–1943 (Slovenčeva knjižnica, 26, 57, 71). Uporabljena je bila izdaja na Kindlu, pripravljena verjetno po izdaji Celje: Mohorjeva družba, 2006.
Članek v zborniku[uredi]
Poglavje[uredi]
Spremna beseda[uredi]
  • Jelka Mrvar. Knjigi Ivanke Mestnik – Grenki kruh – na pot. Ivanka Mestnik. Grenki kruh: Zgodovinski roman. Grosuplje: Mondena, Izziv, 2003. 427–429. COBISS
  • Ivan Potrč. [Spremno besedilo na zavihkih ščitnega ovitka.] Karel Grabeljšek. Nioba. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1977. COBISS
Razprava v reviji[uredi]
Članek v časniku[uredi]
  • pomembna datum in stran
  • za podnaslove v sili damo [ ]
  • Igor Bratož. V usodno moč besede ne verjamem, temveč verujem: Poletni dopisovalski pogovor s Sonjo Porle, zaljubljenko v Afriko. Delo: Književni listi 20. 8. 1998. 13. COBISS
Članek na dLibu[uredi]
Enciklopedijsko geslo[uredi]
  • planinsko povest
  • klik na Navedba članka (vrsta citiranja)
  • naslov gesla, spletišča, datum (znotraj wikijev ne, zunaj:»Čas zadnje spremembe: 08:35, 22. maj 2012.«)
  • ne URL, Planinska povest. Wikipedija 10. jan. 2012. http://sl.wikipedia.org/wiki/Planinska_povest
  • tisk :Planinska povest. Iz Wikipedije, proste enciklopedije 10. jan. 2012.
Planinska povest. Wikipedija: Prosta enciklopedija 10. jan. 2012.
Planinska povest. Wikipedija 10. jan. 2012.
  • standardna povezava v naslovu - Orodja, Trajna povezava (oldid)
  • Slovenska biografija(vse zdaj združeno), portal Sistory
  • Enciklopedija Slovenije ne damo strani, ker je že v knjigi v seznamu: Marjan Dolgan. Idila. Enciklopedija Slovenije.
  • kolofon? oglej si še citiranje iz Leksikona!
Forum[uredi]
Spletni tečaj[uredi]
Blog[uredi]
Članek na spletišču[uredi]
Zapis v podatkovni zbirki[uredi]
  • Metod Turnšek. Stoji na rebri grad. Zgodovinski roman: Podatkovna zbirka. Ur. Miran Hladnik in Primož Jakopin. 1999. Dostop 13. jan. 2012.
Diplomska naloga[uredi]
Prosojnice, video predavanja, animacija[uredi]
Zemljevid[uredi]
Fotografija[uredi]
Risba[uredi]
  • Slika 13: Jeff Dahl. Anubis. Wikimedia Commons 2006, zadnja sprememba 26. apr. 2014. damo pod sliko (oglat del spodaj)
  • glej drugi primer
Glasbeno delo[uredi]
Radijska, televizijska oddaja in film[uredi]
Napake pri citiranju[uredi]
  • ne poznamo osn. virov, le v enem jeziku, eni "šoli"
  • vljudnostno vključimo kolege, tudi če niso relevantni + ne damo konkurence + samocitiranje
  • citiranje javno dostopnih podatkov
  • http sploh ne (kaj šele brez ostalih podatkov), URL kot beseda in klik
  • preveri, če je tudi tiskana (dLib, Cobiss)
  • če damo le naslov leksikona, ne gesel
Navajanje na Wikipediji[uredi]
  • 2004 dalje 26 slo. wikipedistov: ukvarjanje s citiranjem, pomagajo si s člankom
  • zahteve spletišča: med viri ni člankov z Wikipedije (le v besedilu sklic), ne sklicuj se na lastne raziskave, važno je le poenoteno citiranje znotraj članka

Žanri[uredi]

  • znanstveno (Otrok in knjiga), strokovno (Primerjalna književnost), poljudoznanstveno (najširša publika) pisanje
  • stroka: disciplina, posam. zn. področje
  • strokovno: ne dosega visokih kriterijev znanstvenega
  • glej naštete znan. prispevke (prezentacija, izvedeno)
  • monografske publikacije=knjige (knjige, učb., doktorske... poglej) + splet (ni uredništva)
  • plezanje po akademski lestvici: le znanstvene objave (mesto!!)
  • wiki: škrbine 1t<stand.članki 4t<ena avtorska pola 9t (znanstveno)
  • zahteva po enciklopedičnosti: ne kratko, koncizno!
  • glej seznam strokovnega pisanja

Šolsko pisanje[uredi]

  • referat, esej, dipl. naloga (mag, dokt)
  • po pravilih, ugoditi mentorju
  • dve stroki: soglasje mentorjev (oblika, citiranje itd)

Popravljanje[uredi]

  • lektoriranje: slo-slovnica, ang copy editing- urejanje besedila, ni popravljanja
  • problemi, če se preveč posega (avtorske pravice)
  • korigiranje (proofreading): tiskarna, urednik, sam avtor (po lekturi)
  • sledi spremembam, sprejmi/zavrni, v pdf (nerodno)
  • OCR program za Wikivir
  • urednik: kaj se objavi, bolj znanstveno delo

Komunikacija v stroki[uredi]

E-pošta[uredi]

  • 1961 MIT, za vse od 80. let dalje
  • ne ignoriramo, se zahvalimo, potrdimo prejem, odg takoj, pravopis, več naslovov na eno mesto, obsežne priponke na drive, normalni formati, ne preveč odgovorov v pogovoru, privzet golobesedilni format
  • Za: naslovnik, Kp: neposredni naslovniki, Skp: niso na seznamu prejemnikov
  • ^| prelom vrstice ^p odstavek
  • --~~~~ podpis (tilda: Alt 126)

Socialna omrežja[uredi]

  • Splet 2.0, dvosmerna komunikacija
  • skupnost, kooperativnost in kolaboracija, množičenje POZ
  • eksploatacija, komercializacija, nadzor, izguba zasebnosti NEG
  • Dunbarjevo število: max št soc. odnosov, ki jih lahko vzdržuje posameznik
  • laične napačne razlage (mitiziranje), profesionalci se premalo vključijo v množico
Tvit[uredi]
  • 140 znakov max, mikroblog, SMS interneta
  • ang>jap>špa, malajščina...
  • zavzeti uporabniki so humanisti s statusom javnega intelektualca
Drugo[uredi]
  • Linkedln (akadem. službe)
  • komentatorske rubrike: ni strok/publ, slab sloves, Amazon: že recenzije

Zagovor[uredi]

  • dramske oblike strok. pogovora (akadem. spisi)
  • pravila, mentor pomaga zagovarjat, max 2 uri
  • preberi scenarij zagovora

Literarna kritika[uredi]

  • Kritika in recenzija
  • 1. inštitucija kritike: demokratični sistemi 2. med publicistiko in znanostjo 3. subjektivna 4. reklama kritike ni resna kritika 5. polemičnost 6. ni trajna 7. jasna, prepričljiva, poučna 8. zabavna 9. ozavešča, ne vpliva 10. kritika sovraži avtor
  • literarna: lit. delo. Je publ. besedilo. Književni listi Dela
  • strokovna: zn/str delo. Je strok. besedilo. Slavistična revija
  • splet: več parodije

Enciklopedični članek[uredi]

  • koncizem
  • načeli: soglasnost, sodelovanje, strpnost in vrednostna nevtralnost

Biografski članek[uredi]

  • seznam v NP za izpopolnjevanje gesel

Članek o knjigi[uredi]

  • zaseden naslov- v oklepaj daj avtorja/letnico
  • Napredni pogled (Wikipedija)
  • prevod: Uredi povezave, V tujih jezikih

Učbenik[uredi]

  • 1866 von Auersperg maha z učbeniki (prava slo. književnost), začetek vprašanja o šolanja v slo.
  • specifike: dialoškost, povzemanje&ponavljanje, poenostavljanje (naštevanje, kratke definicije), privlačna tipografija, skupnisko avtorstvo+urednik, serija učbenikov
  • vreden polovico znanstvene monografije (nespoštovan)

Strokovni blog[uredi]

  • področni/tematski/osebni
  • za "javne intelektualce"
  • ime od 1997
  • bolj publicistični kot znanstveni (še vedno ga citiramo!)
  • večja povezanost znanst. skupnosti
  • ažurnost

Spletni forum[uredi]

  • od druge polovice 90. let
  • za vzdrževanje znan. skupnosti, arhiv sporočil
  • moderator (aktivizem, nadležnost, žaljivost)
  • SlovLit od 1999, 1650 naročnikov, 800+ sporočil/leto

Slog[uredi]

  • {{proza|besedilo}} dobimo knjižni format
  • zaslonsko besedilo je sedaj vodilno

Sestavni deli[uredi]

  • UMRIS (uvod, metode, rezultati, sklep) bolj za eksperimente, opisovalno je drugače
  • lit.vede: pregled, nato pa analiza tega gradiva
  • ime avtorja+el.naslov+revija- zaposlitev, osebna št. (humanistični članki navadno 1 avtor)

Naslov[uredi]

  • max 10 besed, opiše temo
  • brez krajšav, ni stavka, vprašanja, stvarnost
  • ni narekovaja, tiskanih črk
  • podnaslov ločen z dvopičjem, velika z., naj ne ponavlja naslova
  • pripada mu UD-klasifikacija
  • odveč: analiza, primerjava, sinteza...
  • imaš seznam za vaje za krajšanje

Izvleček[uredi]

  • sinopsis, abstrakt (krajši povzetek)
  • predmet, metode, rezultati, sklep
  • deskriptivni izvlečki (le opis problemov) se ne priporočajo

Ključne besede[uredi]

  • frekventni izrazi, utrjeni termini
  • ne izrazov iz naslova

Kazalo vsebine[uredi]

  • [Skrij] kazalo Wiki, __NOTOC__ če nočemo
  • __TOC__ (table of contents) le določeno
  • ne prekratka poglavja, dolga naj imajo podpoglavja
  • strnemo lahko, da so samo trije nivoji (da ni predolgo kazalo)

Povezave[uredi]

Napake[uredi]

  • 9 poglavitnih hib pisanja, glej spodaj opisano

Gostobesednost[uredi]

  • besede:tudi, lahko, potem, predvsem, zagotovo, poudariti, specifičen, dokaj...
  • navezovanje: sam, pri tem, če si ogledamo...
  • mašilni nizi: tu povejmo, ne gre za, v pričujoči razpravi...
  • predolgo: na področju, v primeru, se je začelo, z uporabo metode...
  • glej ostale primere + naredi vaje

Nerazumljivost[uredi]

  • prizadevajmo si, da zapišemo nekaj zapletenega na enostaven način
  • velikokrat hoteno uporabljajo nerazumljive izraze (ugled)

Pomanjkanje konteksta[uredi]

  • informacije, ki jih imamo, moramo povezati v kontekst
  • strokovna nevtralnost (ne pišemo že, šele, celo, samo...), brez izrazov našega vrednotenja

Manierizem[uredi]

  • povezovanje stavkov pri romanesknem dogajanju, ne pa pri tekstih, kjer to ni potrebno
  • sintaktične obsesije (pretirana uporaba izrazov), odveč je uporaba arhaizmov

Slogovna ubornost[uredi]

  • preveč ponavljanja
  • pomaga variiranje izrazov, še bolje sprememba stavčne skladnje
  • moteči izrazi (na sliki, iz grafikona vidimo)
  • pri pisanju je kriva malomarnost (pri spontanem govoru se težje izognemo)
  • predstavljati, predstavnik... izognimo se!

Pristranskost[uredi]

  • znanost pomaga preseči subjektivnost
  • zaljubljenost v pisce, krivica, ker jih ne omenjamo... (naš Jurčič) - benigno
  • maligno je vključevanje svoje ideologije
  • ideološki izrazi so v narekovajih, besede totalitaren, režim, komunizem

Terminologizacija[uredi]

  • nasilna terminologizacija
  • preveč ukvarjanja z imenovanjem kot bistvom
  • znanost hoče uporabo terminov (vstopnica za v stroko)

Spol in število[uredi]

  • izognemo se s 1.os ed., a velikokrat izgleda samovšečno
  • Raziskovala sva... - raje Avtorica 1 je raziskovala... Avtorica 2 je raziskovala
  • če en raziskovalec piše Raziskovali smo... znanstveni plural deluje tuje, objektivno... le, ko ni druge možnosti

Mentalno brambovstvo in servilnost[uredi]

  • dileme: tuja/domača imena (prevodi), preveč zavzetosti za domačnost ni ok, prav tako le zgledovanje po zahodnih državah ni

Govorna prezentacija[uredi]

  • ni dokumentirano, le če je v Cobissu (prispevki, komentarji, replike)
  • rutinirani predavatelji berejo (ni priporočljivo)
  • govorci naj se oddaljijo od vsega zapisanega, skrajšajo, pazijo naj se ponavljanja besed
  • znanje za nastopanje je pomembno, a pustimo tudi improvizacijo (nepredvidljivost je budnost za poslušalce)
  • govorec naj se pripravi, preveč "uspešno" predavanje: zapomnimo si le anekdote
  • zraven naj ima kaj napisano/naj napiše imena, ki hitro uidejo iz glave

Prosojnice[uredi]

  • dobro: pomoč pri govoru, da se drži glavnih točk, več si zapomnimo
  • slabo: branje, učenje le iz prosojnic, preveč animacij
  • pečakuča 20slidex20min=6min40s

Vizualizacija[uredi]

  • tudi prosojnice- slike, barve, pisava...
  • črno bele so znak neobčutljivosti za poslušalca, ne estetski asketizem
  • za šolarje zelo dobro, hitreje gre v spomin

Fotografije[uredi]

  • vizualno-prostorsko mišljenje, dobro znanstveno orodje
  • uspešno odzivanje, razumevanje okolja; hitrejše pomnenje, manj napora kot le besedilo
  • individualno avtorstvo, atribut by
  • Foto Srečko Meglič (pod tekstom, fotograf je en, navadno ob besedilu)
  • fotoreportaža: ko v publicistiki prevlada fotografija (reportaža), fotoroman (kot strip)
  • Picasa Web Albums, Flickr, Instagram, Googlovi Zemljevidi, OneDrive, Shrani.si
  • Wiki: Shramba (Commons) - licenca cc
Licenciranje fotografij[uredi]
  • kjer ni zadrte zakonodaje: svoboda panorame
  • na Wikimediji zelo komplicira pravna regulativa
  • antipromocija Slovenije
Fotografije kulturne dediščine[uredi]
  • Zakon o varstvu kulturne dediščine
  • gre do absurdov
  • diskriminatoren, kulturno škodljiv zakon
  • kot da nam je kultura odveč
Nalaganje na wikije[uredi]
  • na Zbirki
  • ključne besede, kategorije, opis
  • slaba oprema: {{ovl}} opis, viri, licenca; če ne uredimo, se odstrani slika
  • licenciranje na Wikipediji: poštena uporaba: predstavitvena slika

Infografika[uredi]

  • informacijska grafika: vizualna prezentacija podatkov, informacij in znanja sploh, ki izrablja sposobnosti človeškega vida za hitro in jasnejše dojetje vzorcev ali trendov v kompleksnih podatkovnih nizih
Tabele[uredi]
  • v NP so vsa navodila za izdelavo tabele :)
Grafikoni[uredi]
  • rabimo legendo
  • grafične predstavitve podatkov: 1grafikon, 2diagram, 3kartogram, shema, piktogram
  • uredimo v Excellu, vstavimo kot sliko, ime pod grafikonom
Zemljevidi[uredi]
Besedni oblak[uredi]
  • Wordle izriše besedni oblak teksta, ki ga damo v obdelavo
  • Voyant tools zraven oblaka še klitike (za statistiko)

Literarnovedna igra?[uredi]

Iskanje[uredi]

  • disambigvacija=razločitev pomenov: pomaga nam ORCID (Open Researchers and Contributor ID), "avtorski DOI"
  • identifikacija knjižnih objav ISBN, ident. periodike ISSN, id. spl. objav DOI
  • ISBN: 13 mest (predpona 978 + država + založba + knjiga v založbi + kontrolna cifra) - črtna koda EAN na knjigi
  • wiki: predloga Normativna kontrola se postopoma doda člankom, da se povežejo s sistemi

UDK[uredi]

  • univerzalna decimalna klasifikacija
  • pravilna umeščenost objave na določeno strokovno področje
  • UDK seznam 8 področij
  • naravoslovje, tehnika, medicina, biotehnika, družboslovje, humanistika, interdisciplinarne raziskave navadno pri nas
  • Evropska klasifikacija, klasifikacija FOS 2007, enciklopedične klasifikacije, ameriška: STEM in MINT
  • frascatijska lestvica (FOS 2007)
  • Spletni splošni slovenski geslovnik

DOI[uredi]

  • digitalni identifikator objekta (standard za označevanje spletnih objav)
  • registracijska koda (ni zastonj), skrbi za sledljivost dokumenta
  • vnesemo jo v spletno stran DOI, vrže ven podatke nahajanja

COBISS ID[uredi]

  • če damo ID=... vrže le npr. celotno monografijo, za zapise drugje pa vpišemo HI=...
  • enako pri Slav. reviji: namesto le SP=... damo tudi SN=...

Podatki in podatkovne zbirke[uredi]

  • dejstvo, ki o določeni stvari kaj pove ali se nanjo nanaša SSKJ (predvsem znanstveno, račun. obdelava)
  • podatek (data) - uporabimo raje zajemek (capta): nekaj, kar še ni dano, je pa zajeto
  • informacije: dokumenti in podatki (dve vrsti)
  • dokument = besedilo (rač.datotetka z bes/zvoč/slik/film formatom)
  • javno dostopne podatkovne zbirke: Razvezani jezik, Fran, Cobiss, Slovenska biografija, Gigafida, Wikipedija...
  • Taras Kermauner Stvarna kazala Kermaunerjevih knjig o slovenski dramatiki
  • veliko je linkov, zato si poglej zadnje odstavke!

Iskanje po dLibu[uredi]

  • včasih računalnik ne prebere starih besed, narekovaji, odkljukaj za celotno iskanje, lev stolpec (kategorije iskanja), več ključnih besed...

Seznami[uredi]

  • neoštevilčeni <ul>, oštevilčeni <ol>, alineje <li>
  • akumulacija (kopičenje), enumeracija (naštevanje) sta retorični figuri, ki strukturirata sezname

Digitalna humanistika[uredi]

  • empirična literarna veda s pomočjo računalnika (rač.obdelava human.podatkov)
  • zajema vedo kulturomika (dinamika kult.pojmov)
  • dejavnosti, predmeti na tem področju (glej podtočke)
  1. zajem
  2. obogatitev
  3. analiza
  4. interpretacija
  5. razpečevanje in hranjenje
  6. kolaboracija
  7. meta DH-dejavnosti
  • obdelujemo: posamezna dela, korpusi, bibliografije, učni načrti, življenjepisi, slike, zvok, video, jezik, podatki in metapodatki (oznake), metode, standardi
  • projekti na Slo DARIAH, CLARIN; v Evropi EADH, svet ADHO
  • konflikt med dig.humanisti (bolj se povezujejo med sabo) in tradic.humanisti (bolj zaprti)
  • pri nas prvo: oblikovanje konkordančnih slovarjev in besedilnih korpusov v jezikoslovju in podatkovnih zbirk v literarni vedi (npr. DLIB)

Empirične metode[uredi]

  • v znanstv. vedno, humanistika malo
  • empiričnost: 1pridobivanje materialnih dokazov (podatkov) z eksperimentiranjem in opazovanjem, 2merjenje podatkov (preštevanje, kvantifikacija), 3preverljivost meritev
  • v lit.vedo prišlo iz nehum.ved (matematika), inform in komun tehnologije, jezikoslovje, tržna raziskava knjige, z tradicije pozitivističnih pristopov v literarni vedi
  • lahko zloraba, zavajanje; lahko pa delovanje v smeri člov.blaginje
  • teoret. od 2001 dalje, izraz preštevalna ali kvantitativna literarna zgodovina
  • najperspektivnejše: korpusno jezikoslovje (Gigafida...)

Programi[uredi]

  • poglej sezname

Projekti, revije[uredi]

  • poglej sezname

Računalniško jezikoslovje[uredi]

  • ukvarjanje z: iskanje po leposlovju, povzemanje zgodb, razlikovanje med literaturo in drugimi vrstami pisanja, identifikacija in analiza literarnih žanrov, slogovno razvrščanje besedil in pripisovanje avtorstva, analiza bralčevih čustvenih odzivov, analiza konstelacije oseb oz. njihovega socialnega omrežja, računalniško modeliranje pripovedi, računalniška naratologija in folkloristika, generiranje literarnih pripovedi, dialoga oz. poezije, oblikovanje priporočilnih seznamov

Orodja in korpusi[uredi]

  • Nova beseda (SAZU) - omejenost
  • poglej vse sezname!