Uporabnik:Oblaček

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

Nova pisarija[uredi]

Najprej to, da mi knjige ni bilo treba kupiti ... aplavz! Odkar mi je znan koncept e-knjige, sem velik pristaš tej metodi "tiskanja", to pa iz več razlogov. Branje na e-bralniku se mi zdi smiselno v svetu, kjer tudi fizični prostor postaja problem in si malokdo lahko privošči sobo namenjeno skladiščenju knjig, kjer je čas, ki bi nam ga vzela pot do knjižnice, da bi si izpododili knjigo, znatno skrajšan, če lahko do knjige dostopamo na internetu kadarkoli želimo in ker je čas denar, ker se mi zdi tiskanje fizičnih knjig dostikrat potrata surovin, sploh če štejem vse prevode in različice omenjenih knjig, ker je e-bralnik preprosto košček, ki ustreza sestavljanki izredno mobilnega, nepredvidljivega in bliskovitega življenjskega sloga. Z elektronskimi knjigami se mi odpira nov svet čtiva v tujih jezikih, ki naenkrat postane izredno dostopno. Z napredovanjem tehnologije mi neznanje jezika ne predstavlja ovire, da ga ne bi brala. Napravica mi ponuja možnost slovarja in razlage teksta od besede do besede.

Nova pisarija se približa, če ne celo prekrije z mojim mnenjem glede pisanja in objavljanja, tiskanja. To pa že takoj v uvodu, ko predstavi koncept "rastoče knjige". Res, na pisanje in Wikipedijo do sedaj nisem gledala na tak način. Wikipedija je bila vedno tisti prvi, izhodiščni vir, kamor se je šlo pogledat, ko o neki besedi, temi ... nisi imel pojma. In ta vir je bil v seznamu bibliografije največkrat zamolčan, češ da je nečastno uporabljati internetne vire, še najbolj med njimi pa prav Wikipedijo. Nikoli pa se niso moji učitelji, še manj pa sama, poglabljali v mehanizme in filozofijo, ki sta za tem javnim bančnim računom znanja. Tako namreč zdaj gledam na ta splet informacij. Vsak lahko prispeva in vsak lahko "dvigne" kadarkoli želi ali čuti potrebo.

Način, kako so popisane dileme, ki se porajajo ob tako alternativnem nastajanju čtiva, so popisane kot zelo razburljive. Tudi vidik do sprememb se mi zdi osvežujoč. Ni tistega hromečega strahu, da če pa ne bo tako, kot je bilo do zdaj, bo pa vse narobe ... Informativno tehnologijo zaobjame in jo sprejme pod medvedov dežnik kot del današnje družbe. Kot del nas samih. Pred njihovo uporabo ne viha nosu.

Izredno zanimiv se mi zdi način primerjave sistema pisanja in tudi terminologije včasih z uporabo razpoložljivih metod objavljanja in pisanja na spletu v današnji tehnološki družbi.

Uvod[uredi]

  • Namen je standardiziranje strokovnega pisanja.
  • Pismenost ni enako literacy. Za osnovni pomen smatramo znanje branja in pisanja, ta pa se danes spreminja v "poznavanje česa sploh".
  • Zakaj bi pisali na Wikimedijinih spletiščih?
    • Gojimo skupinsko avtorstvo.
    • Imamo možnost vpogleda v sam razvoj nastajanja s funkcijo vpogleda v zgodovino sprememb, ki jo ponuja Wikipedija.
    • Knjige na Wikipediji niso zaključene enote, ampak so "rastoče". Gre za princip sprotnega nastajanja.
    • In nenazadnje je to eksperiment, ki se oddaljuje od tradicionalnih (okov) vzorcev tiskane knjige.

Pismenost[uredi]

Včasih je bil prag ločnice med elito in neelito. Danes govorimo o množici pismenosti in sicer o specijalnih pismenostih.

  • Znanje branja in pisanja: sposobnost sprejemanja in razumevanja ter sposobnost posredovanja informacij in tvorjenja.
  • Kreativnost je zadnji cilj opismenjevanja.
  • 1 milijon Slovencev uporablja internet.
  • Brati in pisati zna danes takorekoč vsak. Iz tega sledi, da bo potrebno dvigniti prag revščine, torej mejo, ki elito loči od neelite.
  • Tak prag bi danes lahko bil internetno publiciranje.
    • 43% bloge prebira
    • 6% bloge piše
    • To spominja na razmerje nepismenih in pismenih v srednjem veku.

29. avgust[uredi]

Simpozij obdobja 36[uredi]

36. Simpozij obdobja se je odvijal od 16. novembra do 18. novembra 2017. V petek, 17. 11. 2017 sem se udeležila dveh predavanj. Matej Šekli je predaval o odvisnih stavkih v jeziku Brižinskih spomenikov, Jožica Škofic pa o uradovalni sloveniki - gorenjsko narečje v luči zapisov hišnih imen v franciscejskem katastru. Prvo predavanje mi je bilo manj zanimivo; predavatelj je govoril nerazločno in je mu je bilo zato težko slediti. Drugo pa je odstrnilo zanimiv tok spreminjanja hišnih imen na Gorenjskem, tematiko, ki mi je bližje, saj tudi sama prihajam z Gorenjske.