Uporabnik:PolonaPahor

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

Slavistična revija[uredi]

Slavistična revija je časopis za jezikoslovje in literarne vede. Mislim, da so literarni časopisi kot tudi časopisi z drugo tematiko skozi zgodovino slovenskega naroda močno pripomogli k našemu razvoju in napredku. Jezik je močno orožje vsakega naroda. Narod združuje in ga identificira. Revija kljub preprostemu in klasičnemu oblikovanju zbuja domoljubnost. Zdi se mi, da z rdečo barvo platnic kaže na »krvavo« borbo našega naroda za obstanek.

Zanimiv se mi je zdel članek z naslovom: Koga zanima slovenska književnost. Članek se ukvarja s problematiko poznavanja slovenske literature v Nemčiji. Slovenci se na nobenem področju ne bi smeli izgovarjati na svojo majhnost. Še bolj bi se morali potruditi za širjenje našega jezika in kulture. Močan vzrok neprepoznavnosti je tudi ta, da imamo ljudje v glavi predsodke in narodom dajemo pečate. Po navadi neutemeljene. Slovenci svojo literaturo premalo cenimo in posledično je ne posredujemo drugim državam. Ne poznajo del naših avtorjev, za razliko od nas, ki poznamo tuja dela. Menim, da je naša literatura dovolj močna, da bi lahko prodrla v Evropo in drugod. Stanje se je od izida revije že spremenilo, vendar še vedno mislim, da je Slovencem lastna literatura premalo poznana. Ni čudno, da drugi narodi (na primer Nemci) za našo književnost rečejo, da je »terra incognita«, saj je še mi ne poznamo, kot bi jo morali.

--PolonaPahor (pogovor) 16:53, 23. januar 2015 (CET)

Informacija iz literarne vede[uredi]

Na spletni strani Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede sem zasledila informacijo o letošnji izdaji literarnega atlasa. Literarni atlas nosi naslov: Literarni atlas Ljubljane. Zgode in nezgode 94 slovenskih književnikov v Ljubljani. Avtorji so: Marjan Dolgan, Jerneja Fridl in Manca Volk. V njem lahko koristne informacije najdejo tako ljubitelji geografije kot tudi ljubitelji literature. Sestavljen je iz člankov o posameznih obdobjih od protestantizma do sodobnosti, ki so jih naši pisatelji preživljali v Ljubljani. Kraje, ki so v člankih omenjeni pa lahko bralec poišče na priloženem zemljevidu. Knjiga bralcu omogoča vpogled v življenja naših književnikov na drugačen in zanimiv način.

--PolonaPahor (pogovor) 19:57, 21. oktober 2014 (CEST)

O Novi pisariji[uredi]

Dotaknila se bom naslova Pismenost. Vem, da tradicionalne pismenosti Nova pisarija ne veliko obravnava, a se mi je zdelo zanimivo poiskati nekaj podatkov o pismenosti in njenemu razvoju. Zanimivo je dejstvo, da je bila pismenost konec 19. stoletja na naših tleh zelo redka. Pismenih je bilo 34% prebivalcev. V začetku 20. stoletja se je pismenost še zmanjšala in to na 15 %. Leta 1991 je bilo v Sloveniji nepismenih samo 0,44 % ljudi, kar je zelo malo. Andragoški center Slovenije je razkril, da je 77 % Slovencev s svojimi pismenimi spretnostmi pod mednarodnim povprečjem. Je pa dandanes veliko bolj pomembna digitalna pismenost. Za mlajše generacije (pa tudi za starejše) je pomembno praktično znanje z računalniki. Svet se dandanes vrti okoli spletnih strani, e-knjig, socialnih omrežji itd. Vsakemu pride prav, da zna poleg pisanja na roko s svinčnikov, pisati tudi na računalnik, poslati in prejemati pošto, poiskati iskane podatke na spletu in opraviti podobna sodobna opravila.

Zviševanje ravni pismenosti odraslih

--PolonaPahor (pogovor) 12:12, 13. november 2014 (CET)

Kazalo Zbornika Obdobja 33[uredi]

VSEBINA

  1. Alenka Žbogar: Recepcija slovenske književnosti --- L
  2. Irena Avsenik Nabergoj Podobe za: peljivca in ugrabitelja v slovenskem motivu Lepe Vide --- L
  3. Saša Babič: Uganka v časovnem prerezu --- L
  4. Matjaž Birk: Slovenska književnost v nemškem časopisju na Slovenskem: podobe in družbena funkcija --- L
  5. Milena Mileva Blažić: Recepcija slovenske mladinske književnosti doma in v tujini --- L
  6. Blanka Bošnjak: Recepcija slovstvenega dela Leopolda Volkmerja: pomen za vzhodnoštajersko književnost --- L
  7. Zoran Božič: Problem interpretacije in recepcije Prešernove pesmi Pevcu --- L
  8. Jadranka Cergol: K pojmovanju manjšinske literature: študija primera literarne produkcije dveh manjšinskih skupnosti --- L
  9. Joanna Cieślar: Recepcja, historia, przekład: Naga wyspa Božidara Jezernika w polskim tłumaczeniu --- L
  10. Renata Debeljak: Recepcija Potrčeve predvojne kratke proze --- L
  11. Monika Deželak Trojar: J. L. Schönleben in njegov pogled na recepcijo slovenske retorske proze v 17. stoletju --- L
  12. Ljudmil Dimitrov: Recepcija sodobne slovenske dramatike kot književnosti: refleksija prevajalca --- L
  13. Marijan Dović: Tri obdobja slovenskega literarnega založništva: ekonomike, politike, ideologije --- L
  14. Olena Dzjuba-Pogrebnjak: Словенська мова і література в Україні: словеністика у працях професора Т. Д. Флоринського --- J/L
  15. Tomaž Erjavec, Darja Fišer: Recepcija virov starejše slovenščine IMP --- L
  16. Florence Gacoin-Marks: Francoska prevoda Alamuta --- J
  17. Monika Gawlak: Prevodi slovenske proze na Poljskem po letu 1991 --- L
  18. Dragica Haramija, Janja Batič: Recepcija postmodernih slikanic --- L
  19. Robert Jereb: Slovenska literarna kritika v periodičnem tisku (1990–1999) --- L
  20. Andraž Jež: Recepcija Stanka Vraza s stališča teorije ideologije --- L
  21. Jožica Jožef Beg: Branje klasične slovenske poezije v gimnaziji --- L
  22. Franci Just: Prevodna recepcija slovenskih pisateljev v prekmurskem časopisu Prijatel in tedniku Novine --- L
  23. Marko Juvan: Kritika in prevod kot prostora medliterarnosti: Čop, Čelakovský in Prešeren --- L
  24. Irma Kern: Posebnosti kritiškega odziva v medkulturnem posredovanju literarnih besedil --- L
  25. Sanja Kostanjšek: Recepcija mladostnika po prvem branju Lainščkovega romana Skarabej in vestalka --- L
  26. Erwin Köstler, Andrej Leben: Posredovanje slovenske literature v nemški govorni prostor in dvojezično založništvo na Koroškem --- L
  27. Ana Košuta Skok: Recepcija slovenske književnosti v zadnjem triletju osnovne šole --- L
  28. Zvonko Kovač: Međuknjiževna kritika (slovenske) književnosti --- L
  29. Boža Krakar Vogel: Spodbujanje literarne recepcije v vzgoji in izobraževanju: didaktične ambicije in praktični učinki --- L
  30. Ivana Latković: Prijevodi i odjeci suvremene slovenske proze u Hrvatskoj --- L
  31. Marko Ljubešić, Mirjana Benjak: Kako recipirati nepročitano ---L
  32. Laima Masytė: Nekaj posebnosti prevoda romana Berte Bojetu Filio ni doma v litovščino --- L
  33. Maja Melinc Mlekuž: Vzgoja narodne pripadnosti pri književnem pouku --- L
  34. Vesna Mikolič: Literarna perspektiva Šalamunovega pesniškega diskurza skozi slovensko in tujejezično leksiko --- L
  35. Jun Mita: Recepcija slovenske književnosti na Japonskem --- L
  36. Marija Mitrović: Edvard Kocbek v srbskih/hrvaških prevodih --- L
  37. Mladen Pavičić: O pregledih zgodovine slovenske književnosti v madžarskem jeziku --- L
  38. Katarina Podbevšek: Recepcija slovenskega postdramskega besedila (Simona Semenič: tisočdevetstoenainosemdeset) --- L
  39. Timothy Pogačar: Slovenska proza v dveh slovensko-ameriških publikacijah: recepcija zgodnjega 20. stoletja --- L
  40. Gizela Polanc Podpečan: Horizont pričakovanja v pripovedni prozi Florjana Lipuša --- L
  41. Ivo Pospíšil: Nekaj vidikov češkega sprejema Matije Murka --- L
  42. Barbara Pregelj, Moisés Selfa Sastre: Recepcija slovenske mladinske književnosti med špansko govorečimi --- L
  43. Francka Premk, Eva Premk Bogataj: Refleksija in vrednotenje slovenske književnosti Marje Boršnik --- L
  44. Urša Prša: Transformacija antične Medeje v operi Medeja: glasbena drama iz vsakdanjega življenja --- L
  45. Vilma Purič: Sumljivo in abstraktno v poeziji Irene Žerjal --- L
  46. Andrej Rozman: Žiga Herberstein in slovaški humanisti --- L
  47. Megi Rožič: Transnacionalne in transkulturne prvine v poetiki Milene Merlak Detela --- L
  48. Špela Sevšek Šramel: Kako berejo Slovence v tujini: študija recepcije na Slovaškem --- L
  49. Tone Smolej: Molière v zgodnejšem dramskem opusu Andreja Rozmana --- L
  50. Maja Smotlak: Slovenska literarna kritika o narodni identiteti v sodobnem slovenskem romanu v Italiji --- L
  51. Julija A. Sozina: Temeljne raziskave slovenske književnosti v sodobni Rusiji --- L
  52. Marija Stanonik: Vprašanje racionalizacije v slovenski slovstveni folklori --- L
  53. Nadežda Starikova: Slovenska poezija 20. stoletja v ruskih prevodih --- L
  54. Đurđa Strsoglavec: Stopnja prevedljivosti in stopnja recepcije --- L
  55. Jana Šnytová: Prevodi slovenske književnosti v češčino od leta 1945 do sodobnosti --- L
  56. Katarina Šrimpf: Butalci in Süha roba Frana Milčinskega med slovensko pripovedno tradicijo in avtorstvom --- L
  57. Miran Štuhec: Esejistična recepcija slovenske književnosti --- L
  58. Bożena Tokarz: Prevajalec v procesu literarne recepcije --- L
  59. Loredana Umek: V literarnem Trstu: na meji med resničnostjo in njeno ubeseditvijo --- L
  60. Jonatan Vinkler: Ustvarjanje Franceta Prešerna in František Ladislav Čelakovský --- L
  61. Marijanca Ajša Vižintin: Kdo vse piše in (so)ustvarja slovensko književnost? --- L
  62. Saša Vojtech Poklač: Recepcija slovenske književnosti na Slovaškem --- L
  63. Janja Vollmaier Lubej: Kritiška recepcija zgodnejše proze Marjana Kolarja --- L
  64. Janez Vrečko:Novo branje konsov --- L
  65. Martin Vrtačnik: Kognitivni pristop k oblikovanju odrskega govora (Ivo Prijatelj: Totenbirt) --- D/L
  66. Nina Žavbi Milojević: Uprizoritev dramskega besedila in njena recepcija (Ivan Cankar: Hlapci) --- D/L
  67. Alenka Žbogar: Literarno branje in mladostniki --- L
  68. Andreja Žele: Slovenska sodobna literarna ustvarjalnost tudi kot vir novih jezikovnih zmožnosti --- J/L
  69. Janja Žitnik Serafin: Slovenske medkulturne vsebine v učnih gradivih za slovenski jezik in književnost --- J/L
  70. Igor Žunkovič: Pomen sodobne fizike v poeziji Gregorja Strniše --- L

Označila sem prispevke kot L - literarnovedne, J -jezikoslovne in D - dramaturške

--PolonaPahor (pogovor) 20:46, 18. november 2014 (CET)


Dogodek na SlovLitu na moj rojstni dan[uredi]

Na SlovLitu je bila leta 2012 na moj rojstni dan 22.6. objavljena novica o prejemnikih Škrabčeve štipendije. Škrabčeva štipendija je dobila ime po jezikoslovcu Stanislavu Škrabcu in se podeljuje nadobudnim študentom slovanskih jezikov in filologije od leta 2003. Novica govori o deveti generaciji Škrabčevih štipendistov. Štipendijo podarja Ustanova patra Stanislava Škrabca. Skrbijo predvsem za spodbudo k jezikoslovnemu raziskovanju. (jezikoslovno)

SlovLit

Ustanova patra Stanislava Škrabca

--PolonaPahor (pogovor) 19:39, 15. januar 2015 (CET)

Spremembe, ki jih je doživljalo geslo V sedemanjstem[uredi]

  • Gostobesednost: znebila sem se ponavljanja in odvečnih besed, ki niso bile pomembne za vsebino besedila. Skrajšala sem nekatere povedi v enostavčne ter nekaj enostavčnih povedi združila v eno večstavčno poved. Popravila sem pravopisne napake, večinoma vejice.
  • Po posvetu s profesorjem sem v info polje dodala podatke o žanru romana (dekliški roman, roman o odraščanju).
  • Rubriko Ponatisi sem preoblikovala v Zgodovino izdaj in tudi dopolnila dve letnici. Dodala sem še vire, kjer si lahko več preberemo o tem delu.

Oblikovna plat gesla mi ni delala težav. Bolj sem se ukvarjala z vejicami in vsebino. Pri urejanju sem se veliko naučila. Nisem vedela, da je postavljanje gesla na Wikipedijo lahko tako interesantno. Roman mi je bil zanimiv, zato mi je bilo nadaljnje delo z njim v veliko veselje.

--PolonaPahor (pogovor) 16:51, 23. januar 2015 (CET)

Manjkajo še druge kritike (gl. kazala strokovnih knjig na wpji), Benhart, Kobe, Haramija (gl. moje pripombe na iztisu). --Hladnikm (pogovor) 08:07, 12. februar 2015 (CET)


Utemeljitev izbire predmeta Strokovno pisanje[uredi]

Predmet Strokovno pisanje sem si izbrala, ker sem ljubiteljica praktičnega dela, to pa mi urejanje in pisanje članka na Wikiverzi omogoča. Pri lanskem predmetu Uvod v študij slovenske književnosti sem na Wikipedio objavila članek o mladinskem romanu V sedemnajstem. Pri tem sem se veliko naučila o iskanju virov informacij in o delovanju Wikipedie, Wikiverze in Wikivira. Od predmeta Strokovno pisanje pričakujem še več novosti in zanimivosti, ki so povezane s stranmi Wikimedie in veliko uporabnih informacij, ki mi bodo koristile v nadaljevanju študija.