Uporabnik:Podbirena

O Slavistični reviji

Na prvem predavanju Uvoda v študij slovenske književnosti smo v dar prejeli vsak po dva izvoda Slavistične revije. Obe sem na kratko prelistala. Vedno sem menila, da so revije tiskana besedila, ki so aktualna le v času izida. Ob prebiranju članka Kdaj Slovenščina zdaj? pa sem spoznala, de se lahko naučim veliko novega tudi iz revije, ki je izšla leta 1993.

Avtor besedila Kdaj Slovenščina zdaj? je Igor Saksida. V kratkem besedilu nam avtor predstavi svoje mnenje o delu Velemirja Gjurina, knjigi z naslovom Slovenščina zdaj!. Avtor članka dve leti po izidu knjige pojasni zakaj jo priporoča v branje in predstavi vsebino. Bralca pritegne z delnim razkritjem nekaterih odlomkov o slovenski himni, predstavi Gjurinovo kritiko tedanjim predstavnikom Slovenije in z zgodovinskimi primeri pojasni Gjurinove besede. Razloži tudi, da je knjiga izredno aktualna, četudi je izšla v času borbe z vojsko in zvezno oblastjo. Na koncu izrazi tudi svoje mnenje, ki je zelo pozitivno, pohvali tudi avtorjev slog in smisel za humor.

Avtor je članek napisal leta 1993, jaz pa sem ga prebrala 21 let kasneje. Zanimivo je, da se v članku pojavljajo imena, aktualna za čas mojega branja, najde pa se tudi kakšna vzporednica v zvezi z zanemarjanjem maternega jezika - pritegnil me je nareč odstavek, kjer Gjurin strogo besedo nameni predstavniku slovenskega naroda, saj naj bi slovenščino v reprezentativnih govornih položajih zamenjal s srbohrvaščino. Situacija, na katero me je odstavek spomnil je sicer drugačna, vendar znotraj istega konteksta: leta 2009 je tedanji predsednik vlade Borut Pahor v intervjuju na nacionalni televiziji uporabil angleščino. Sodeč po tem, da lahko dele revije razumem z aktualnega vidika menim, da je revija zelo zanimiva in jo bom z veseljem še kdaj prelistala. --podbirena (pogovor) 16:02, 20. oktober 2014 (CEST)

Literarnovedni dogodek tega tedna

Danes, 20.10.2014, je Knjižnica Otona Župančiča gostila Matjaža Lunačka - strokovnjaka primerjalne književnosti. Predaval je o Arhturju Rimbaudu, saj letos praznujemo 160. letnico njegovega rojstva.--podbirena (pogovor) 22:37, 20. oktober 2014 (CEST)

O Novi pisariji

Ob branju Nove pisarije sem se poglobila v poglavje Wikiji. Avtor Miran Hladnik predstavi prednosti spletnih knjig in izpostavi, da večina ustvarjalcev strani na Wikipediji ne razkrije svojega imena. V nadaljevanju pa navede, da Wikipedija na Slovence pozitivno vpliva s principom dajanja. Brezplačen dostop do informacij vseh vrst je za Slovence nekaj samoumevnega. Če dobro pomislim, v gimnaziji nisem napisala seminarske naloge, v kateri kot vir ne bi navedla Wikipedije. Nikoli pa se ne vprašamo, kdo stoji za neskončnim virom informacij.

Ko sem prebrala, da se avtorji javno ne izpostavijo, sem bila presenečena. Mar ni tako, da moramo biti Slovenci pohvaljeni za vsako dobro delo? Tu se je izkazalo, da to ne drži in obstaja možnost, da bo tudi množica kdaj pomislila na dajati in ne deliti ob besedi sharing. Wikiji nam dajejo možnost, da ne postanemo pasivni ljudje, temveč razširimo znanje in odpremo oči novim informacijam.--podbirena (pogovor) 21:43, 13. november 2014 (CET)

Program 33. simpozija Obdobja

Od 13. do 15. novembra je v stavbi Univerze v Ljubljani potekal 33. simpozij Obdobja.

Odvili so se naslednji dogodki:

- Alenka Žbogar: Recepcija slovenske književnosti (literarnoveden)

- Irena Avsenik Nabergoj: Podobe zapeljivca in ugrabitelja v slovenskem motivu Lepe Vide (literarnoveden, literaren)

-Saša Babič: Uganka v časovnem prerezu (literarnoveden)

- Matjaž Birk: Slovenska književnost v nemškem časopisju na Slovenskem: podobe in družbena funkcija (literarnoveden)

- Milena Mileva Blažić: Recepcija slovenske mladinske književnosti doma in v tujini (literarnoveden)

- Blanka Bošnjak: Recepcija slovstvenega dela Leopolda Volkmerja: pomen za vzhodnoštajersko književnost (literarnoveden)

- Zoran Božič: Problem interpretacije in recepcije Prešernove pesmi Pevcu (literarnoveden, literaren)

- Jadranka Cergol: K pojmovanju manjšinske literature: študija primera literarne produkcije dveh manjšinskih skupnosti (literarnoveden)

- Joanna Cieślar: Recepcja, historia, przekład: Naga wyspa Božidara Jezernika w polskim tłumaczeniu (literarnoveden)

- Renata Debeljak: Recepcija Potrčeve predvojne kratke proze (literarnoveden)

- Monika Deželak Trojar: J. L. Schönleben in njegov pogled na recepcijo slovenske retorske proze v 17. stoletju (literarnoveden)

- Ljudmil Dimitrov: Recepcija sodobne slovenske dramatike kot književnosti: refleksija prevajalca (literarnoveden)

- Marijan Dović: Tri obdobja slovenskega literarnega založništva: ekonomike, politike, ideologije (literarnoveden)

- Olena Dzjuba-Pogrebnjak: Словенська мова і література в Україні: словеністика у працях професора Т. Д. Флоринського (literarnoveden)

- Tomaž Erjavec, Darja Fišer: Recepcija virov starejše slovenščine IMP (literarnoveden, jezikosloven)

- Florence Gacoin-Marks: Francoska prevoda Alamuta (literarnoveden, literaren)

- Monika Gawlak: Prevodi slovenske proze na Poljskem po letu 1991 (jezikosloven)

- Dragica Haramija, Janja Batič: Recepcija postmodernih slikanic (literarnoveden)

- Robert Jereb: Slovenska literarna kritika v periodičnem tisku (1990–1999) (literarnoveden)

- Andraž Jež: Recepcija Stanka Vraza s stališča teorije ideologije (literarnoveden)

- Jožica Jožef Beg: Branje klasične slovenske poezije v gimnaziji (literarnoveden)

- Franci Just: Prevodna recepcija slovenskih pisateljev v prekmurskem časopisu Prijatel in tedniku Novine (literarnoveden)

- Marko Juvan: Kritika in prevod kot prostora medliterarnosti: Čop, Čelakovský in Prešeren (literarnoveden, literaren)

- Irma Kern: Posebnosti kritiškega odziva v medkulturnem posredovanju literarnih besedil (literarna veda)

- Sanja Kostanjšek: Recepcija mladostnika po prvem branju Lainščkovega romana Skarabej in vestalka (literarnoveden, literaren)

- Erwin Köstler, Andrej Leben: Posredovanje slovenske literature v nemški govorni prostor in dvojezično založništvo na Koroškem (jezikosloven)

- Ana Košuta Skok: Recepcija slovenske književnosti v zadnjem triletju osnovne šole (literarnoveden)

- Zvonko Kovač: Međuknjiževna kritika (slovenske) književnosti (literarnoveden)

- Boža Krakar Vogel: Spodbujanje literarne recepcije v vzgoji in izobraževanju: didaktične ambicije in praktični učinki (literarnoveden)

- Ivana Latković: Prijevodi i odjeci suvremene slovenske proze u Hrvatskoj (jezikosloven)

- Marko Ljubešić, Mirjana Benjak: Kako recipirati nepročitano (literarnoveden)

- Laima Masytė Nekaj posebnosti prevoda romana Berte Bojetu Filio ni doma v litovščino (literarnoveden)

- Maja Melinc Mlekuž: Vzgoja narodne pripadnosti pri književnem pouku (literarnoveden)

- Vesna Mikolič: Literarna perspektiva Šalamunovega pesniškega diskurza skozi slovensko in tujejezično leksiko (literarnoveden)

- Jun Mita: Recepcija slovenske književnosti na Japonskem (literarnoveden)

- Marija Mitrović: Edvard Kocbek v srbskih/hrvaških prevodih (literarnoveden, literaren)

- Mladen Pavičić: O pregledih zgodovine slovenske književnosti v madžarskem jeziku (literarnoveden)

- Katarina Podbevšek: Recepcija slovenskega postdramskega besedila (Simona Semenič: tisočdevetstoenainosemdeset) (literarnoveden)

- Timothy Pogačar: Slovenska proza v dveh slovensko-ameriških publikacijah: recepcija zgodnjega 20. stoletja (literarnoveden)

- Gizela Polanc Podpečan: Horizont pričakovanja v pripovedni prozi Florjana Lipuša (literarnoveden)

- Ivo Pospíšil: Nekaj vidikov češkega sprejema Matije Murka (literarnoveden)

- Barbara Pregelj, Moisés Selfa Sastre: Recepcija slovenske mladinske književnosti med špansko govorečimi (literarnoveden)

- Francka Premk, Eva Premk Bogataj: Refleksija in vrednotenje slovenske književnosti Marje Boršnik (literarnoveden)

- Urša Prša: Transformacija antične Medeje v operi Medeja: glasbena drama iz vsakdanjega življenja (literarnoveden)

- Vilma Purič: Sumljivo in abstraktno v poeziji Irene Žerjal (literarnoveden)

- Andrej Rozman: Žiga Herberstein in slovaški humanisti (literarnoveden)

- Megi Rožič: Transnacionalne in transkulturne prvine v poetiki Milene Merlak Detela (literarnoveden)

- Špela Sevšek Šramel: Kako berejo Slovence v tujini: študija recepcije na Slovaškem (literarnoveden)

- Tone Smolej: Molière v zgodnejšem dramskem opusu Andreja Rozmana (literarnoveden)

- Maja Smotlak: Slovenska literarna kritika o narodni identiteti v sodobnem slovenskem romanu v Italiji (literarnoveden)

- Julija A. Sozina: Temeljne raziskave slovenske književnosti v sodobni Rusiji (literarnoveden)

- Marija Stanonik: Vprašanje racionalizacije v slovenski slovstveni folklori (literarnoveden)

- Nadežda Starikova: Slovenska poezija 20. stoletja v ruskih prevodih (literarnoveden)

- Đurđa Strsoglavec: Stopnja prevedljivosti in stopnja recepcije (literarnoveden)

- Jana Šnytová: Prevodi slovenske književnosti v češčino od leta 1945 do sodobnosti (literarnoveden)

- Katarina Šrimpf: Butalci in Süha roba Frana Milčinskega med slovensko pripovedno tradicijo in avtorstvom (literarnoveden)

- Miran Štuhec: Esejistična recepcija slovenske književnosti (literarnoveden)

- Bożena Tokarz: Prevajalec v procesu literarne recepcije (literarnoveden)

- Loredana Umek: V literarnem Trstu: na meji med resničnostjo in njeno ubeseditvijo (literarnoveden)

- Jonatan Vinkler: Ustvarjanje Franceta Prešerna in František Ladislav Čelakovský (literarnoveden)

- Marijanca Ajša Vižintin: Kdo vse piše in (so)ustvarja slovensko književnost? (literarnoveden)

- Saša Vojtech Poklač: Recepcija slovenske književnosti na Slovaškem (literarnoveden)

- Janja Vollmaier Lubej: Kritiška recepcija zgodnejše proze Marjana Kolarja (literarnoveden)

- Janez Vrečko: Novo branje konsov (literarnoveden)

- Martin Vrtačnik: Kognitivni pristop k oblikovanju odrskega govora (Ivo Prijatelj: Totenbirt) (literarnoveden)

- Nina Žavbi Milojević: Uprizoritev dramskega besedila in njena recepcija (Ivan Cankar: Hlapci) (literarnoveden, literaren)

- Alenka Žbogar: Literarno branje in mladostniki (literarnoveden)

- Andreja Žele: Slovenska sodobna literarna ustvarjalnost tudi kot vir novih jezikovnih zmožnosti (literarnoveden, jezikosloven)

- Janja Žitnik Serafin: Slovenske medkulturne vsebine v učnih gradivih za slovenski jezik in književnost (literarnoveden)

Vir --podbirena (pogovor) 19:31, 20. november 2014 (CET)

Življenje človeka ubije.

Ko sem 12. januarja 2012 praznovala 17. rojstni dan, je Jaka Železnikar v arhiv SlovLita prispeval povezavo do spletne strani Pregovori. Pregovori je aplikacija, ki dva slovenska pregovora združi v enega. Tako iz pregovorov »Življenje človeka izuči.« in »Pomisli, preden kaj rečeš, tudi beseda človeka ubije.« dobimo naslov moje današnje objave.

Zanimal me je avtorjev namen, zato sem malo pobrskala po internetu. Na spletni strani Mladine sem našla članek v katerem avtor pojasni, da ga je zanimal »spoj tradicije in (nekaterih) metod značilnih za današnjo spletno komunikacijo in sodobno kulturo«. Dodal je še, da rezultat kljub novosti ostane tradicionalen in bralcu poznan.

Objavi bi dala naslednje »nalepke«:

• Jaka Železnikar
• Pregovori
• Novost s tradicijo

Železnikar, Jaka. Pregovori. SlovLit. 12. januar 2012--podbirena (pogovor) 23:08, 15. januar 2015 (CET)

Dodatno veselje

Pomladni spomin

Ker sem mrzle zime že do grla sita, sem si dan popestrila s pomladno pesmijo, ki sem jo poiskala na dLibu. Da bo v veselje še drugim bralcem, sem jo pretipkala na Wikivir. Naslov pesmi je Pomladni spomin, avtor pa je Žiga Laykauf.--podbirena (pogovor) 00:23, 29. januar 2015 (CET)

Pesem od dohtarja

Razvedrilo ob današnjem sistematskem pregledu: Pesem od dohtarja. --podbirena (pogovor) 16:58, 29. januar 2015 (CET)