Uporabnik:PetraAhcin

Domače naloge

DN 11: Sporočilo na SlovLit (17. 12. 2021)

Prav na moj rojstni datum ni bilo objavljenega nobenega obvestila. Datumsko je najbližje obvestilo z naslovom "Brez komentarja, lp miran", objavljeno 13. 6. 2002 14 minut čez 9 zjutraj, avtor pa je naš profesor Milan Hladnik. Gre za posredovano sporočilo o univerzitetnih diplomah, pravzaprav za oglas za enostavno pridobitev katerekoli diplome brez kakršnegakoli preverjanja znanja. Sklepam, da je šlo za ponarejanje oz. neke vrste ilegalno izdajanje diplom, na katerega je želel profesor s posredovanjem opozoriti. [1]

DN 10: Nalaganje fotografije (10. 12. 2021)

Na spletišče Wikimedia commons sem naložila fotografijo vaškega središča v Naklem, ki je zapisano v Registru kulturne dediščine pod številko 15959. Naklo - vaško središče

DN 9: Register kulturne dediščine (3. 12. 2021)

V Register kulturne dediščine RKD je vpisano samo središče kraja, iz katerega prihajam. Vaško jedro Nakla je bilo namreč prvič omenjeno že leta 1241. Prva cerkev je bila omenjena leta 1348, današnja pa stoji od 1735.

Naslednja označba v RKD je prav tako del današnjega naselja. Gre za arheološko območje Pivka, kjer so našli del rimske pepelnice. Iz rimske dobe so tudi ostanki vile rustice (podeželske vile) v Strahinju.

Vpisani sta tudi dve gradišči, eno na Žejski Dobravi in eno na Štuclju nad Pivko, obe iz zgodnjega srednjega veka.

Poleg tega je označeno današnje pokopališče, ki je nastalo po opustitvi tistega ob cerkvi. Na njem naj bi bilo nekaj zgodovinsko pomembnih nagrobnikov in spomenik padlim v vojni.

DN 8: Lektura wikipedijskega članka (26. 11. 2021)

Popravila sem nekaj pravopisnih in slogovnih napak v članku o filmu Poseidon.

Popravila sem:

• odvečno vejico med vezniki (Medtem, ko) [2]
• vejico pred in
• nesmiselni besedi v povedi (in bolj)
• odvečno vejico med vezniki (Potem, ko)
• napačen zaimek [3].

Poleg tega sem popravila tudi nekaj vsebinskih napak in dodala en vir, saj dva izmed treh navedenih vodita do neobstoječih strani. Nekaj podatkov v članku je še vedno nejasnih, vendar se nisem čutila pristojne za popravke, saj filma niti nisem gledala niti nisem o njem brala.

DN 7: Literarne posebnosti v okolici domačega kraja (19. 11. 2021)

V Naklem se je leta 1869 rodil pisatelj in duhovnik Franc Bleiweis, ki je zbiral leksikalno gradivo v domačem kraju. Objavil je več nabožnih del, med njimi tudi povest V nebesih pri sveti birmi.

Znotraj naše občine je v Podbrezjah domačija Mimi Malenšek, pisateljice in prevajalke, ki je živela med letoma 1919 in 2012. Sicer se je rodila na Koroškem, vendar je od treh mesecev dalje živela pri očetu v Podbrezjah. Svoje matere ni nikdar spoznala, saj je bila vojna begunka, kasneje pa ji niso pustili priti blizu hčeri. Po gimnaziji je Mimi hotela študirati umetnostno zgodovino ali zgodovino, vendar zaradi pomanjkanja denarja ni imela te možnosti. Kasneje je vstopila v Društvo slovenskih pisateljev, kjer se je spoznala z drugimi pisatelji in pisateljicami. Štejemo jo med najplodovitejše slovenske pisateljice, saj je napisala preko 20 romanov (večinoma vojnih in zgodovinskih), mnogo jih je tudi prevedla. V Podbrezjah sta prav tako Malenškin nagrobnik in kip.

Tam najdemo tudi kip Karla Mauserja, pesnika in pisatelja, ki je bil večkrat zaprt in dvakrat izgnan iz domovine, zato je pobegnil v ZDA.

Kot dogajališče zgodovinskih romanov je Naklo z okolico vpleteno predvsem v dela Ilke Vašte (konkretno v deli Roman o Prešernu in Izobčenec: Roman o Janezu Trdini), Petra Bohinjca (Pod krivo jelko: Povest iz časov rokovnjačev na Kranjskem), Gustava Strniše (Francozi in rokovnjači) in Bogdana Novaka (Lipa zelenela je, 7: Ugasla ognjišča: Slovenska saga).

DN 6: Literarni zgodovinar Kozma Ahačič (12. 11. 2021)

Spletna stran literarnega zgodovinarja Kozme Ahačiča je precej obsežna. Vsebina je razdeljena na osem poglavij, poleg precej stalnih zadnjih štirih na Življenje in delo, Nagrade in priznanja, Pomembnejša knjižna dela in Literarno delo. Dodana je tudi njegova fotografija iz leta 2007 s spodaj navedenimi datumom rojstva, državljanstvom in poklici, ki imajo vsi ustvarjene povezave na druge Wikipedijine strani. Na sploh je znotraj besedila mnogo povezav (veliko besed je obarvanih modro, kar pomeni povezavo na druge Wikipedijine strani), če smo natančni 51. Pod poglavjem Pomembnejša knjižna dela so po alinejah bibliografsko navedena njegova dela z letnicami izida vse od leta 2006 do lanskega leta. Presenetljivo je, da je pod razdelkom Bibliografija navedena le povezava na COBISS, sklica sta le dva, zunanje povezave pa štiri. Veliko več je spodaj navedenih kategorij, ki jih je kar 18.

Stran je leta 2009 ustvaril uporabnik z vzdevkom Isjk in še nekaj mesecev sodeloval pri njeni nadgradnji, vendar danes uporabnikova stran ne obstaja več. Skupno je bilo na strani izvedenih preko 400 000 sprememb znotraj 58 urejanj, zadnje med njimi je bilo 14. januarja letos. V zadnjih 30 dneh je stran obiskalo 229 ljudi. Na to stran ni preusmeritev in ima manj kot 30 sledilcev.

DN 5: Monika Gawlak: Ekfraza v poeziji Gregorja Strniše (5. 11. 2021)

Monika Gawlak, docenta na Šlezijski univerzi v Katovicah na Poljskem, raziskuje slovensko literaturo 20. stoletja in njene prevode v poljski jezik. V Slavistični reviji piše o dveh ciklih Gregorja Strniše iz zbirke Škarje in obravnava povezavo dotičnih pesmi s slikarskimi deli Giorgia de Chirica. Najprej definira sam izraz "ekfraza", ki ima na različnih področjih nekoliko neenake razlage. V leksikonu Literatura ekfraza pomeni podroben opis umetniških del, kipov ali stavb, medtem ko jo v širšem pomenu mnogi raziskovalci definirajo kot "verbalno reprezentacijo grafične ali vizualne reprezentacije" (Hefferman v Gawlak 478). Avtorica sama ekfrazo obravnava kot "pesniško delo, ki opisuje slikarsko, kiparsko ali arhitekturno umetnino", kar povzema po Glowinskem. Za tovrstno opredelitev sta potrebna dva pogoja, in sicer, da je v naslovu, podnaslovu ali delu samem omenjen naslov umetniškega dela ali priimek avtorja, ter opis umetniškega dela v besedilu. V obeh ciklih je navezava na dela Chirica očitna že na prvi pogled, saj ju je Strniša podnaslovil "po načinu mojstra Giorgia de Chirica" in "iz albuma Giorgia de Chirica". V slednjem so nekatere pesmi celo naslovljene enako kot Chiricove slike. Kljub neposrednim povezavam pa pesmi niso neposredni opisi slik, gre bolj za t.i. literarne ekfraze, kar pomeni, da avtor ne opisuje konkretnih podob na sliki, temveč se poskuša vplesti svoja notranja občutja oz. interpretacijo slike ali ustvariti podobno vzdušje. Izjema je le pesem Avto, ki je edini primer natančnega opisa slike v tistem ciklu. Po večini se pesnik namreč navezuje na splošnejše značilnosti Chiricove slikarske umetnosti, npr. sence, ulice, in hkrati upodablja lastni vidik resničnosti, ki je večdimenzionalna, skrivnostna in nedoumljiva.

Gawlak, Monika. "Ekfraza v poeziji Gregorja Strniše". Slavistična revija 61.3 (2013): 477-484.

DN 4: Slavistična revija (29. 10. 2021)

Slavistično revijo s podnaslovom Časopis za jezikoslovje in literarne vede izdaja Slavistično društvo Slovenije. Zvežčiči v značilni rdeči barvi izhajajo nekajkrat letno in so nekakšno nadaljevanje druga druge, zato se označevanje strani ne prične z ena, ampak na primer z 447. V tretji številki 61. letnika (julij-september 2013) je zbranih sedem razprav in tri ocene, zapiski, gradiva oz. poročila. Med slednjimi je prvi napisan v ruščini, drugi v češčini in tretji v slovenščini. V sklopu razprav so vse v slovenskem jeziku, raze razprave Aleksandra Popina z naslovom Sedmi krug Vaska Pope, ki je v srbskem jeziku. Če smo dovolj pozorni pa lahko opazimo, da je bila tudi tretja izmed teh pravzaprav prvotno napisana v poljskem jeziku, vendar je v Slavistični reviji prevedena v slovenščino. Vsaka razprava se začne s kratkim uvodom, ki napoveduje glavne poudarke, sledijo ključne besede in prevod obojega v angleščino. Glavni del na obsegu več strani obravnava temo z mnogimi opombami in sprotnim citiranjem, kot se za strokovno besedilo spodobi. Virom in literaturi sledi angleški povzetek. Poročila v nasprotju z razpravami obsegajo le stran ali dve, gre za nestrokovna besedila, zato tudi ni povzetkov, opomb, citiranja itd.

DN 3: Popravljalci sveta (22. 10. 2021)

Veliko ljudi ni zadovoljnih s svetom in vidijo mnogo prostora za napredek, vendar to ni nujno slabo, saj lahko glede tega marsikaj storimo. Ena možnost je Wikipedija, kjer lahko vsak ureja, popravlja in dopolnjuje članke. Vandalizem v tem primeru ni problem, saj se vsi zlonamerni posegi hitro odpravljeni (celo s strani tujih uporabnikov). Ob tem je potrebno izpostaviti, da je število slovenskih člankov v primerjavi s številom govorcev nadpovprečno; na lestvici števila člankov smo na približno 40. mestu, po številu govorcev pa zasedamo okrog 150. (kar tudi sicer ni "slaba" uvrstitev, saj še vedno spadamo med vitalne jezike). Pomembno je, skratka, da smo tudi sami pripravljeni vlagati v skupno dobro (Wikipedija je namreč zastonj in temelji na prostovoljnih urednikih), saj lahko vejico za vejico popravimo svet.

DN 2: Utopija (15. 10. 2021)

Utopično razmišljanje je skupno mnogim različnim literatom, filozofom, pisateljem ipd. Bolj kot na ideologije, ki temeljijo na utopičnih idejah, bi se osredotočila na tovrstne romane, predvsem na Alamuta Vladimirja Bartola in Krasni novi svet Aldousa Huxleya. Knjigi namreč vsaka na svoj način predstavita pomanjkljivosti utopičnega razmišljanja.

Bartolov roman govori o možu Seiduni, ki hoče s spletko in zvijačo vzpostaviti nov družbeni red, ki naj bi bil po njegovem idealen, vendar prav za doseganje tega ideala zavaja na stotine svojih junakov in učencev ter da umoriti največje voditelje bližnjega vzhoda.

Drugi roman bralcu predstavi iznakaženo podobo idealnega utopičnega sveta, kjer so vsi srečni, vendar živijo brez smisla in lastne volje. Skupino ljudi, ki živijo izven civilizacije in imajo bralcu podobne nazore ter način življenja, ostali prezirajo in zaničujejo. Edini iz skupine, ki preko spleta okoliščin pristane v jedru "sprogramirane" civilizacije, ob vsej izprijenosti zblazni.

Oba romana torej prikazujeta, kako nemogoča je utopična ureditev sveta, sicer pa to vemo tudi iz zgodovine, saj se noben vzpon utopične ideologije ni končal dobro.

Študij Nove pisarije

Uvod

Kam z avtorjem

• čeprav lahko tudi drugi uporabniki urejajo spletno izdajo, nosi odgovornost za knjigo podpisani avtor
• problem pri vpisu v Cobiss zaradi leta in kraja izdaje

Prešernova Nova pisarija

• satirična pesem iz Kranjske čbelice, ki karikira ideal ljudskega jezika in pobožnosti

Pismenost

• biti pismen pomeni obvladovati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo
• z uvedbo obveznega šolanja pismenost izgubi status privilegiranosti
• dojemanje pismenosti se spreminja; nekoč vse na roke, danes tipkanje
• več vrst pismenosti: digitalna, kartografska, strokovna ...
• knjiga se osredotoča na višje oblike pismenosti (sposobnost tvorjenja besedil in razširjanja v javnosti)
• sporočilo brez bralca je mrtvo sporočilo (tudi v Cobissu ne vpišejo knjig, ki niso nikoli izposojene)
• kljub skoraj 100% pismenosti malokdo piše in objavlja

Informacijska družba

• informacijska družba nadomestila industrijsko družbo (danes družbeni mediji, omrežja itd.)
• konflikt med zagovorniki tiskanih in digitaliziranih knjig; družba se razvija, vloga tiskanih knjig marginalizirana

Wikiji

• prednosti: lahka dostopnost, voluntarizem (v ozadju ni ekonomskega interesa), kooperativnost, jedrnatost (enciklopedistični slog)
• Wikiji so skupek spletišč z osrednjo Wikipedijo iz leta 2001
• Wikimedia zajema: Wikipedijo, WIkivir, Wikiknjige, Wikiverzo, Zbirko (za slikovno gradivo), Wikislovar
• Wikipedija nas nagovarja k sodelovanju
• slovenščina na lestvici jezikov na Wikipediji po kvaliteti zavzema 40. mesto
• po Kornalijevi kategorizaciji slovenščina spada med vitalne jezike, torej ni v nevarnosti "izumrtja" (border line), a tudi ni v "comfort zone", kamor spada 16 največjih jezikov
• 54% klikov še vedno predstavlja angleška Wikipedija, vendar delež upada
• slovenska Wikipedija od 2002, 150 000 gesel, 500 aktivnejših uporabnikov
• licenca "creative commons" (cc) oz. licenca ustvarjalnega ljudstva uporniška v razmerju do copyright-a oz. avtorskih pravic
• creative commons omogoča inditificiranje avtorjev vseh popravkov
• kredibilnost objav zagotavljajo recenzijski postopki (peer reviewing)
• nevrtalnost je eden glavnih wikipedijskih principov

Wikiji in šola

• že od leta 2005 med projekti fakultetni seminarji; dilema o prostovoljnosti študentskih prispevkov (nagrajeno oz. pod prisilo)
• objavljanje na prosto dostopno spletišče predstavlja odgovornost
• vandalizem se z medsebojnim sodelovanjem hitro odpravi (se ga razveljavi v zgodovini urejanja)

Avtor

• pozornost skozi čas prehaja od avtorja k bralcu in obratno
• sprva pomembno, kaj je avtor hotel povedati, pozornost je na njem
• od "interpretacijske šole" v 60. letih 20. stol. je pomembnejše besedilo samo, od 80. let pa je v središču bralec

Motivacija za pisanje

• pisanja se lotimo zaradi predmeta, vrednega ubesedovanja, samega sebe oz. socialne skupine (za narodov blagor)
• etično sprejemljivo le pisanje, ki izvira iz zanimanja za temo (ne zaradi samopromocije ali manipulacije)
• problem npr. v znanosti, ko kdo ne upošteva gradiva, ki izpodbija njegove hipoteze
• v splošnem velja, da je pisanje, ki se ne ozira na sposobnost dojemanja bralcev, neprofesionalno in nepotrebno
• funkcijske zvrsti jezika: vsakdanje sporazumevanje, leposlovna, strokovna, publicistična (poljudnoznanstvena besedila razvrstimo glede na mesto objave)

Izbira jezika

• če pišemo za globalno javnost, pišemo v "lingui franci", torej angleščini
• za domačo publiko pišemo v slovenščini (tudi najbolj smiselno za razprave o slovenski književnosti)
• angleške objave so v znanstvenem svetu v privilegiranem položaju (angleška Wikipedija je prva med zadetki, ima največ povezav z drugih strani)
• za mednarodno odmevnost besedila se je potrebno potruditi: angleški povzetek, udeležba tujih simpozijev, ustvarjanje povezav s spletnih strani itd.

Izbira teme

• število možnih izbir narašča, zato je težko vedeti, če smo izbrali optimalno izbiro
• vrednost za nas ima le tema, ki smo jo izbrali (za druge ne vemo, kaj sploh predstavljajo)
• teme bi morali izbirati čimbolj raznoliko, ne zgolj na podlagi naših interesov (bolj kot se ukvarjaš s temo, bolj ti je všeč)
• stroka se ne bi smela ozirati na to, kaj je trenutno všeč ljudstvu

Vaje v pisanju

• pisanje je veščina, ki se je je potrebno naučiti (tako s peresom kot preko tipkovnice)

Usoda avtorstva

• avtorstvo eden najstarejših konceptov
• zakonsko bralec nima nobene zaščite (razen okt potrošnik), avtor jo ima
• avtorji so združeni v močnejše skupnosti (npr. Društvo pisateljev)
• včasih so avtorji bili elita, še danes lektorji in uredniki le skrajno občutljivo posegajo v besedila
• avtorski napuh je brezpredmeten in nikomur v korist

Soavtorstvo

• wikiji temeljijo na soavtorstvu oz. sourejanju, zato popravkov ne smemo razumeti kot kritiko, ampak kot sodelovanje
• drugače je pri Wikiknjigah, kjer gre za občutno daljša besedila, zato vključuje seznam vseh sodelujočih oz. vsaj najplodovitejših
• pomemben je "duh usklajevanja"
• pri tem je pomembno zaupanje sodelavcem in njihovi ekpertizi
• pri posegih važna njihova korist, ne avtor

Objavljanje

• objavljanje danes dostopnejše in cenejše, zato tudi bolj razširjeno (včasih so lahko objavljali le z velikimi vsotami denarja ali vezami)
• objavljanje ni zgolj postavljanje na splet; namen objave je, da jo kdo najde in prebere (zato nedostopne oz. skrite spletne strani ne štejejo kot objave)
• razdor med pravico do informiranosti in pravico do zasebnosti

Množični um ali pametna množica

• mnogo različnih izrazov za množični um oz. kolektivno zavest; princip javnega sodelovanja anonimnih posameznikov
• znanje javna dobrina, ki bi morala biti zastonj (rekel že sv. Avguštin)
• skozi zgodovino več poskusov zbiranja vsega dotedanjega znanja (Aleksandrijska knjižnica, enciklopedije)
• informacije razporojene abecedno ali drevesno (pri Wikipediji Glej tudi ali Kategorije)
• kritike Wikipedije izpostavljajo možnost manipulacije in neodgovornost za informacije
• mnogi mnenja, da so le nadpovprečni posamezniki sposobni družbenega spreminjanja, zaničujejo "drhal"
• množica včasih iskala voditelje z avtoriteto, danes gre za skupnost posameznikov, ki med seboj komunicirajo

Avtorske licence

• različne stroke definirajo besedilo različno; s stališča prava je to intelektualna lastnina, zato copyright

Creative commons

• v slovenščini "ustvarjalna gmajna"
• izhaja iz svobodne kulture, namenjena lajšanju dostopa
• Priznanje avtorstva (attribution - BY); delo se lahko kopira in izpeljuje z navedbo avtorja
• Deljenje pod istimi pogoji (share-alike - SA); delo se lahko razširja le z licenco
• Nekomercionalno (non-commercial - NC); delo se lahko razširja itd. le za nekomercionalni namen
• Brez predelav (no derivative works - ND); delo se lahko razširja, ni pa dovoljena predelava

licence cc so spremenljive

• najsodobnejšo cc 4.0 lahko kdorkoli namesti na svoji spletni strani, omogoča pa prost dostop pod pogojem navedbe avtorja

Copyright

• ščiti izvirna avtorska dela (literaturo, arhitekturo, filme itd.) pred nepooblaščenim razmoževanjem, izvajanjem, predelavo in objavo
• v osnovi zakonodaja preganja finančno okoriščanje na tuj račun, vendar pogosto tudi pritožbe zaradi moralnih pravic, npr. prisvajanje tujega dela, nekorektno citiranje
• problemi, da preveč poudarja avtorja, ni prilagojena informacijski družbi (internetu), intelektualne proizvode v prvi vrst obravnava kot lastnino, ne javno dobrino
• avtorska zaščita velja za časa življenja tvorca in še 70 let (tudi neobjavljena dela)
• lastnik pravic avtor, dokler jih ne proda ali odstopi, v okviru službenih obveznosti pa inštitucija
• gradivo, ki je last inštitucije, je brez dovoljenja lahko uporabljeno le znotraj le-te
• prodaja dela ni enaka prodaji avtorskih pravic; ob prodaji pravic avtor ne odloča več o razmoževanju
• neprofitna uporaba gradiva ni kazniva, tudi na primer v šolstvu
• ni vse na spletu prosto uporabno (kopiranje za javno rabo ali prodajo večinoma ni dovoljeno)

Bralec

Prosti dostop

• osnovno znanje bi moralo biti prosto dostopno oz. zastonj (v nekaterih državah imeli zastonj učbenike za CPP, Sveto pismo, cestne zemljevide, učbenike za učenje jezika ipd.)
• za znanje zunaj šolstva dostopnost manj samoumevna (plačamo članarino za knjižnico, vstopnino za muzej)
• s pojavom storitev in proizvodov na internetu je vedno več stvari zastonj (slovarji, zemljevidi)
• omejuje nas nezaupljivost oz. miselnost, da je človek človeku volk; Wikipedija dokazuje dobro človeka (plačljiva konkurenca propadla)
• prek zgodovine bi se lahko že naučili, da tuje ni nujno slabo (uvožen krompir, pesniške oblike, informacijske spletne strani)
• znanstveni članki, financirani s strani EU, morajo biti zastonj
• prosta ali odprta dostopnost; razlika med prostim dostopom in prosto vsebino
• prosti (licenca c - pravice v lasti založbe) vs. odprti dostop (licenca creative commons)
• dokument ni prosto dostopen, če moramo zanj plačati
• zlati prosti dostop; zagotovi založnik, navadno recenzirani revijalni članki
• zeleni prosti dostop; zagotovi avtor, navadno predobjave ali poobjave
• sivi prosti dostop; spletno dosegljivost sicer težko dosegljivih publikacij (diplomske naloge)
• hibridni (na internetu prost, plačljiv tiskani), zakasnjeni, platinasti (stroške kril nekdo drug)
• pobudniki prostega dostopa učitelji, raziskovalci, ministrstva, ovirajo pa ga v glavnem založbe

Založbe

• založbe in knjigarne knjige obravnavajo kot tržno vblago, kar otežuje prosto dostopnost informacij in znanja
• biti informiran ena izmed osnovnih človekovih pravic
• znanstvene razprave tiskane zgolj s propagandnim namenom, vendar gre za to veliko denarja - učinkovitejše bi bilo propagiranje na spletu
• predatorske založbe omogočajo prot dostop do strokovnih člankov; avtor plača stroške objave, namesto honorarja dve zastonj objavi v časopisu

Repozitoriji

• najočitnejši dokaz o vplivnosti znanstvenega objavljanja preko števila citiranosti, povedno tudi število branosti (št. dostopov do strani); na prvo se bolj osredotočajo pisci, ki jim gre za vplivnost v strokovni publiki, na drugo pa, ki jim gre za vplivnost v splošni
• repozitoriji imajo funkcijo štetja ogledov objav že vgrajeno
• vgradimo lahko zastonjske števce ali Google analytics, ki je namenjen predvsem podjetnikom
• prosta dostopnost prispeva k večji branosti, a problem v porazdelitvi stroškov
• možnost bi bila t. i. naročnina na internet (podobno kot komunala, TV), v Sloveniji avtorsko nadomestilo na podlagi števila knjižničnih izposoj
• možne subvencije (zlasti univerzitetnih knjižnic in inštitucij)
• slovenski akademski repozitoriji združeni na spletišču Nacionalni portal odprte znanosti (glavni namen arhiviranje diplom, magisterijev in doktoratov)
• Univerza v Ljubljani šele pred kratkim vzpostavila repozitorij, ni še možno enostavno nalagati diplomskih nalog
• s spletnimi objavami založbe prihranijo stroške za tisk, po potrebi tisk na zahtevo (print on demand)
• pri objavljanju na spletu zaradi širše publike poljudnejši slog (če ne potrebujejo točk za akademsko uveljavljanje), licenca cc
• pred desetletji za objavljanje v znanstvenih revijah velik honorar, danes le še spodobno število avtorskih izvodov (včasih avtorji celo sofinancirajo tisk s pomočjo subvencij njihovih raziskav - princip zlatega OA "avtor plača")
• Slavistična revija, Jezik in slovstvo, Primerjalna književnost v prostem dostopu že od začetka izhajanja (fizična oblika plačljiva, zastonj dostop v spletnem arhivu ali na dLibu)
• spletni forum SlovLit - strokovna komunikacija slovenske literarnovedne in jezikoslovne skupnosti

Varovanje zasebnosti

• avtor strogo obsoja preostre zakone o varstvu osebnih podatkov, češ da ovirajo javno korist

Kredibilnost

• danes lahko vsakdo objavi karkoli, saj je uredniški izbor prisoten le na osrednjih medijih (časopisu, strokovnih revijah ipd.)
• pomembno samostojno odločanje o zanesljivosti objav
• avtorju zaupamo, če gre za uveljavljenega strokovnjaka z javno znanimi stališči (status preverimo v bibliografiji, mesto v znanosti na spletišču Sicris)
• njegovo kredibilnost moramo preverjati na pravem mestu (Matej Bor bil odličen pesnik, a kasneje postal vročičen zagovornik venetske teorije, fizik Sokal podtaknil parodični članek v humanistično revijo)
• mlajši avtorji manj izkušeni, a hkrati bolj iznajdljivi na spletu in bolje teoretsko podkovani
• problem prikrit aktivizem v strokovnih člankih (avtorji uporabljajo znanost kot instrument za spreminjanje sveta)

Aktivizem

• v 70. učili, da je namen znanosti objektivno tešenje radovednosti
• v 80. iz Amerike vpliv, da je glavna naloga znanosti spreminjanje sveta (pisci literarnih besedil filozofi, sociologi, psihoanalitiki, ne literarni zgodovinarji)
• aktivizem v znanosti slab, ker uporabi le dejstva, ki so v korist njegovemu namenu, druga pa izpusti
• aktivizem ≠ kritična refleksija (distanca, ki nam kaže tudi druge vidike in stališča)
• kritičnost ≠ nezaupljivost

Avtorstvo

• inštitucionalna vezanost avtorja mu daje kredibilnost, ker zaposlijo le preverjene avtorje, a hkrati včasih cenzurirajo nova odkritja, ki se ne skladajo z njihovimi raziskovalnimi rutinami
• pri leposlovni produkciji pogoste samozaložbe; nekoliko manj zanesljive, ker ni uredniškega n recenzijskega postopka, a ne nujno slabe
• starejši dokumenti večkrat kritično presojani, a hkrati zastareli, tudi njihova zanesljivost ni 100%
• nepreverjena senzacijska odkritja zlahka izločimo, če so objavljena v rumenem tisku ali na posebne jubileje (npr. najden Prešernov rokopis na Prešernov dan)
• primer članek "Cankarjeva smrt je bila političen umor" na spletišču Hervardi (slovensko nacionalistično združenje) - sumljivo, da nihče od strokovnjakov iz stroke ni omenil tega, dvomljivi avtorjevi nazori, sodno preganjan zaradi kraje arheoloških najdnin
• primer uporabnik Eleassar, ki je na angleški Wikipediji "popravil", da je bil Prešeren kranjski pesnik, ne slovenski

Strokovno recenziranje

• • = peer reviewing (strokovna ocena) je v znanosti utečen postopek za ločevanje kredibilnih od nekredibilnih informacij - oblika samoregulacije znanstvene skupnosti (ohranja kvaliteto besedil)
• aktualno postalo v zadnjih desetletjih zaradi čedalje večje količine znanstvenih objav
• deležni so ga avtorji znanstvenih monografij in člankov, objavljenih v kredibilnih revijah, referenti, diplomanti, magistranti, doktorandi, raziskovalci, ki prosijo za sofinanciranje projektov itn.
• recenzenti so strokovnjaki, ki na določenem področju zaradi svojih znanstvenih prizadevanj lahko presojajo informacije (stremenje k objavljanju čim boljših prispevkov ter nuditi pomoč tistim, ki za objavo še niso sprejemljivi)
• delo recenzenti lahko sprejmejo/zavrnejo/sprejmejo pod pogojem, da avtor popravi navedene opombe
• zaradi pristranskosti recenzentov novi pristopi, npr. javno recenziranje (open peer review) - zaradi anonimnosti ni nepotizma (pristranske presoje)
• slepa recenzija: avtor ne ve, kdo ocenjuje njegovo besedilo
• dvojno slepa recenzija: niti avtor niti recenzent se poimensko ne poznata
• nastavitev anonimnosti: Ime datoteke > desni klik > lastnosti dokumenta > Briši lastnosti dokumenta
• popravke in komentarje urednik anonimizira s formatom rtf
• revije dolžne merila za presojo in svojo recenzijsko politiko objaviti na splet (avtor ima pravico vedeti, koliko časa bo čakal na končno odločitev urednika)
• nekatera uredništva recenzijski postopek formalizirala z obrazcem, v sklopu katerega recenzent določi/presodi:

• tip članka
• njegovo tematsko področje
• ustreznost naslova
• obsežnost članka (v znakih)
• dopolnjenost (ugotovi, ali so ustrezno navedeni vsi podatki - avtor, viri, ključne besede ipd.)
• ali bo članek objavljen v tujem jeziku ali prevodu
• slog članka (členitev, jasnost, jedrnatost ...)
• primernost terminologije
• aktualnost teme
• metodo obdelave informacij
• reference, na katere se sklicuje avtor

Pravopis

• slaba jezikovna kompetenca pri bralcu vzbudi dvom v kredibilnost informacije
• vezaj (-)
• pomišljaj (–) 〈Ctrl〉+ 〈-〉
• dolg pomišljaj (—) 〈Ctrl〉+〈Alt〉+〈-〉
• oblike narekovajev: » « "" „ ”
• dvopičje: v COBISS-u služi kot separator bibliografskega kataložnega zapisa (nestično!)
• tropičje alternativa vezniku itd.
• v strokovnih besedilih nista priporočljiva ? in !
• podpičje se rabi pred pojasnjevalnimi deli povedi (nekje med . in ,)
• naslovi kolon in vrstic v tabelah se pišejo z veliko začetnico

Digitalna pismenost

• danes pisanje le še na računalniku, zato nujna digitalna pismenost

Formati besedil

• končnice računalniških formatov besedil:

• txt: golo besedilo (pri pošiljanju pošte na forumu; pri pisanju računalniških programov)
• doc, docx, rtf, odt:obogateno besedilo (besedila v fazi recenziranja; omogočene so opombe in popravki)
• htm: spletno besedilo

=pdf: natisljivo besedilo (ob oddaji v tiskarno)

• končnic nimajo besedila na wikijih, v repozitoriju Academia.edu

Besedilo na wikijih

• osnovno oblikovanje zelo enostavno
• besedilo lahko nepsredno tipkamo v okno (zavihek Uredi) ali pa ga prekopiramo iz urejevalnika (kot je Word)
• osnove wiki pisanja:

• odstavek = prazna vrsta
• zvezdica (*) = enota v seznamu (alineja)
• dva enačaja ==xxxx== (podnaslove s tremi itd.) = naslov
• ležeči tisk = dva apostrofa ’’xxxx’’; krepki = trije apostrofi ’’’xxxx’’’
• povezave = oglati oklepaji [[Ljubljana ([[povezava|prikazano ime)
• sliko vstavimo preko menija
• v dveh zavitih oklepajih so predloge, ki lajšajo vnos bolj zapletenih zadev, Cobissovo številko vnesemo npr. s { {COBISS|ID=nnnnnnn} },[113] okvirček za avtorja s predlogo { {infopolje pisec}}, okvirček za knjigo s predlogo { {infopolje knjiga} }, razprti tisk z { {razprto | aaaaaaa} }, tako tudi gotico, nejasno napisane in popravljene besede itd.
• grabljice (#) = oštevilčeni seznam
• presledek na začetku vrstice = okvirček z besedilom.
• delujejo tudi ukazi za format html: < br > za prelom vrstice, < hr > za vodoravno črto, < center > za centriranje besedila
• < poem> uvaja pesemsko besedilo, < /poem> pa ga zaključuje

Sporočanje popravkov in komentarjev

• urejevalniki in ogledovalniki imajo funkcijo komentiranja (označi besedilo > desni klik > Pregled > Nov komentar)
• možno je beleženje posegov v besedilo: funkcija Sledi spremembam
• komentiranje wikibesedil:

• na pogovorni strani besedila
• na pogovorni strani avtorja
• če gre za besedilo, ki nastaja v univerzitetnem seminarju, lahko za diskusijo o njem odpremo na Wikiverzi samostojno stran
• znotraj besedila v obliki teksta, ki na zaslonu ni viden; take pripombe damo med lomljene oklepaje takole: (znak za manjše)!-- komentar -->
• s predlogo: {{redakcija|beseda z napako|beseda s popravljeno napako}

Navajanje

Čemu sploh citiramo

• znanstveno besedilo je prispevek novega spoznanja v skladišče vednosti
• sklicevanje in citiranje nujna dela znanstvenega pisanja; človeški napredek ni stvar genialnih posameznikov, temveč zavzetih množic
• citiranje je neplačljiva uporaba avtorskih del

Prepisovanje

• plagiat: tuje znanje uporabimo kot lastno (ne navedemo od kod je informacija vzeta)
• 2009 manifest digitalne humanistike napoveduje preobrat v strokovnem bontonu
• najbolj nekorektna in nekolegialna oblika prepisovanja je akademska (kraja teme, misli)
• zahteva po izvirnosti bremeni tako literarno vedo kot snovanje (občutljivost avtorjev ob morebitnem citiranju ali posnemanju)
• citiranje v literarnih besedilih postane bolj sprejemljivo v postmoderni literaturi

Citatni indeks

• bibliografska podatkovna zbirka, ki iz znanstvenih revij izpisuje sklice na predhodne objave (s tem ustvari pregled medsebojne povezanosti ter hkrakti loči pomemnejša besedila od manj pomembnih)
• za znanstvena področja ločimo:

• SCI (Science Citation Index)
• SSCI (Social Sciences Citation Index)
• AHCI (Arts and Humanities Citation Index).

• v Sloveniji: Scorpus in Web of Science
• neplačljiva je Googlova citatna podatkovna zbirka Google Scholar (pregled nad citatnostjo, izračun h-indeksa in i10-indeksa)
• tradicionalna humanistika ni naklonjena tovrstnemu rangiranju besedil (komercialnost inštitucij, ki podatke merijo; anglocentričnost; omejitev na novejše publikacije)

• kljub temu pa je nasprotovanje merjenju nesmiselno, saj gre to proti znanstvenim načelom (čim večji) objektivnost
• bibliometrične številke so problematične, ko vplivajo na splošen ugled publikacije ali revije (npr. Slavistična revija je zaradi necitiranosti izpadla s seznama domačih revij (SSCI in AHCI))

Faktor vpliva

• IF impact factor je števlika, ki kaže stopnjo uglednosti (posledično vplivnosti) znanstvene revije
• število citatov (v drugih pomembnih revijah v zadnjih dveh letih): število objavljenih člankov (v tem času) = povprečje citiranosti na članek
• tovrstne meritve so kulturno pristranske, ne ločijo med člankom in recenzijo
• sama narava indeksa je podvržena manipulaciji - dogaja se prisilno citiranje (pogoj za objavo v reviji je citiranje njenih prejšnjih člankov)
• na Wikipediji lahko branost preverimo v zavihku Podatki o strani

Slovenske znanstvene revije

• slovenske:

• Primerjalna književnost
• Slavistična revija
• Jezik in slovstvo
• razprave SAZU ...

• za posamezna področja so relevantne tudi revije Sodobnost, Otrok in knjiga, Dialogi
• tuje (s slovenskimi prispevki):

• Slovene Studies (ZDA)
• Slavistika (Beograd)
• Philological studies (Perm, Skopje, Ljubljana) ...

Citatni slogi

• APA, ki se uporablja za: psihologijo, vzgojo, družbene vede
• MlA, ki se uporablja za: literarno vedo, humanistiko, jezikoslovje; letnico porine po naslovni del v kratkih sklicih
• AMA, ki se uporablja za: medicino, biologijo
• čikaški, ki se uporablja za: naravoslovje, splošno; letnico porine za avtorjevo ime
• Wikipedijski, Bluebook, ALWD, ASA, Vancouver, Turabian, MHRA

• najpomembnejši deli bibliografske enote so:

• avtor
• naslov
• ime spletišča in datum
• kraj, založba, letnica in knjižna zbirka
• naslov zbornika, kraj, založba, letnica in strani
• naslov revije, letnik, številka, letnica in strani
• naslov časnika, datum in strani

Tehnika citiranja

• citat ločimo od lastnega z narekovaji ali ga postavimo v samostojen, grafično drugačen odstavek
• vir citata na koncu citiranega besedila ali v kazalki (opombe, kratki sklic, neposredna povezava)
• v opombah so navedena samo tista dela, iz katerih so bile vzete ali povzete konkretne izjave, v seznamu referenc pa tista dela, ki so za obravnavano predmetno področje pomembna, a niso bila neposredno citirana

Opombe

• tradicionalno opombe namesto kratkih sklicev - pri čikaškem slogu niso smiselne

Kratki sklici

• imena v sklicu ali citatu se ne podvajajo
• ponovitev priimka v dveh zaporednih sklicih zaradi citatnih indeksov (ne: prav tam, n. d., ibidem)

=Označevanje navedkov

• navedke označujemo na tri načine:

• z narekovaji
• s svojim odstavkom
• z narekovaji in oglatimi oklepaji, ki označujejo del izpuščenega besedila ali vrivanje drugega besedila v navedek

• navedka ne začenjamo in končujemo s tremi pikami

Od kod vse citiramo

• največ iz knjig, vse več pa iz spleta
• viri iz ustnih pogovorov in zasebnih korespondenc so nepreverljivi
• prej navedemo tiskani vir kot digitalnega
• bolje citirati po izvirniku
• iz tujega jezika citiramo izvirnik in prevod napišemo v opombah

Viri in literatura

• vir: gradivo, ki je predmet raziskave
• literatura: teoretični in metodološki pripomočki za raziskavo
• primarni viri: spravljeni v arhivu (tiskani)
• sekundarni viri: elektronski

Zaslon in papir

• vedno več gradiva na spletu, spodbujanje Open Access-a
• CTF je nadomestil CTP, ki direktno iz računalnika privede na ploščo brez vmesnega filma; to je poceni postopek
• Slavistična knjižnica ima program Calaméo, kjer so knjige na zaslonu kot knjige v svetu
• spletne strani niso oštevilčene
• spletni citat se razlikuje od papirnega po tem, da ima alineje, ima lahko hiperpovezavo na polno besedilo, ni potrebno dajati priimka pred ime
• URL-je ne pišemo, temveč damo kot hiperpovezave ali Na spletu, Splet, Tudi na spletu v papirni izvedbi

Zgledi

• Polni, ISBD, COMARC, izpis

Knjiga

• Primer: Tone Svetina. Volčiči. Ljubljana: Borec, 1980. {COBISS|ID = 21824512}

Knjiga na bralniku

• Citirajmo raje iz dLiba ali Wikivira kot Knidla
• Strani v kratkem sklicu ni, če je bilo prekopirano iz Wikivira
• Če so poznani podatki o natisu, jih navedemo
• Primer: Josip Kostanjevec. Življenje trnjeva pot ...: Besni ..... Celovec: MD, 1907 (Slovenske večernice, 60). Knidle.

Članek v zborniku

• Dva zapisa: zapis v članku in zapis o zborniku, kamor nas prinese klik na povezavo na koncu članka
• Primer: Silvija Borovnik. Sodobne slovenske romanopiske: Sodobni slovenski roman? Slovenski roman. Ur. Miran Hladnik in Gregor Kocijan. Ljubljana: FF, 2003 (Obdobja, 21). 99 — 108. ↘ povezava na spletno objavo članka v zborniku

Poglavje

• Navajanje poglavja enega od avtorjev je enako navajanju članka v zborniku
• Primer: Joža Mahnič. Zgodovina slovenskega slovstva, 5: Obdobje moderne. Ljubljana: Slovenska matica, 1964. ↘ Ime knjige ↘ Ime poglavja

Razprava v reviji

• Primer: Urška Perenič. Čitalništvo v perspektivi ... . Slavistična revija 60/3 (2012). 365 − 82.

Članek v časniku

• Primer: Igor Bratož. V usodno moč besede ne verjamem, temveč verujem: Poletni dopisovalski pogovor s Sonjo Porle, zaljubljenko v Afriko. Delo: Književni listi 20. 8. 1998. 13.
• Če ima naslov podnaslov, naslovne nize smiselno razporedimo, v sili v oglatem oklepaju dodamo pojasnilo

Članek na dLibu

• Dve vrsti zapisov:

taki za posamično objavo ali taki za celo številko v časopisu

• Primer: Ivan Pregelj. Mahnič — ... . Dom in svet 34/1—2 (1921). 28−30. {COBISS...} dLib

Enciklopedijsko geslo

• Viri, ki jih v Cobissu ali dLibu ni
• Viri brez urejenih metapodatkov
• Sklicevanje na drugo geslo iz Wikimedijinih spletišč zahteva predpono :w:sl:
• Primer: planinsko povest
• Avtorstva ni potrebno navajati, saj ga lahko dopolnjujejo
• Nujni podatki: naslov gesla, naslov spletišča in datum (se ga vidi v zgodovini)
• Vir primer: Planinska povest. Wikipedija 10. jan 2005.
• Za hiperpovezavo med Orodji izberemo Trojno povezavo na verzijo članka, ki si ga ogledujemo in jo prekopiramo v hiperpovezavo
• Biografski članki, primer: Anton Slodnjak. Levstik, Fran (1837—1887). Slovenska biografija
• Martin Javnikar (avtor). Budal, Andrej (preučevanec). Primorski slovenski biografski leksikon (iz kje). Sistory (portal na spletu)
• Č ne gre za lastna imena, so gesla zapisana z malo začetnico

Forum

• Sklic na SlovLitovo sporočilo: Marko Juvan. Zgrešena teza ... . SlovLit 10. jan. 2013

Spletni tečaj

• Primer: J. Simon Rafe in Yenn Lee. Understanding ... [Spletni tečaj Univerze v Londonu]. Coursera/edX. Ogled 2. jan. 2014

Blog

• Zahtevno včasih, ker ni avtorja; če izvemo zanj iz drugih virov, ga damo v oglati oklepaj na začetku
• Datum ogleda ni potreben
• Primer: Marko Crnkovič. 25. pismo ... . Za narodov blagor 21. feb. 2006. Siol Blogos.

Članek na spletišču

• Po navadi so vedno natisnjeni
• Primer: Iztok snoj. Vlado H.: ... . Četrtkova zgodba (ime rubrike) . Gore-ljudje. net (ime spletišča) 7. jan. 2007.
• Če prispevek nima naslova, v oglatem oklepaju pojasni, za kaj gre, npr. [Komentar k članku Barbare Leban Srečna, ker ...]

Avtor, naslov, podnaslov, rubrika, spletišča, ogled *

Zapisi v podatkovni zbirki

• Kdo je uredil, je na dnu začetne strani zbirke
• Primer: Metod Turnšek. Stoji na rebri grad. Zgodovinski roman: Podatkovna zbirka. Ur. Miran Hladnik in Primož Jakopin. 1999. dostop 13. jan. 2012.

Diplomska naloga

• Če jih je več, napišemo kar vse

Prosojnice, video predvajanja, animacije

• Primer: Miran Hladnik. Oviralci prostega dostopa. 4. srečanje ... CTK, TR3, Ljubljana 3. apr. 2014. Wikiverza. pptx
• Dodati moraš ppt, pptx, prosojnice na koncu

Zemljevid

• Vir pod zemljevidom
• Danes institucionalno, včasih zasebno
• Primer sklica: Zemljevid 1: Sloj — Literarni spomenik: Geopedia.si Portal. Ogled 5. feb. 2014 (pod "sliko")
• Primer vira: enako kot sklic, brez Zemljevid 1
• Naslov slike po možnosti prevedemo v slovenščino

Fotografija

• Vire navajamo neposredno pod fotografijo
• Na koncu je po navadi objavljen seznam fotografij s podatkom o strani v knjigi
• Wikiji nimajo samodejnega številčenja fotografij
• Avtorja fotografije je treba navesti, če je to umetniški izdelek
• Izpustimo lahko avtorstvo zaslonskih posnetkov, slik naslovnic knjig, strani informacijskih tabel, slik, kipov, arhitekturnih objektov
• Na Wikipediji in Wikislovarju avtorstva ne navaja nihče, razen če se je pod fotografijo podpisal
• Če je fotografija pod vzdevkom, avtorja ne iščemo
• Na Wikipedijo lahko damo lastno fotografijo ali tako, ki je iz Freeware (brezplačnih strani) kot so Flicker, Instagram, Panoramio
• Težje je navajati fotografije umetniških del, saj so to že izvedena dela

1. Slika 1: Slovenski pisatelji in literarni zgodovinarji. Ilustracija [Foto revija] b. l. Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK. dLib
2. Slika 2: Naslovnica Albuma slovenskih književnikov, 1928. dLib
3. Slika 4: Miran Hladnik. Srne pa jelen. Fotoalbum 171. 9. jun. 2012.
4. Slika 7: Rajko Korošec (File:Rajko Korošec.jpg). Foto Miran Hladnik 28. jun. 2007. Wikimedia Commons.

Risba

Slika 13: Jeff Dahl. Anubis. Wikimedia Commons 2006, zadnja sprememba 26. apr. 2014.

Glasbeno delo

• Naslove glasbenih del poslovenimo
• Frédérik Chopin. Nokturno št. 2 v Es-duru, opus št. 9. Musopen.

Radijska, televizijska oddaja in film

• V odjavni špici ponekod navedejo celo imena čistilk, ki so na koncu pomedle sceno
• Primer: Milica Prešeren. Moč prepričljivega govora. Turbilenca. RTV SLO 3. sep. 2014. MMC.
• Kadar ni jasno za kakšno vrst gre, dopišemo za piko pojasnilo: Film, Radijska oddaja ali TV-oddaja

Napake pri citiranju

• Nepoznavanje temeljnih referenc
• Poznavanje referenc zgolj v enem jeziku ali znotraj ene »šole«
• Vljudnostno vključevanje svojih strokovnih kolegov, prijateljev, mentorjev med reference, čeprav za temo niso dovolj relevantni
• Nenavajanje konkurenčnih avtorjev ali avtorjev, ki jih ne maramo
• Samocitiranje
• Citiranje zaradi citiranja samega – Dragica Haramija (2003: 113) piše, da na leto izide okrog sto slovenskih romanov. > Na leto izide okrog 100 slovenskih romanov.
• Sklicevanje je nepotrebno, ker ne gre za avtorsko izjavo oz. odkritje citiranega avtorja, ampak za javno dostopne podatke. Če domnevamo, da bralcem ne bo jasno, od kod smo jih vzeli, dodamo vir, npr. Cobiss pokaže, da na leto izide okrog 100 slovenskih romanov.
• Navajanje http-jev, zlasti dolgih, je popolnoma odveč, URL-je vpišemo kot hiperpovezave v naslove citiranih publikacij
• Še bolj narobe je navajati samo http-je brez podatkov o avtorju, naslovu, spletišču in datumu
• Za vsak vir, dostopen na spletu, je treba v Cobissu in na dLibu preveriti, ali obstaja tudi v tiskani obliki, in navesti podatke tudi o tiskani izdaji
• Navajanje zgolj naslova leksikona brez naslovov (in avtorjev) gesel, iz katerih smo črpali, ne zadošča

Pridobljeno z Nova pisarija: Napake pri citiranju

Navajanje na Wikipediji

• Zahteve:

1. Med viri ne sme biti drugih člankov z Wikipedije
2. Prepovedano sklicevanje nase
3. Lahko je več različnih tipov citiranja

• Slovenska Wikipedija daje založbo pred kraj
• Lahko je več različnih tipov citiranja

Žanri

• Znanstveno (temeljno/izvirno, aplikativno/uporabno, pregledno)
• Strokovno
• Poljudnoznanstveno pisanje
• Strokovno: tisto, kar ne dosega visokih kriterijev znanstvenega (to pravilo velja v akademskem svetu)
• Strokovno pisanje: učbeniki, kratki znanstveni članki v reviji Otrok in Knjiga
• Znanstveni članki ne dovolijo točk, če so objavljeni (v poenostavljeni obliki) v poljudnoznanstveni reviji
• Kriterij Wikipedije: do 10 000 znakov = 1 točka; do 25 000 znakov = 4 točke; nad 30 000 znakov = 9 točk (⇒pregledne znanstvene razprave)
• Strokovno pisanje je za eseje, predavanja, povzetek, kritične izdaje, učbenike

Šolsko pisanje

• Referat, esej, diplomska naloga
• Hoče ustreči mentorju in je referenčno pregledno
• Cilj pisanja ni za geto akademskega seminarja

Popravljanje

• Lektoriranje, korigiranje
• Lektura: popravljanje besedila za njegovo optimalnost (slog, vsebina)
• Lektoriranje (copy editing)
• Včasih lektorji potrebni, saj slovenščina (Jurčič, Levstik) ni bila šolski jezik
• Ne popravljati hodit v hoditi, če za tem stoji utemeljena razlaga
• Korektura (proofreading): popravljanje napak nekoga drugega (stavca ali strojnega branja)
• Tiskarska, strojna, avtorjeva korektura
• Danes je v pdf, da avtor ne bi naknadno popravljal
• Mi smo bili korektorji pri pretipkavanju
• Uredništvo prvo sprejme ali zavrne besedilo za popravo, od tam gre k lektorju in korektorju

Komunikacije v stroki

E-pošta

• Moderno dopisovanje
• Izumili 1961 na MIT
• Odzivnost, zahvala za odgovor, potrdimo prejem pošte
• Primerke prejšnjih pogovorov zbrišemo, priponke naj bodo v splošnih formatih
• Problem je preslikava iz urejevalnika v okno za novo pošto, saj se izgubijo oz. dodajo vrstice
• Prelom vrstice: ^|
• Nov odstavek: ^p
• Pozdrav na forumu: Dragi kolegi ...
• zaključimo: S spoštovanjem ...
• Podpis za tikanje : ime; vikanje: ime + priimek
• Forum podpis: --miran
• Wiki pogovorna stran: klik na ikono svinčnika = --93.103.244.95 15:18, 8. februar 2021 (CET)
• Tilda je 〈Alt〉+ 〈126〉
• Podpis (slika): Slika:Imanuel Kant.svg

Socialna omrežja

• Nov način komuniciranja
• CSCW=computer-supported cooperative work
• Vse se hitro spreminja, tako da je težko beležiti spremembe

Tvit

• "SMS interneta"
• Od leta 2006
• Omejeno na 140 znakov
• Podjetje služi s prodajo naslovov oglaševalcem
• Retvit: nekakšno všečkanje
• Svoj račun lahko tudi poimenuješ z nadpomenko svoje vsebine objavljanja (npr. romani)
• Promoviranje strokovnih objav
• Veliko je sklicevanja na druge strani Tviterja na samem tvitu
• Tvitar = tviteraš = tvitovec = tviterat

Drugo

• Linkedin na razpis akademskih služb in projektov

Zagovor

• Seminarske-, akademske naloge, diplome
• Mentor skupaj s kandidatom "zagovarja" izdelek
• Na zagovoru težko dobiš pozitivno oceno
• Potem moraš v gostilni pogostiti praktično vse
• Traja največ dve uri oz. manj
• Podobno sodnemu postopku, le da ima morebiti vsak iz komisije 3 vprašanja, potem lahko zapustijo sobo in kasneje predsednik razglasi kandidatov nov naziv
• Prej tudi pove kandidatovo šolsko kariero

Literarna kritika

• Institucijo poznajo demokratični sistemi
• Kritik upošteva tudi beročo publiko, je subjektiven, ni pristranski,
• Kritika je polemična, jasna, poučna, zabavna, ne vpliva na bralce knjig le poda mnenje
• Literarna kritika: pesem, roman
• Strokovna kritika: Nove številka znanstvene revije

Enciklopedični članek

• Zahteva po večji jedrnatosti oz. konciznosti
• Soglasnost, sodelovanje, strpnost, vrednostna nevtralnost

Biografski članek

• Vsebovati mora ustrezno obliko, členjenje, odstavke
• Poznati moraš splošna pravila za uskladitev informacij iz različnih gesel
• Literarni zgodovinarji vpisani v Wikipedijo glede na avtorske strokovne oz. znanstvene monografije in znanstveno kompetenco
• Poznati moraš pravila za pisanje gesel o osebah

Članek o knjigi

• Tako poznani kot nepoznani avtorji
• Samo naslov knjige za geslo
• Po potrebi naslov skrajšamo
• Glava besedila vsebuje samo bistvene pojme, npr. Nova pisarija in Žanri
• Infopolje: avtor, naslov in podnaslov, kraj izdaje, založba, leto, zbirka, številka zvezka v zbirki, obseg v straneh in besedah, številka Cobiss, večinoma s povezavami
• Fotografije oz. dodatki so dobrodošli

Učbenik

• Učbeniško pisanje mora biti: dialoško, mora povzemati in ponavljati, poenostavljati, oblikovati kratke in zapomnljive definicije in naštevale nize, privlačno tipografsko: barve, okvirčki, ozadja, ilustracije4
• Vredno je za polovico znanstvene monografije
• Predhodnik učbenika je Praktični spisovnik
• Lahko izvajaš osebni interes, založb in ideologije

Strokovni blog

• Weblog: spletni dnevnik
• Področni blogi, blogi na določeno temo, blogi humanistov, raziskovalcev, pedagogov
• Ordoja za bloge: WordPress, Googlov Blogger, Siolov Blogos
• Edini slovenski bloger je (do takrat bil) Aljoša Harlamov
• Iz leta 1997
• Problem je, da se take objave izogibajo intenzivni argumentaciji in citiranju, predvsem pa recenziranju

Spletni forum

• Orodje za konstituiranje in vzdrževanje strokovne oz. znanstvene skupnosti
• Člani skupnosti na forumu objavljajo strokovna sporočila, vprašanja, odgovore, nasvete, komentarje, ugovore, polemike, vabila, oglase
• Nitkanje: sledenje temi
• Prevelika izpostavljenost spletnemu aktivizmu motenih posameznikov, ki z vztrajnim in nadležnim politiziranjem, podžiganjem in žaljivostjo odvračajo druge od branja in sodelovanja je značilno za nemoderirane forume
• SlovLit (1999, 1650 naročnikov, več kot 800 sporočil letno)

Slog

Spletna družabna omrežja spreminjajo temeljni pisni standard - besedilo je neposredno povezano z zaslonom, zato mu mora ugajati (npr. pokončna postavitev).

Sestavni deli

• Shema IMRAD ali UMRIS (velja predvsem za eksperimentalne vede)
• Avtorjevo ime - ob imenu se zapiše tudi (akademska) inštitucija
• Naslov - najbolj radikalen povzetek teksta

• Naj temo izraža jedrnato in jasno, stvarno; je pravopisno brezhiben; ne vsebuje krajšav; ni v obliki stavka ali vprašanja.
• Podnaslov naj je ločen z dvopičjem (začne se z malo začetnico); naj ne ponavlja izrazov iz naslova.
• K naslovu spada tudi UD-klasifikacija.

• Izvleček

• Je v glavi članka in predstavlja kratek povzetek.
• Obsega predmet raziskave, metode, rezultate in sklepe/implikacije v največ 10 vrsticah.
• Hiba izvlečkov: dolgoveznost.

• Ključne besede služi za kategorizacijo področja; izbrani izrazi naj so frekventni in terminološko smiselni (imajo težo).
• Povezave so klikljivi deli besedila (prepoznavni po modri barvi in podčrtanosti).

• Klikljivost je ključna razlika med tekstom in hipertekstom.
• Nadomeščajo kazala, značilna za tiskane knjige - povezave so oblika sklicevanja.
• Omogočene v vsakem urejevalniku - desni klik > meni > vnos hiperpovezave > vnos spletne lokacije.
• Wiki okolje: dvojni oglati oklešaj za povezave znotraj wikijev; enojni za zunanje povezave

• Kazalo

• Program ga načeloma oblikuje sam.
• Naj je čim bolj pregledno in dejansko uporabno pri členitvi obravnavane snovi.

• Telo besedila (uvod, teorija, gradivo, analiza, sklep)
• Literatura
• Priloge (slike, grafikoni, opombe)

Napake

• Gostobesednost

• Naloga lektorja je odpraviti balast, ki ne doprinese k prenosu informacij.
• Primeri odvečnih besed, ki jih radi kopičimo: tudi, še, takratni, poleg tega, nato, izpostaviti, poudariti, predvsem, večinoma, običajno, nedvomno, razmeroma, relativno, okrog, razni, specifičen...

• Nerazumljivost

• Zapletanje enostavnih reči je slogovna napaka!
• Mnogi jezik namerno otežijo - s tem naj bi utemeljevali zapletenost obravnavane teme.
• Sodobna zahteva: znanstveno delo naj bo predstavljeno preprosto, razumljivo (množico je treba prepričati, da je vlaganje v znanost smiselno).

• Pomanjkanje konteksta

• Pri pisanju lahko pozabimo na tezo in izgubimo rdečo nit - besedilo na koncu ni koherentno, ne odkrije nič novega.
• Cilj bi moral biti najti informacije in jih postaviti v smiselen kontekst.
• Nevarno je tudi pretirano posploševanje.
• Že in šele lahko najpogosteje izpustimo; podobno z besedama celó, samó, saj z njimi nereflektirano vrednotimo.

• Manierizem

• Besedilo naj bo sklenjeno - stavki se lepo navezujejo en na drugega.
• V ospredje besedila ne sme stopiti retorika, ki jo prepoznamo po ekspresivnih izrazih, ponavljanju in vzročno-posledičnih besedah (npr. torej, potemtakem).
• Izogibamo se papirnatim izrazom in ahraizmom (zategadelj, nemara, bržkone, tolikanj ...).

• Slogovna ubornost

• = neprestano ponavljanje izrazov.
• Tipične fraze: Iz pregleda/grafikona vidimo/razberemo, da ...
• V literarnovednem pisanju sta sitni besedi predstavnik, predstavljati.

• Pristranskost

• Znanstveno pisanje naj bi stremelo k objektivnosti in nepristranskosti.
• Nedolžna pristranskost: pretirana ljubezen pisca do teme
• Nevarna pristranskost: ideologija (izraža se z ironičnimi narekovaji, močnimi prepričanji in gnevom)

• Terminologizacija

• Termini kot začetni pogoj za vplivnost in potencialno inštitualizacijo.
• Zavedati se moramo, da so poimenovanja stvar družbenega dogovora in prakse - danes je na primer vprašljivo slovenjenje računalniških izrazov ali izrazov iz socialnih medijev, ki jih v vsakdanu nihče ne uporablja (vmesniki, krmilnihi, všečki ...).
• Terminologija je nujna za sodelovanje v razpravah določene smeri ali šole (paziti pa moramo, da termini ne postanejo ortodoksna ovira).
• Moti tudi ignoranca terminologije kot npr.: dramski/dramatski/dramatični.

• Spol in število

• Nekdaj: raba moškega spola za nevtralnost.
• Feminizem zahteva odpravo spolno krivičnega jezika.
• Uporabi spola se izognemo z množino ali pretvorbo v sedanjik.
• Majestetični plural = znanstvena množina, ki deluje potujevalno in objektivizirajoče.

• Mentalno brambovstvo in servilnost

• Občutljivo razmerje med domačin in tujim (nazorskega značaja - izbira virov, izrazov).
• V strokah, kot je slovenistika, je zavzetost za domače samoumevno - borba za ohranitev eksistence.
• Servilnost: slovenska literarna veda se poskuša prilagajati trendom; želi vmeščati slovenske avtorje v širši, evropski kontekst ali pa podpirati ideje skupne identitete (npr. evropske).

Govorna prezentacija

• Nimajo vedno statusa objave - status dobijo, če so posneti, shranjeni in zapisani v Cobiss.
• Predavanje (v predavalnici, na konferenci, na seminarju ...), predstavitev referata ...
• Se razlikuje od zapisane poldlage - retorika.
• Dve skrajnosti: dolgočasnost, monotono branje člankov in pretirano iskanje pozornosti z retoričnimi prijemi.
• Dobri predavatelji so predani predmetu in vedo, kaj želijo sporočiti in kako to storiti učinkovito.
• Težave pri prenosu informacije: zapis imen, naslovov; grafični prikazi.
• Prosojnice

• Pomagajo seznamsko povzeti besedilo in vzdrževati rdečo nit predavanja.
• PowerPoint, Google Slides, Prezi
• Japonski prezentacijski podel pechakucha- gre za 6-minutne prezentacije z 20 prosojnicami.

IZKUŠNJA z elektronsko tablo (interactive whiteboard) - omogoča risanje, podčrtavo na obstoječo prezentacijo/dokument, odprt na računalniškem zaslonu. V gimnaziji jo (vsaj po moji izkušnji) uporablja malo profesorjev, saj je efektivna le, ko profesor tehnologijo obvlada in uspe smiselno vključiti interaktivni princip v predavanje. Gotovo je prišla prav pri podčrtavi stavčnih členov (stavki so že napisani, zato profesor ne izgublja časa z zapisovanjem primerov na analogno tablo) in pri prikazih grafikonov ali zemljevidov (na primer prikaz selitev ljudstev pri zgodovini).

Vizualizacija

• Služi popestritvi informacij ter pegagoškemu in popularizacijskemu interesu.
• Civilizacijski zasuk - iz verbalnega se premikamo k slikovnemu sporočanju.
• Fotografija

• Razmah je doživela z digitalizacijo in splošno dostopnostjo (telefon, tablica ...).
• Dobra je prepoznava obrazov; z besedili (OCR) pa je drugače - akcenti, zabrisane besede ...
• Avtorstvo je strogo individualno.

• Licenciranje fotografij

• Objava gotografij je pravo zelo zatrta - umetnino lahko javno objavimo 70 let po smrti avtorja (tudi, če bi imeli privolitev).
• Sme se objavljati platnice knjig.
• V državah, kjer so avtorski zakoni manj restriktivni, poznajo izjeme pri objavljanju fotografij arhitekture, kiparstva in slikarstva - avtorjeva privolitev ali pa posnetek z oznako FOP (freedom of panorama).
• Problem pri pridobivanju reprezentativnih fotografij avtorjev/umetnikov - veliko slik je objavljenih, a niso prosto dostopne.
• Free culture movement predstavlja grožnjo profesionalnim fotografom, ki se oklepajo avtorskih pravic.

• Fotografije kulturne dediščine

• 44. člen Zakona o varstvu kulturne dediščine zahteva soglasje avtorja.
• Prepovedano fotografirati spomenike iz Registra nepremičninske kulturne dediščine - primer grafita na stavbi, ki je vpisana v Register (glej Novo pisarijo str. 280).

MNENJE Sploh nimam komentarja na tako zatrto in staromodno pojmovanje javnih spomenikov. Zdi se mi žalostno, da se v informacijski dobi, ko ima dobesedno vsak dostop do kamere (četudi zgolj na telefonu), ubadamo s takšnimi banalnostmi. Lahko se strinjam, da so avtorsko zavarovane fotografije spomenikov/dediščine, ki so umetniške, posnete iz nenavadnega kota/perspektive ali pa so obdelane na avtorju lasten, poseben umetniški način (npr. photoshop). Prav tako se mi zdi opravičljivo, da profesionalen fotograf, ki živi na račun prodaje svojih fotografij, ne želi javno razpolagati s svojimi fotografijami. Za običajne fotografije, ki so zgolj reprezentacija neposredno vidnega, pa bi  (po mojem mnenju) moralo obstajati dovoljenje za reprodukcijo v informacijske in izobraževalne namene.

• Nalaganje na wikije

• Nalaganje na Zbirki > izpolniti je treba obrazec; dodamo kategorije.

• Infografika

• = infomacijska grafika.
• Je oblika vizualizacije podatkov, informacij ali znanja, ki izrabi človekovo sposobnost hitrejšega dojemanja in pomnenja ob pregnedni vizualni prezentaciji.
• Grafični prikazi so izum konca 18. stoletja.
• V 20. stoletju pa so grafične prezentacije najbolj uporabljali geografi - danes splošno poznani geografski informacijski sistemi (Geopedija, Google Earth, Google Maps, Street View).
• Tabele - podatki so razporejeni v celice (na wikijih je za ustvarjanje tabel posebna koda - glej str. 287).
• Grafikoni

• Potrebujejo legendo.
• Grafikon (chart): histogram, črtni, stolpčni, palični, tortni, graf raztrosa, graf funkcije
• Diagram (graph): časovni, drevesni (dendogram), omrežni, organizacijski, flowchart, genealoški, Vennov
• Kartogram, shema, piktogram

• Zemljevidi

• Marija Boršnik - prva v slovenski literarni zgodovini uporabila zemljevid, ko je v prvi knjigi Tavčerjevega Zbranega dela objavila Načrt Poljan.
• Dandanes: interaktivne karte na spletu - Geopedija.

• Literarni spomeniki, Literarne poti, Dogajališča zgodovinskih romanov, Zgodovinski romanopisci.

• Projekt Prostor slovenske literarne kulture (ZRC SAZU)

• Besedni oblak - rabita se orodji Wordle in Voyant tools.

Iskanje

• Cobiss: identifikacijske številke
• ORCID (Opne Researches and Cintributor ID): alfanumerična koda (16-mestna)
• ISBN: identifikacija knjižnih objav
• DOI: identifikacija spletnih objav

UDK

• Pravilna umeščenost objav na določeno strokovno območje, področje človeške dejavnosti

0 Znanost in znanje. Organizacije. Informacije. Dokumentacija. Bibliotekarstvo. Institucije. Publikacije 1 Filozofija. Psihologija 2 Teologija. Verstva 3 Družbene vede. Politika. Ekonomija. Pravo. Izobraževanje 5 Matematika. Naravoslovje 6 Uporabne znanosti. Medicina. Tehnika 7 Umetnost. Arhitektura. Fotografija. Glasba. Šport 8 Jezik. Književnost 9 Geografija. Biografija. Zgodovina

DOI

• Digital Object Identifier 'digitalni identifikator objekta'
• Je standard za označevanje spletnih objav, ki streže lažjemu in trajnejšemu dostopu do znanstvenih podatkov in prispeva k njihovi večji vidnosti
• Sledljivost dokumenta

COBISS ID

• Z njim je opremljena vsaka registrirana objava
• Pomembna je posebna koda, rezervirana samo za Cobiss v literaturi:

COBISS

Podatki in podatkovne zbirka

• Podatek = zajemek, večja natančnost produkcije in reprezentacije znanja
• Včasih svojih dognanj znanstveniki niso delili med sabo (primerjava z zobno krtačko)
• Podatkovne zbirke: Razvezani jezik, SSKJ, Slovenska kmečka povest
• Bibliografske podatke s pridom izkoriščajo bibliometrične raziskave literarnovednega področja v okviru bibliotekarstva

Iskanje na dLibu

• Iskanje po metapodatkih, pod iskalnim poljem odkljukamo možnost išči tudi po celotnem besedilu
• Za tiste besede, za katere vemo, da so v besedilu, jih napišemo v narekovaje
• Če imamo preveč izbire, omejimo z dodatnimi izrazi
• URN: povezava na skenirano število

Seznami

• Možnost členitve besedila
• Alineja ne sme biti daljša od cele vrstice
• Neoštevilčeni seznam: ul
• Oštevilčeni seznam: ol
• Alineje: il
• Če so nove izbirne možnosti, jih mora literarna zgodovina registrirati
• Akumulacija (kopičenje) in enumeracija (naštevanje)

Digitalna humanistika

• Nova pisarija
• Spada pod področje empirične literarne vede
• Bistvo: računalniška obdelava humanističnih podatkov, njihov zajem, ureditev v podatkovno zbirko, njihova analiza, vizualizacija
• Literarno vedo zamenjuje literarna študija
• Prvič se uporabi 2001
• Kulturomika (nova veda): temelji na konstrukciji in uporabi podatkovnih zbirk
• 2014 digitalizirano 25 milijonov od skupno okrog 140 milijonov knjig, kolikor jih obstaja na svetu, tj. 18 %
• slovenska digitalna humanistika je v tretji fazi, ki zajema neposredno spletno publiciranje računalniško laičnih humanistov
• Seznam raziskovalnih dejavnosti in predmetov raziskave na področju digitalne humanistike našteva naslednja ravnanja s podatki:

1. Zajem
2. Obogatitev
3. Analiza
4. Interpretacija
5. Razpečevanje in hranjenje
6. Kolaboracija
7. Meta DH-dejavnosti

Empirične metode

• Empiričnost: pridobljeno z opazovanjem ali eksperimentom
• Empiričnost: pridobivanje materialnih dokazov, z eksperimentiranjem in opazovanjem, merjenje podatkov, preverljivost meritev
• Lep zgled literarnozgodovinske uporabe podatkovne zbirke je Projekt »Historischer Roman« na inštitutu za germanistiko Univerze v Innsbrucku, ki temelji na zbirki 7200 nemških zgodovinskih romanov

Programi

• Njihova klasifikacija je arbitrarna, saj večina programov združuje več funkcionalnosti
• Nekateri programi: Gephi, Graphviz, Bookworm, TAToM, Orange Textable

Projekti, revije

• Nekateri so: Glottometrics, Empirical Text- and Culture Research, DiRT, Gutenberg, OpenLibrary

Računalniško jezikoslovje

• izraz za uporabo računalnika v jezikoslovju (CL)
• V nekem svojem segmentu se posveča tudi leposlovju
• Računalniška lingvistika se ukvarja z naslednjimi rečmi:

1. Iskanje po leposlovju
2. Povzemanje zgodb
3. Razlikovanje med literaturo in drugimi vrstami pisanja
4. Identifikacija in analiza literarnih žanrov
5. Slogovno razvrščanje besedil in pripisovanje avtorstva
6. Analiza bralčevih čustvenih odzivov
7. Analiza konstelacije oseb oz. njihovega socialnega omrežja
8. Računalniško modeliranje pripovedi, računalniška naratologija in folkloristika
9. Generiranje literarnih pripovedi, dialoga oz. poezije

Nove besede

ekspertiza - izvedensko mnenje, poročilo