Uporabnik:Polona794

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

Vtis o Slavistični reviji[uredi]

V Slavistični reviji so mojo pozornost najprej pritegnili povzetki v tujih jezikih, ki še dodatno prikazujejo pluralnost in zanimivost revije. Podrobneje sem si ogledala članek Koga zanima slovenska književnost?, avtorja Gerharda Giesemanna. V svoji razpravi predstavi problem, razmere, na koncu pa nam postreže še s strategijami kako bi lahko izboljšali percepcijo slovenske književnosti v Nemčiji. Kot glavne težave za nezanimanje Nemcev za našo literaturo izpostavi pomanjkljivo posredovanje, stereotipe in predsodke, nepoznavanje socialnih in zgodovinskih povezav, predvsem pa lahko opazimo pomanjkanje naše lastne iniciative, da bi svojo književnost 'prodali' v tujino. V prejšnjem stoletju je velik problem predstavljalo tudi pojmovanje jugoslovanske književnosti. Nikjer se ni pojavljal pojem slovenska književnost, temveč govorimo o homogenosti vseh jugoslovanskih narodov. Slovenska književnost je v Nemčiji terra incognita, medtem ko že v 20. letih prejšnjega stoletja izhajajo članki o hrvaški in srbski književnosti. Kot primer lahko vzamemo tudi Prešernovo poezijo, ki na primer, tako kot Puškinovo delo nemškemu bralcu skoraj ni bila posredovana, saj v nemškem kulturnem okolju, ki je bilo seveda zasičeno z romantiko, za ta inovativni potencial ni bilo prostora. Tako je pesništvo v najboljšem primeru z recenzijo ali poročilom doseglo posvečeni krog opazovalcev. Zanimivo se mi je zdelo dejstvo, da se je za južne Slovane pojavljalo le poimenovanje srbohrvaška književnost. Vsak nepozoren bralec tako ni opazil, da ima opravka pretežno s slovenskimi avtorji in deli (14 imenovanih književnikov in od 16 omenjenih del je slovenskih 10).

Čeprav je članek star že 21 let, v njem še vedno vidim aktualnost. Naša literatura zunaj meja ostaja skrita in neprepoznavna. Nad tem se vsi pritožujemo, v smeri izboljšanja pa žal deluje le peščica, ki nikakor vsega ne more opraviti sama. Slavistična revija definitivno predstavlja skok v stroko v kateri bomo preživeli preostanek življenja in nam odpira vprašanja, s katerimi se bomo kot jezikoslovci ukvarjali tudi sami. Slovenščina se kot majhen jezik pogosto mora podrejati večjim in bolj globalnim, breme da poskušamo to preprečiti pa pade ravno na nas Slovence, ki se v večini pomembnosti ohranjanja jezika več niti ne zavedamo. --Polona794 (pogovor) 14:31, 18. oktober 2014 (CEST)

Literarnovedni dogodek tega tedna[uredi]

V četrtek, 16.10.2014, sem večer izkoristila za obisk Cankarjevega doma. Ogledala sem si novo stand-up predstavo slovenskega komika Tina Vodopivca z naslovom Desert. V razprodani Štihovi dvorani smo se do solz nasmejali šalam, ki so nam na nek način vseeno dale tudi misliti, saj so pokrivale teme, s katerimi se srečujemo vsakodnevno. Obiskovalci v dvorani so bili vseh starosti, kar dokazuje, da stand-up v današnjih časih nikakor več ni omejen le na mlajšo generacijo, temveč v njem uživajo tudi starejši. Tin Vodopivec pa je eden izmed tistih, ki to vejo umetnosti v Sloveniji vodi naprej in skrbi za njen razvoj v pravo smer. Vikend sem imela literarno obarvan, saj sem ga preživela v družbi Fitzgeraldovega romana Tostran raja, ki me je tako kot vsa njegova dela zelo navdušil. --Polona794 (pogovor) 12:13, 20. oktober 2014 (CEST)

Uporaba Wikijev v šolstvu[uredi]

V Novi pisariji me je do zdaj najbolj pritegnilo poglavje, ki govori o uporabi Wikipedije in ostalih Wikijev na področju šolstva. Prednost javne dostopnosti prispevkov in možnost urejanja hkrati za nekatere predstavlja tudi slabost, saj dobijo občutek, da je s tem kršena njihova intelektualna lastnina in uničen ves trud, ki je bil potreben za nastanek novega in kvalitetnega prispevka. Seveda popravke lahko vzamemo kot nekaj slabega, lahko pa jih vzamemo tudi povsem pozitivno, saj nam omogočajo, da se na spletišču zbirajo (bolj kot ne) izključno kvalitetni prispevki, ki nam včasih pri delanju seminarskih v zadnjih minutah pridejo še kako prav. Te prispevki nikakor ne bi bili na enakem nivoju, če Wikiji ne bi dopuščali konstruktivnih popravkov s strani ljudi, ki se na področje spoznajo. Seveda lahko pride tudi do tako imenovanega vandalizma, ko se v prispevke namenoma dopisujejo napake, a so takšne stvari navadno odpravljene v nekaj minutah in ne naredijo nobene resnejše škode. --Polona794 (pogovor) 15:30, 12. november 2014 (CEST)

Zbornik letošnjega simpozija Obdobja: Obdobja 33[uredi]

Irena Avsenik Nabergoj: Podobe zapeljivca in ugrabitelja v slovenskem motivu Lepe Vide - literatura

Saša Babič: Uganka v časovnem prerezu - literatura

Matjaž Birk: Slovenska književnost v nemškem časopisju na Slovenskem: podobe in družbena funkcija - literatura

Milena Mileva Blažić: Recepcija slovenske mladinske književnosti doma in v tujini - literatura

Blanka Bošnjak: Recepcija slovstvenega dela Leopolda Volkmerja: pomen za vzhodnoštajersko književnost - literatura

Zoran Božič: Problem interpretacije in recepcije Prešernove pesmi Pevcu - literatura

Jadranka Cergol: K pojmovanju manjšinske literature: študija primera literarne produkcije dveh manjšinskih skupnosti - literatura

• Joanna Cieślar: Recepcja, historia, przekład: Naga wyspa Božidara Jezernika w polskim tłumaczeniu - literatura

Renata Debeljak: Recepcija Potrčeve predvojne kratke proze - literatura

Monika Deželak Trojar: J. L. Schönleben in njegov pogled na recepcijo slovenske retorske proze v 17. stoletju - literatura

• Ljudmil Dimitrov: Recepcija sodobne slovenske dramatike kot književnosti: refleksija prevajalca - literatura

Marijan Dović: Tri obdobja slovenskega literarnega založništva: ekonomike, politike, ideologije - literatura

• Olena Dzjuba-Pogrebnjak: Словенська мова і література в Україні: словеністика у працях професора Т. Д. Флоринського - jezikoslovje

• Tomaž Erjavec, Darja Fišer: Recepcija virov starejše slovenščine IMP - jezikoslovje

• Florence Gacoin-Marks: Francoska prevoda Alamuta - literatura

• Monika Gawlak: Prevodi slovenske proze na Poljskem po letu 1991 - literatura

• Dragica Haramija, Janja Batič: Recepcija postmodernih slikanic - literatura

Robert Jereb: Slovenska literarna kritika v periodičnem tisku (1990–1999) - literatura

Andraž Jež: Recepcija Stanka Vraza s stališča teorije ideologije - literatura

• Jožica Jožef Beg: Branje klasične slovenske poezije v gimnaziji - literatura

Franci Just: Prevodna recepcija slovenskih pisateljev v prekmurskem časopisu Prijatel in tedniku Novine - literatura

Marko Juvan: Kritika in prevod kot prostora medliterarnosti: Čop, Čelakovský in Prešeren - literatura

Irma Kern: Posebnosti kritiškega odziva v medkulturnem posredovanju literarnih besedil - literatura

Sanja Kostanjšek: Recepcija mladostnika po prvem branju Lainščkovega romana Skarabej in vestalka - literatura

• Erwin Köstler, Andrej Leben: Posredovanje slovenske literature v nemški govorni prostor in dvojezično založništvo na Koroškem - literatura

Ana Košuta Skok: Recepcija slovenske književnosti v zadnjem triletju osnovne šole - literatura

Zvonko Kovač: Međuknjiževna kritika (slovenske) književnosti - literatura

Boža Krakar Vogel: Spodbujanje literarne recepcije v vzgoji in izobraževanju: didaktične ambicije in praktični učinki - literatura

• Ivana Latković: Prijevodi i odjeci suvremene slovenske proze u Hrvatskoj - literatura

• Marko Ljubešić, Mirjana Benjak: Kako recipirati nepročitano - literatura

• Laima Masytė: Nekaj posebnosti prevoda romana Berte Bojetu Filio ni doma v litovščino - literatura

• Maja Melinc Mlekuž: Vzgoja narodne pripadnosti pri književnem pouku - literatura

• Vesna Mikolič: Literarna perspektiva Šalamunovega pesniškega diskurza skozi slovensko in tujejezično leksiko - jezikoslovje

• Jun Mita: Recepcija slovenske književnosti na Japonskem - literatura

• Marija Mitrović: Edvard Kocbek v srbskih/hrvaških prevodih - literatura

• Mladen Pavičić: O pregledih zgodovine slovenske književnosti v madžarskem jeziku - literatura

Katarina Podbevšek: Recepcija slovenskega postdramskega besedila (Simona Semenič: tisočdevetstoenainosemdeset) - literatura

Timothy Pogačar: Slovenska proza v dveh slovensko-ameriških publikacijah: recepcija zgodnjega 20. stoletja - literatura

• Gizela Polanc Podpečan: Horizont pričakovanja v pripovedni prozi Florjana Lipuša - literatura

• Ivo Pospíšil: Nekaj vidikov češkega sprejema Matije Murka - literatura

• Barbara Pregelj, Moisés Selfa Sastre: Recepcija slovenske mladinske književnosti med špansko govorečimi - literatura

• Francka Premk, Eva Premk Bogataj: Refleksija in vrednotenje slovenske književnosti Marje Boršnik - literatura

• Urša Prša: Transformacija antične Medeje v operi Medeja: glasbena drama iz vsakdanjega življenja - literatura

• Vilma Purič: Sumljivo in abstraktno v poeziji Irene Žerjal - literatura

Andrej Rozman: Žiga Herberstein in slovaški humanisti - literatura

• Megi Rožič: Transnacionalne in transkulturne prvine v poetiki Milene Merlak Detela - literatura

• Špela Sevšek Šramel: Kako berejo Slovence v tujini: študija recepcije na Slovaškem - literatura

Tone Smolej: Molière v zgodnejšem dramskem opusu Andreja Rozmana - literatura

• Maja Smotlak: Slovenska literarna kritika o narodni identiteti v sodobnem slovenskem romanu v Italiji - literatura

• Julija A. Sozina: Temeljne raziskave slovenske književnosti v sodobni Rusiji - literatura

• Marija Stanonik: Vprašanje racionalizacije v slovenski slovstveni folklori - literatura

• Nadežda Starikova: Slovenska poezija 20. stoletja v ruskih prevodih - literatura

• Đurđa Strsoglavec: Stopnja prevedljivosti in stopnja recepcije - literatura

• Jana Šnytová: Prevodi slovenske književnosti v češčino od leta 1945 do sodobnosti - literatura

• Katarina Šrimpf: Butalci in Süha roba Frana Milčinskega med slovensko pripovedno tradicijo in avtorstvom - literatura

Miran Štuhec: Esejistična recepcija slovenske književnosti - literatura

• Bożena Tokarz: Prevajalec v procesu literarne recepcije - literatura

• Loredana Umek: V literarnem Trstu: na meji med resničnostjo in njeno ubeseditvijo - literatura

• Jonatan Vinkler: Ustvarjanje Franceta Prešerna in František Ladislav Čelakovský - literatura

• Marijanca Ajša Vižintin: Kdo vse piše in (so)ustvarja slovensko književnost? * literatura

• Saša Vojtech Poklač: Recepcija slovenske književnosti na Slovaškem - literatura

• Janja Vollmaier Lubej: Kritiška recepcija zgodnejše proze Marjana Kolarja - literatura

Janez Vrečko: Novo branje konsov - literatura

• Martin Vrtačnik: Kognitivni pristop k oblikovanju odrskega govora (Ivo Prijatelj: Totenbirt) -- jezikoslovje

• Nina Žavbi Milojević: Uprizoritev dramskega besedila in njena recepcija (Ivan Cankar: Hlapci) - literatura

Alenka Žbogar: Literarno branje in mladostniki - literatura

Andreja Žele: Slovenska sodobna literarna ustvarjalnost tudi kot vir novih jezikovnih zmožnosti - jezikoslovje

• Janja Žitnik Serafin: Slovenske medkulturne vsebine v učnih gradivih za slovenski jezik in književnost - jezikoslovje

• Igor Žunkovič: Pomen sodobne fizike v poeziji Gregorja Strniše - literatura

--Polona794 (pogovor) 22:04, 15. november 2014 (CEST)

Smrt Jožeta Toporišiča[uredi]

Na moj rojstni dan je v letu 2014 slovensko javnost pretresla smrt našega največjega jezikoslovca, Jožeta Toporišiča, ki je sicer, kakor pravi njegov Wiki, umrl dan prej, torej 9.12.2014. Novica o pogrebu je bila na SlovLit objavljena skupaj z novico o smrti Ubavke Gajdove.

Jože Toporišič († 2014), Ubavka Gajdova († 2014) -- Smučanje in slovenščina -- Re: Ljubljanski alumni -- Remarque pri Slovencih. SlovLit. 15. januarja 2015.

--Polona794 (pogovor) 8:41, 15. januar 2015 (CEST)