Uporabnik:Petrass

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

O Slavistični reviji[uredi]

V rokah držim knjižico z živo rdečimi platnicami. Ob vpisu v knjižnico sem iz kartonaste škatle nemudoma pograbila svoj izvod slovenske literarne revije, njen vonj in izgled pa jasno sporočata, da revije v rokah ni držalo veliko število bralcev. Priznati moram, da tudi sama najverjetneje ne bi ravno strmela v rdeč časopis za jezikoslovje in literarne vede, če ne bi tako narekovala domača naloga. Vsebina same revije je ob prvem pogledu zahtevna, a moje mnenje o zahtevnosti ostane isto tudi ob drugem in tretjem pogledu. Menim, da bom morala "prežvečiti" še mnogo literature in preživeti krepko število predavanj, seminarjev in vaj, da bom ob naslednjem pregledu knjižice razumela vsebino na videz preproste rdečelične Slavistične revije, ki objavlja izvirne znanstvene in strokovne članke s področij slovenističnega jezikoslovja in literarne vede. --Petra Stražišar

Minilo je že nekaj mesecov od pričetka študijskega leta. Naj sporočim, da sem pri vajah Uvod v študij slovenske književnosti, pri seminarski nalogi raziskovala zgoraj omenjeno Slavistično revijo. Revija mi je vedno manj tuja in zares postaja bolj razumljiva. Kot zanimive ugotovitve naj povem, da je do vsebinskih in oblikovnih sprememb prišlo, ko je na mesto odgovornega urednika prišel Jože Toporišič. Takrat je zelenkasto barvo platnic zamenjala rdeča, spremenil se je podnaslov revije, ki se glasi: "Časopis za jezikoslovje in literarne vede", odgovorni urednik je prav naš profesor Miran Hladnik, tehnična urednica pa profesorica Urška Perenič. Ha, ob tej novici boste kritike najverjetneje zadržali zase, če vas v prihodnje še čaka izpit...Pa srečno! --Petra Stražišar

Literarna veda[uredi]

Vožnja z avtobusom do jesensko obarvane Ljubljane je ponudila čas, da razmislim o literarnovednih dogodkih, ki so nas spremljali v tem tednu. Kmalu sem ugotovila, da prav zares nisem zasledila nobenega javno objavljenega literarnovednega dogodka. Morda sem bila premalo pozorna ali pa v množici oglasnih sporočil o najnovejših parfmumih,čokoladah,..., ki so razprostrta po hišah, kozolcih in oglaševalnih tablah, ljudje zaradi hitrega načina življenja preprosto spregledamo takšna obvestila. Tako sem se v toplem zavetju doma, prek spleta najprej seznanila kaj pravzaprav iščem. Ugotovila sem, da je literarna veda raziskovalno področje znotraj filologije, ki zajema literarno zgodovino in literarno teorijo. Slovenska literarna zgodovina(eno od poglavij literarne vede) skupaj s slovenskim jezikoslovjem tako dobi ime slovenistika. Literarnovedni dogodek se bo potemtakem zame odvijal skozi celotno študentsko leto. Ob poplavi informacij pravzaprav ne vem več kateri podatek sploh iščem, zato bo moja zadnja misel le, da med sprehajanjem po ljubljanskih ulicah, navkljub opazovanju okolice nisem zasledila literarnovednega dogodka, na spletni strani RTV SLO pa sem opazila video prispevek o podeljevanju Jenkove nagrade, za najboljšo pesniško zbirko, pesnici Anji Golob. --Petra Stražišar

Misli o Novi pisariji[uredi]

V nalogi moram omeniti moje popolno strinjanje z odstavkom v poglavju pismenost, ki govori, kako vlogo pišočega povezujejo s čudaštvom in njihovega dela ne cenijo enako kot fizičnega. Bila sem priča mnogim podobnim dogodkom, ki so me pošteno razjezili. Nova pisarija me je zares prijetno presenetila. Začetno odlašanje z branjem se je kmalu sprevrglo v požiranje besed. Misel, da nekega dne morda pismenosti ne bomo več povezovali z ročnimi spretnostmi, kot to počnemo še dandanes, pa je skladna mojemu mišljenju. Na spletni strani www.Fran sem preverila pomen besede paradigma: paradígma -e ž (ȋ) knjiž. vzorec, primer: paradigme za rekonstrukcijo dogodka / ekspr. njegova literatura je paradigma natančnosti. Zanimanje na kakšen način pomeni po amiševsko pa je razjasnila wikipedija, saj sem s klikom na besedo izvedela, da so amiši znani zlasti po preprostem načinu življenja, oblačenja in zavračanju moderne tehnologije v vsakdanjem življenju.

Simpozij Obdobja[uredi]

  1. Irena Avsenik Nabergoj: Podobe zapeljivca in ugrabitelja v slovenskem motivu Lepe Vide (literarnoveden prispevek)
  2. Saša Babič: Uganka v časovnem prerezu (literarnoveden p.)
  3. Matjaž Birk: Slovenska književnost v nemškem časopisju na Slovenskem: podobe in družbena funkcija (literarnoveden p.)
  4. Milena Mileva Blažić: Recepcija slovenske mladinske književnosti doma in v tujini (literarnoveden p.)
  5. Blanka Bošnjak: Recepcija slovstvenega dela Leopolda Volkmerja: pomen za vzhodnoštajersko književnost (literarnoveden p.)
  6. Zoran Božič: Problem interpretacije in recepcije Prešernove pesmi Pevcu (literarnoveden p.)
  7. Jadranka Cergol: K pojmovanju manjšinske literature: študija primera literarne produkcije dveh manjšinskih skupnosti (literarnoveden)
  8. Joanna Cieślar Recepcja, historia, przekład: Naga wyspa Božidara Jezernika w polskim tłumaczeniu (literarnoveden p.)
  9. Renata Debeljak: Recepcija Potrčeve predvojne kratke proze (literarnoveden p.)
  10. Monika Deželak Trojar: J. L. Schönleben in njegov pogled na recepcijo slovenske retorske proze v 17. stoletju (literarnoveden p.)
  11. Ljudmil Dimitrov: Recepcija sodobne slovenske dramatike kot književnosti: refleksija prevajalca (literarnoveden p.)
  12. Marijan Dović: Tri obdobja slovenskega literarnega založništva: ekonomike, politike, ideologije (literarnoveden p.)
  13. Olena Dzjuba-Pogrebnjak: Словенська мова і література в Україні: словеністика у працях професора Т. Д. Флоринського (jezikosloven p.)
  14. Tomaž Erjavec, Darja Fišer: Recepcija virov starejše slovenščine IMP (jezikosloven p.)
  15. Florence Gacoin-Marks: Francoska prevoda Alamuta (literarnoveden p.)
  16. Monika Gawlak: Prevodi slovenske proze na Poljskem po letu 1991 (jezikosloven p.)
  17. Dragica Haramija, Janja Batič: Recepcija postmodernih slikanic (literarnoveden p.)
  18. Robert Jereb: Slovenska literarna kritika v periodičnem tisku (1990–1999) (literarnoveden p.)
  19. Andraž Jež: Recepcija Stanka Vraza s stališča teorije ideologije (literarnoveden p.)
  20. Jožica Jožef Beg: Branje klasične slovenske poezije v gimnaziji (literarnoveden p.)
  21. Franci Just: Prevodna recepcija slovenskih pisateljev v prekmurskem časopisu Prijatel in tedniku Novine (literarnoveden p.)
  22. Marko Juvan: Kritika in prevod kot prostora medliterarnosti: Čop, Čelakovský in Prešeren (literarnoveden p.)
  23. Irma Kern: Posebnosti kritiškega odziva v medkulturnem posredovanju literarnih besedil (literarnoveden p.)
  24. Sanja Kostanjšek: Recepcija mladostnika po prvem branju Lainščkovega romana Skarabej in vestalka (literarnoveden p.)
  25. Erwin Köstler, Andrej Leben: Posredovanje slovenske literature v nemški govorni prostor in dvojezično založništvo na Koroškem (jezikosloven p.)
  26. Ana Košuta Skok: Recepcija slovenske književnosti v zadnjem triletju osnovne šole (literarnoveden p.)
  27. Zvonko Kovač: Međuknjiževna kritika (slovenske) književnosti (literarnoveden p.)
  28. Boža Krakar Vogel: Spodbujanje literarne recepcije v vzgoji in izobraževanju: didaktične ambicije in praktični učinki (literarnoveden p.)
  29. Ivana Latković: Prijevodi i odjeci suvremene slovenske proze u Hrvatskoj (jezikosloven p.)
  30. Marko Ljubešić, Mirjana Benjak: Kako recipirati nepročitano (literarnoveden p.)
  31. Laima Masytė: Nekaj posebnosti prevoda romana Berte Bojetu Filio ni doma v litovščino (literarnoveden p.)
  32. Maja Melinc Mlekuž: Vzgoja narodne pripadnosti pri književnem pouku (literarnoveden p.)
  33. Vesna Mikolič: Literarna perspektiva Šalamunovega pesniškega diskurza skozi slovensko in tujejezično leksiko (literarnoveden p.)
  34. Jun Mita: Recepcija slovenske književnosti na Japonskem (literarnoveden p.)
  35. Marija Mitrović: Edvard Kocbek v srbskih/hrvaških prevodih (literarnoveden p.)
  36. Mladen Pavičić: O pregledih zgodovine slovenske književnosti v madžarskem jeziku (literarnoveden p.)
  37. Katarina Podbevšek: Recepcija slovenskega postdramskega besedila (Simona Semenič:tisočdevetstoenainosemdeset) (literarnoveden p.)
  38. Timothy Pogačar: Slovenska proza v dveh slovensko-ameriških publikacijah: recepcija zgodnjega 20. stoletja (literarnoveden p.)
  39. Gizela Polanc Podpečan: Horizont pričakovanja v pripovedni prozi Florjana Lipuša (literarnoveden p.)
  40. Ivo Pospíšil: Nekaj vidikov češkega sprejema Matije Murka (literarnoveden p.)
  41. Barbara Pregelj, Moisés Selfa Sastre: Recepcija slovenske mladinske književnosti med špansko govorečimi (literarnoveden p.)
  42. Francka Premk, Eva Premk Bogataj: Refleksija in vrednotenje slovenske književnosti Marje Boršnik (jezikosloven p.)
  43. Urša Prša: Transformacija antične Medeje v operi Medeja: glasbena drama iz vsakdanjega življenja (literarnoveden p.)
  44. Vilma Purič: Sumljivo in abstraktno v poeziji Irene Žerjal (literarnoveden p.)
  45. Andrej Rozman: Žiga Herberstein in slovaški humanisti (literarnoveden p.)
  46. Megi Rožič: Transnacionalne in transkulturne prvine v poetiki Milene Merlak Detela (literarnoveden p.)
  47. Špela Sevšek Šramel: Kako berejo Slovence v tujini: študija recepcije na Slovaškem (literarnoveden p.)
  48. Tone Smolej: Molière v zgodnejšem dramskem opusu Andreja Rozmana (literarnoveden p.)
  49. Maja Smotlak: Slovenska literarna kritika o narodni identiteti v sodobnem slovenskem romanu v Italiji (literarnoveden p.)
  50. Julija A. Sozina: Temeljne raziskave slovenske književnosti v sodobni Rusiji (literarnoveden p.)
  51. Marija Stanonik: Vprašanje racionalizacije v slovenski slovstveni folklori (literarnoveden p.)
  52. Nadežda Starikova: Slovenska poezija 20. stoletja v ruskih prevodih (literarnoveden p.)
  53. Đurđa Strsoglavec: Stopnja prevedljivosti in stopnja recepcije (literarnoveden p.)
  54. Jana Šnytová: Prevodi slovenske književnosti v češčino od leta 1945 do sodobnosti (literarnoveden p.)
  55. Katarina Šrimpf: Butalci in Süha roba Frana Milčinskega med slovensko pripovedno tradicijo in avtorstvom (literarnoveden p.)
  56. Miran Štuhec: Esejistična recepcija slovenske književnosti (literarnoveden p.)
  57. Bożena Tokarz: Prevajalec v procesu literarne recepcije (literarnoveden p.)
  58. Loredana Umek: V literarnem Trstu: na meji med resničnostjo in njeno ubeseditvijo (literarnoveden p.)
  59. Jonatan Vinkler: Ustvarjanje Franceta Prešerna in František Ladislav Čelakovský (literarnoveden p.)
  60. Marijanca Ajša Vižintin: Kdo vse piše in (so)ustvarja slovensko književnost? (literarnoveden p.)
  61. Saša Vojtech Poklač: Recepcija slovenske književnosti na Slovaškem (literarnoveden p.)
  62. Janja Vollmaier Lubej: Kritiška recepcija zgodnejše proze Marjana Kolarja (literarnoveden p.)
  63. Janez Vrečko: Novo branje konsov (literarnoveden p.)
  64. Martin Vrtačnik: Kognitivni pristop k oblikovanju odrskega govora (Ivo Prijatelj: Totenbirt) (literarnoveden p.)
  65. Nina Žavbi Milojević: Uprizoritev dramskega besedila in njena recepcija (Ivan Cankar: Hlapci) (literarnoveden p.)
  66. Alenka Žbogar: Literarno branje in mladostniki (literarnoveden p.)
  67. Andreja Žele: Slovenska sodobna literarna ustvarjalnost tudi kot vir novih jezikovnih zmožnost (jezikosloven p.)
  68. Janja Žitnik Serafin: Slovenske medkulturne vsebine v učnih gradivih za slovenski jezik in književnost (jezikosloven p.)
  69. Igor Žunkovič: Pomen sodobne fizike v poeziji Gregorja Strniše (literarnoveden p.)

SlovLit, 15.5.2014[uredi]

V pomladnem času, na dan, ko sem praznovala 19. rojstni dan je Slovensko društvo za primerjalno književnost objavilo vabilo na prireditev: SLOVENSKA PRIMERJALNA KNJIŽEVNOST DANES, ki je bila organizirana ob štiridesetletnici društva, sledil pa ji je volilni občni zbor SDPK. Uroš Škerl Kramberger, je objavil povezavo na spletni strani in napisal, da Nemčija zavrača tuje jezike, Slovenija jih govori, Špela pa je napisala vabilo na 14. tradicionalni pohod po Kosmačevi učni poti, ki je potekal 17. maja.

Napake nas učijo[uredi]

Popravila in izboljšala sem geslo na Wikipediji ter odpravila odvečno vejico. Raziskala sem besede, ki se nahajajo na Wikipediji in jih "polinkala". Ustvarjanje povezav mi je vzelo nekoliko več časa, vendar sem uspešno opravila delo. Odvečne besede sem odstranila (npr. opisoval, pripovedoval, v knjigi,...) Na Wikiverzi pa sem odstranila presledke med enačaji in začetkom naslova.

Še zgodovinske osebnosti (Pia Mlakar itd.) polinkajte. In moje popravke si oglejte v zgodovini strani. --Hladnikm (pogovor) 09:16, 12. februar 2015 (CET)