Uporabnik:Nuša Velišček

Nova pisarija in Nuša

1. Uvod

• pismenost ni vedno pomenila istega kar angleški izraz (v Vodnikovih knjigah je pomenila slovnico)
• digitalna pismenost
• V naslovu z nova avtor misli t. i. nove medije (tesno navezovanje na tradicionalne oblike pismenosti).
• WIKIVIR je namenjen gojenju skupinskega avtorstva

1.2. Prešernova Nova pisarija

• Prešeren je vedno zanesljiv vir sklicevanja
• njegovo delo je bilo objavljeno v drugem zvezku Kranjske Čbelice
• delo je pogovor med učencem, ki sprašuje in učiteljem oz. pisarjem, ki odgovarja
• pisarjevo nesimpatično stališče ironizira takratne Prešernove nasprotnike (Jernej Kopitar)

2. Pismenost

• kompleksnejša definicija pismenosti
• obvladati znakovni sistem za pisno in ustno komunikacijo
• obstaja več vrst pismenosti
• razumevanje pismenosti se spreminja iz generacije v generacijo (razna načela)
• spremembe komunikacijski navad so pripeljale do konfliktov med sporazumevalnimi praksami (očitanje starejših za slabo izražanje mladih)
• prednost pri obvladovanju več sporazumevalnih kodov
• testi pismenosti pri nas
• publicistična vznemirjenost je pogoj, da se napake popravijo
• dandanes imamo več možnosti postati pisec (pogoj so nove in izboljšane tehnologije)
• Aktivna pasivnost = javno posredovanje in tvorjenje informacij
• informacijska družba (digitalna doba) = socialna paradigma današnjega časa
• obstoj tiskane knjige (postaja butični estetski objekt in zbirateljski artikel za bibliofile)
• digitalna informacija je ranljivejša od natisnjene

2.2 Wikiji

• Wikipedija in ostala spletišča skupaj sestavljajo mrežo, kjer lahko vsak obiskovalec in bralec tudi ustvarjalec vsebin
• Wikiji = spletna računalniška tehnologija druge generacije (splet 2.0)
• objave na Wikipediji so pomembne tudi za mero aktualnosti jezika
• slovenska Wikipedija obstaja od leta 2002
• cc = creative commons (licenca ustvarjalnega ljudstva)
• Wikipedija je povečala dostopnost znanstvenih informacij, prispevala k spremembi odnosa skupnosti do strokovne verodostojnosti

2.2.1 Wikiji in šola

• Wikipedija in ostala sestrska spletišča = močno pedagoško orodje
• leta 2005 so se začeli fakultetni seminarji (wikiprojekti)
• šola kot prostor dolžnosti, družbene prisile, nagrajevanje z ocenami za opravljeno delo

2.3 Avtor

• duh časa je pomemben za naklonjenost pozornosti določeni obliki komunikacije
• pred nastopom interpretacijske šole v 60. letih 20. stoletja je veda bila v večjem delu usmerjena k avtorju samemu, od tod tudi avtorska biografija, ki je eminenten žanr (literarnovedni), raziskuje ustvarjalne vzgibe in postopke
• "Duševni profili slovenskih preporoditeljev", avtor Ivan Prijatelj ali "Levstikov duševni obraz", avtor Anton Ocvirk
• pomembni projekti: SBL, zbirka Znameniti Slovenci, zborniki o velikih ustvarjalcih in literarnih zgodovinarjih, njihove korespondence, na popularni ravni pa slavljenje avtorskih jubilejev, postavljanje spomenikov ...
• naslednja generacija literarnih zgodovinarjev je pozornost preusmerila k besedilu samem, v prvem planu je bila avtonomnost umetniškega besedila - publikacija Lirika, epika, dramatika (Matjaž Kmecel, Helga Glušič ...)
• večji projekt je serija zbornikov Obdobja, slogovne, verzološke in naratološke razprave in knjige (letos obeležujemo že 41. simpozij Obdobja)
• v 80. letih (povezava z novo generacijo) se pozornost usmeri k bralcu in njegovim kulturnim interesom, potrebam, obzorjem (študije o trivialni literaturi - literatura za bralca)
• besedilo ni več pomembno kot tako, pač pa se teža določa v razmerju do bralca, zgodovinskega in aktualnega (sprememba je povezana z demokratičnimi procesi v tem delu sveta, ki so v prvi plan postavili posameznika in njegove pravice)
• meje med fazami niso točno določene
• nenehno nastajanje razpravnih knjig prvega, drugega, tretjega tipa, prehajanje med tipi ni naključno, ampak je razvojno razložljivo in v določeni meri predvidljivo

2.3.1 Motivacija za pisanje

• pisanja se lotimo zaradi predmeta, ki je vreden ubesedovanja, zaradi samega avtorja, zaradi socialne skupine kateri je namenjena
• med motivacijami je včasih težko razlikovati
• etično sprejemljivo je samo tisto pisanje, ki izvira iz zanimanja za témo sámo, ne pa raziskovanje in pisanje z namenom samopromocije avtorja, manipulacije rezultatov ali manipulacije in zlorabe zainteresirane publike oz. strokovnih bralcev
• odpor do izpostavljanja etične problematike v humanistiki, odpor, ki ima korenine v namenoma naivnem prepričanju, da humanistike brez etike sploh ni, ker je etičnost privzeta lastnost humanističnega odnosa do sveta
• avtorski napuh - obstaja v zaskrbljujoči količini in je skorajda samoumevni spremljevalec vse naše strokovne dejavnosti; avtorski napuh nas vodi, da gremo v člankih kolegov najprej v seznam literature pogledat, ali so upoštevali naše delo in nas citirali
• znanstveni prestiž si gradimo z izumljanjem terminov, da se potem postavljamo kot njihovi utemeljitelji (vzajemnost citiranja)
• neetično je, če ljubosumno sedimo na zbranem gradivu in ga ne ponudimo v obdelavo tudi drugim, še bolj sporno pa je, če kolegu speljemo temo in objavimo članek na podlagi gradiva, ki ga je sam zbral, in se pripravljal na njegovo objavo
• bolezenska motivacija, tj. pisanje zaradi pisanja samega
• leposlovje nastaja zato, ker se avtorjem mudi o nečem poročati, vendar se zdi, da je pri leposlovju večji poudarek na načinu, kako je nekaj sporočeno
• za literaturo, ki jo lahko razume zgolj ozek krog strokovnjakov, ki so neredko tudi sami pisci, so si Nemci izmislili izraz Literatenliteratur
• pisanje z mislijo na splošno kulturno publiko je namreč s stališča »visoke kulture« nekaj slabega, ker naj bi pomenilo »prilagajanje splošnemu, ljudskemu, nizkemu okusu«
• pisanje, ki se na sposobnost dojemanja, interese in želje publike ne ozira, neprofesionalno in nepotrebno
• upoštevanje namembnika je ena od izhodiščnih zahtev vsakršnega pisanja, misel na bralca je pogoj za to, da sporočilo doseže svoj cilj
• v skladu s teorijo funkcijskih zvrsti jezika smo lahko pismeni na štirih področjih: za vsakdanje sporazumevanje, leposlovno, strokovno in znanstveno ter publicistično oz. novinarsko
• za znanstvene bodo štele objave v revijah, zbornikih, knjigah in spletiščih, ki imajo status znanstvenih publikacij
• za strokovne objave tradicionalno veljajo objave, ki znanstvena spoznanja prenašajo k širšemu uporabniku in jih popularizirajo, to se dogaja v šoli, kjer uporabljajo učbenike (ti so torej strokovno gradivo)
• objave v dnevnem časopisju in zabavni periodiki, v blogih avtorjev brez ustreznih strokovnih referenc itd. - publicistična besedila.

2.3.2 Izbira jezika

• če pišemo za globalno javnost, jo bomo nagovorili v angleščini, če pišemo za domačo publiko, potem v slovenščini
• redke so teme o slovenskem jeziku in literaturi, s katerimi bi radi seznanili splošne jezikoslovce in literarne zgodovinarje, in še redkejši prostori in publikacije zunaj Slovenije, kjer bi to lahko počeli
• za razprave o slovenski književnosti je nevtralni jezik slovenščina
• spoznanja in vednost o slovenističnih rečeh razširjamo preko meja nacionalne filologije in preko meja jezika
• "ugledne" tuje založbe
• prevelikih iluzij o veliki branosti in mednarodni vplivnosti tujejezične slovenistike pa ni zdravo gojiti
• angleščine je vedno več, vendar procentualno njen delež skupaj z deležem drugih tujih jezikov (nemščina) prav nič ne raste
• za zbornike ob mednarodnih simpozijih je bilo običajno, da so sprejemali cele razprave v svetovnih in slovanskih jezikih (Slavistična revija, zbornik Obdobja ...)
• angleške objave so v znanstvenem svetu v privilegiranem položaju in slabo vest imamo lahko, ker smo gotovo spregledali kakšno relevantno objavo v drugem jeziku
• prevajanje v angleščino in promocija v mednarodnem okviru nista nikakršno zagotovilo za dejansko vplivanje objav v prostoru zunaj domače stroke in jezika, sta pa pogoj zanj
• vzporedno dvojezično objavljanje stane veliko časa in potrpljenja avtorjem in urednikom
• jezikovne zadrege v znanosti niso slovenska specifika

2.3.3 Izbira teme

• naraščanje števila pišočih, naraščanje števila knjižnih izdaj, oblikovanje novih publikacijskih kanalov (spletne diskusije, časopisni komentarji, blogi, spletne konference)
• prva kulturna izkušnja: ni mogoče brati dveh knjig hkrati, vendar zato še ni treba trditi, da so izbirne možnosti zgolj slepilo
• druga kulturna izkušnja: izkušnja z odločitvami tipa ali-ali, ki moti naš užitek v izbiranju
• nezadovoljstvo s svetom številnih izbir izvira iz tega, da imajo pravo vrednost za nas samo realizirane, konzumirane izbire
• pravilne izbire nam pomagajo preživeti, nepravilne izbire ogrožajo našo eksistenco, nerealizirane izbire imajo neugledni status kislega grozdja
• ker k humanističnemu odnosu do sveta spada altruizem, bomo znali ceniti tudi neuresničene izbirne možnosti, tj. izbire, ki smo se jim odrekli in so jih bili deležni drugi
• v vsaki družbi, tudi tisti najbolj razviti, je mogoče pokazati na posameznike, ki so v socialno nezavidljivem položaju
• v akademskem okolju izbiro teme narekujejo študentom asistenti in učitelji, diplomantom mentorji, organizatorjem konferenc strokovni jubileji
• potreba po utemeljevanju izbir teme
• ni dobrih in slabih tem, z izjemo tistih, ki pripadajo našim hobijem, se vsaka tema zdi na začetku težka, pusta in neobvladljiva
• v vsakdanjem življenju stroke je z maksimalno relevantnostjo označena literatura (avtorji, knjige, inštitucije), pomembna v nacionalnem življenju
• izbirnih možnosti je skratka tudi v literarni zgodovini in v njenem akademskem segmentu vedno več, tako med temami kot med orodji
• publicistično zaganjanje enkrat v eno in drugič v drugo temo, ki bolj nereflektirano kot manipulativno pušča ob strani množico drugih pomembnih tematskih izbir

2.3.4 Vaje v pisanju

• pisanje je veščina, spretnost, ki se je je treba naučiti
• tipkovnica in miška; z njima tvori na zaslonu besedila različnih vrst, s 110 gumbi na teh dveh orodjih se pisec odloča med izbirnimi možnostmi, ki mu jih ponuja program za oblikovanje besedila
• krepitev piščeve inteligence se začne z navajanjem na orodje
• kot otroci smo prepisovali besedila v zvezke, sedaj pa na zaslone
• po zaslugi čitalnikov in OCR (optičnega prepoznavanja črk) nam besedil ni več treba v celoti pretipkavati, ampak le popravljamo za strojem
• sama digitalizacija in korektura nista dovolj, biti morajo tudi javno dostopna, obema namenoma, skupaj z našo namero, da kvalificiramo čim več kompetentnih piscev, najbolj ustreza spletišče Wikivir, ki je od 2006, ko smo ga dobili, postalo zajetno skladišče slovenske literarne klasike v javni lasti
• slovenščina je eden od trenutno 114 jezikov s takim repozitorijem oz. spletno digitalno knjižnico
• napotki za registracijo na Wikiviru in Wikiverzi

2.3.5 Usoda avtorstva

• avtorji pa imajo svojo zakonodajo, ki se celo razrašča
• če primerjamo organiziranost avtorjev in bralcev, so prvi glede vplivnosti v prednosti
• Društvo pisateljev, prevajalcev, Avtorska agencijo
• biti avtor/avtorica je včasih nekaj pomenilo - pripadati ustvarjalni eliti, kreativni smetani skupnosti, prinašalo je družbeni ugled in osebno zadovoljstvo
• avtorji so z deli konstituirali in kulturno emancipirali skupnost, iz katere so zrasli, in legitimirali zahteve po njeni samostojni kulturni eksistenci
• visok ugled avtorskih besedil se še danes izraža skozi avtorjeve zahteve, da lektorji in uredniki ne posegajo vanje
• celo začetniški pisci med študenti niso prav nič zadovoljni, kadar učitelj preveč pogumno prečrta kakšno besedo, stavek ali odstavek, spremeni besedni red, zamenja besedo ipd.
• samozavestni avtorji želijo s svojim besedilom razpolagati tudi potem, ko so prodali ali odstopili materialne pravice zanj
• težja dosegljivost publikacije le redko prispeva k njeni večji zaželenosti in vrednosti (večinoma pomeni le korak globlje v recepcijsko gluho lozo)
• demonstrativni umik besedila s spleta lahko razumemo kot še zadnji obupni poskus avtorja brez bralcev
• k omejevanju avtorskega napuha in samovolje bomo prispevali tako, da ne bomo kupovali, ponatiskovali in propagirali predragih knjig
• avtorjev s premočnim egom ne bomo moledovali, naj odstopijo svoja besedila za objavo na Wikiviru

2.3.6 Objavljanje

• danes si lahko objavo v reviji in časopisih privošči vsak, še lažje je objavljanje na spletu
• edina potencialna ovira je obvladovanje orodij za pisanje in objavljanje, pa še ta le za starejše, elektronsko nepismene člane pišoče skupnosti
• občasni ugovori, da je revnim težko priti do računalnika, je nerealen, saj je na vseh javnih mestih možen dostop do računalnikov
• z internetom se je rodil nov pomen izraza "postaviti besedilo"
• nekdaj so besedila postavili stavci v tiskarni, kar pomeni, da so jih pretipkali iz rokopisov v stavni stroj, od koder so šla v tisk
• Jožef Žemlja je leta 1842 sklenil, da ne plača svoje v Zagrebu tiskane knjige Sedem sinov, češ da je stavec zagrešil preveč napak
• 1963 je bila v Ljubljani postavljena in natisnjena Balantičeva zbirka Muževna steblika (razrez zaradi politične spornosti pesnika)
• danes »postaviti besedilo« pomeni naložiti (»uploadati«) besedilo na kak strežnik oz. na kako spletno mesto
• če je besedilo samo postavljeno na splet, ga je težko najti - potrebno je specificirati to besedilo
• v spletnem okolju objaviti besedilo pomeni postaviti dokument z namenom, da ga najde in prebere čim več ljudi, več ko je povezav v njem, bolj se vpenja v sobesedilo in lažje je priti do njega
• o tem, ali ima besedilo na spletu status objave ali ne, odloča v prvi vrsti avtorjeva intenca
• o potrebi natančnejšega določanja statusa objave priča tavtološka, torej nelogična sintagma "javno objaviti"

2.3.7 Množični um ali pametna množica

• v socialni teoriji obstaja vrsta izrazov za poimenovanje različnih kombinacij množice in pameti, nekateri imajo status terminov, drugi so zgolj v sinonimni rabi: množični um, kolektivna pamet, kolektivna zavest, množična zavest
• vsem gre za način organizacije znanja v informacijski družbi, ki je na delu pri novi pismenosti in pri Wikipediji
• koncept skupnosti znanja je del spremenjenega koncepta javnega, obuja pomen znanja kot javne dobrine (definicija - sv. Avguštin)
• Wikipedija je po eni strani metafora novodobne, nikoli prej videne organizacije vednosti, po drugi strani pa jo lahko razumemo le kot zadnje v vrsti prizadevanj človeštva za enciklopedični, globalni, totalni zajem človeškega znanja
• človeka žalosti, kako se družbene skrbi in energije kopičijo ob vprašanju »pravične« razporeditve materialnih dobrin
• kulturni spomeniki navadno postanejo predmet javnega zanimanja le takrat, kadar jih s podstavkov odrežejo in na odpadu unovčijo preprodajalci barvnih kovin
• v enciklopedijah so bile informacije razporejene po abecedi ali drevesno
• abecedna razporeditev - pomenila osvoboditev od hierarhičnega dojemanja znanja, asociirala na mozaik
• verbalne in vizualne informacije so v geslih vključene v okolico preko dveh poglavij: preko kategorizacije v Kategorijah se določa njihovo mesto v hierarhiji znanja, v poglavju Glej tudi pa so nanizana sorodna gesla po asociativnem principu
• množični um je kritiziral ameriški računalničar, pisatelj in glasbenik Jaron Lanier
• množica se je pojavila kot relevantna socialna kategorija šele v demokratizacijskih prizadevanjih v 18. in 19. stoletju, ki pa so se sredi 20. stoletja izrodila v totalitarizem in birokratizem
• slikovno mišljenje blokira kritično mišljenje in kadar posameznik stopi v množico, pomeni to njegov sestop na civilizacijski lestvici
• masovnost je nevarna, ker brezglava množica brez zmožnosti samorefleksije ves čas išče avtoriteto, močnega voditelja
• množica ima v sodobni socialni teoriji pozitivno konotacijo
• socialne inštitucije od religij in nacij navzdol do občinskih uprav in krajevnih skupnosti v sodobni družbi niso več opozicija goli ljudski sili
• Wikipedija izrablja pamet množice in je tako oblika proizvodnega procesa, ki se mu v angleščini pravi crowdsourcing (neologizem množičenje)

2.3.8 Avtorske licence

• avtorska zakonodaja, poznana po svetu pod imenom copyright, ščiti izvirna avtorska dela, fiksirana v katerem koli mediju
• ščiti jih pred zlorabo, ki jo definira kot nepooblaščeno razmnoževanje in distribuiranje, nedovoljeno javno izvedbo ali predelavo dela in objavo takega izvedenega dela
• bralec ali kateri koli drug uporabnik lahko z avtorskim delom, ki ga je pridobil, počne marsikaj, pod pogojem, da je to početje zasebno
• knjige lahko kopira ali predeluje, le v javnosti se kopije ali predelave ne smejo znajti
• avtorska zakonodaja naj bi preganjala kršitve materialnih avtorskih pravic, vendar se na sodišča obračajo lastniki tudi, kadar so kršene samo njihove moralne avtorske pravice, kamor spada npr. nekorektno citiranje ali sploh odsotnost citiranja, posnemanje in druge oblike prisvajanja njihovega dela, ki pa ni povzročilo materialne škode
• Copyright v ZDA;
• copyright ne upošteva specifične lastnosti produktov človeškega uma, ki te izdelke bistveno loči od druge človeške produkcije
• po avtorski zakonodaji izvirno delo znači vsaj minimalna količina kreativnosti
• nezaščitene so preslikave predmetov ali avtorskih del na ravni obrtnega znanja, izdelki fotografskih avtomatov, rutinski portreti za dokumente, povprečne amaterske fotografije (družinski, počitniški posnetki) in običajni fotoreporterski posnetki
• kadar gre za izdelke, ki jih je naročila vlada ali podobna javna inštitucija, so lahko zunaj avtorske zaščite, ni pa to nujno
• zakon velja tudi za dela, ki niso izrecno opremljena z znakom avtorske zaščite ©, zaščita traja za časa življenja tvorca plus 70 let
• neobjavljena dela (dnevniki, fotografije, rokopisi) so zaščitena enako kot objavljena
• izdajatelj neobjavljenega dela, ki je že v javni lasti, uživa avtorsko zaščito 25 let po izdaji, uredništvo kritične izdaje dela v javni lasti pa je zaščiteno 30 let po objavi
• lastnik avtorskih pravic je avtor, dokler le-teh ne proda ali odstopi
• skupinsko delo (težavno poglavje avtorskega prava!) je tisto, pri katerem je sodelovalo več avtorjev z namero, da ga predstavi kot neločljivo celoto (zaveza partnerjev v pogodbi)
• digitalna knjižnica Slovenije za gradivo, ki še ni v javni lasti, omejuje uporabo tako, da je dostopno samo z računalnikov znotraj inštitucije
• najtežji problem v avtorskem pravu so izvedena dela, npr. film po romanu, elektronska verzija knjige, učbenika, kazalo knjige, skrajšana verzija romana, prevod
• med avtorske pravice gre pravica razmnoževanja in razpečavanja
• delo razmnožujemo s tiskanjem, fotokopiranjem, prepisovanjem, citiranjem, digitaliziranjem, nalaganjem s strežnika na svoj računalnik
• to je dovoljeno početi, tudi če nismo lastniki avtorskih pravic, dokler gre za korektno oz. pošteno uporabo
• ločiti je treba prodajo dela od prodaje avtorskih pravic
• moralne pravice zadevajo zlasti tiste intelektualne proizvode, ki so izdelani v manj kot 200 izvodih
• z nižanjem knjižnih naklad, z butičnostjo knjižne produkcije se tej kategoriji vedno bolj približujejo tudi literarna dela
• samoumevno so dovoljeni npr. kratki citati tujih del v znanstveni razpravi, niso pa več samoumevni obsežni citati, še posebej ne citati celotnih dolgih besedil
• uporaba kolegovega učnega materiala v razredu brez njegovega dovoljenja je prav tako kršitev avtorskih pravic

2.4 Bralec

• logotip prostega dostopa

2.4.1 Prosti dostop

• spremenjeni koncept pismenosti je problemom in diskusijam
• kvalitetno življenje, materialno in kulturno blaginjo namreč zagotavlja pravilno ravnanje, za tako ravnanje pa naj bi se vzgajali (kultivirali) in izobraževali (opremljali z znanjem) v šoli
• k prosti dostopnosti šolskega znanja spadajo zastonj učbeniki, ki so prvi indikator tovrstne ozaveščenosti države in resnosti njenih namer
• knjige, ki so bile do nastopa interneta glavni vir znanja, so bile zunaj šole redko "prosto dostopne", torej zastonj
• zunaj šole je prosta dostopnost znanja manj samoumevna
• ne plačujemo samo informacij (vsebin), ki so nam za zabavo, ampak tudi tiste, s katerimi bi utegnili povratno, tj. kot načitani, kompetentni državljani obogatiti življenje skupnosti
• internet je razširil prostor svobodnega pretoka informacij in postopoma krepi pričakovanja njihove lahke dostopnosti in neplačljivosti
• digitalizirane zemljevide Slovenije je Geodetski zavod Slovenije interesentom drago zaračunaval, vse dokler se ni pojavila zastonj alternativa v obliki Googlovih zemljevidov
• internet ukinja staro slovensko izkušnjo, da je treba biti nezaupljiv do vsega, kar prihaja od zunaj, in da se je najbolje zanesti na svoje domače
• velika mednarodna spletišča sploh ne diskriminirajo slovenščine, prej bi lahko to očitali domačim povzpetniškim inštitucijam
• najbolj informacijsko zaprta in zaščitena področja človeškega delovanja so vera, vojska, trgovina, uradovanje in industrija
• tudi znanstvene in strokovne objave s področja literarne vede (če se omejimo samo na ta segment znanosti) so bile praviloma kupljive, dostopne pa skozi podobne kanale kot njen predmet
• prosta ali odprta dostopnost (OA open access) je geslo današnjega časa in od 90. let 20. stoletja dalje pojem, ki se nanaša na diseminacijo znanstvenih informacij
• zadeva vse oblike informacije: revijalna, knjižna, zborniška, spletna besedila, podatkovne zbirke in večpredstavno gradivo, razlikovati je treba med prostim dostopom in prosto vsebino (free content)
• izrazov s pridevnikom odprti je več in tvorijo družino, za katero tiči skupna filozofija: odprti podatki (open data, večinoma podatki na internetu, ki niso podrejeni restriktivnemu copyrightu), odprti dostop (open access, kako doseči svobodno dosegljivost znanstvenih publikacij in podatkov na spletu), prosta vsebina (open content, kako doseči svobodno dosegljivost virov literature, videa, fotografij , ki zanimajo splošno publiko), prosto znanje (open knowledge, podobno kot odprti podatki, vendar širše: znanstveni, geografski in zgodovinski podatki, glasba, film, knjige, vladne in druge upravne informacije), prosto izobraževanje (open education)
• dokument izgubi status proste dostopnosti, če moramo za njegovo uporabo plačati

2.4.2 Varovanje zasebnosti

• razlogi za nezaupanje v globalna digitalizacijska podjetja so raznovrstni
• nekatere je strah njihove velikosti, drugim ni všeč, da prihajajo iz Amerike in pomenijo premočno konkurenco lenobnejšim domačim podjetjem te vrste, tretji se bojijo digitalnih tehnologij vobče , vsem pa je skupno izhodiščno nezaupanje v dobre namere takega početja
• simbolni sovražnik jim je Google, ki se je z nemškimi knjižnicami dogovoril za zajem podatkov o izposoji, kar naj bi utegnilo nekoč ohromiti avtonomijo nemškega knjižničnega sistema
• črne vizije prihodnosti so v svojem jedru protihumanistične, če humanizem razumemo v skladu z njegovo izvirno definicijo, tj. kot zaupanje v hotenje in zmožnost človeka za pozitivno urejanje življenja in sveta
• občutek in občutljivost za eksistenco posameznika je znak civilizacijske razvitosti
• razvite družbe si táko pozornost lahko privoščijo, za razliko od primitivnejših skupnosti, ki morajo zatirati tisto posamično, za katero se zdi, da ogroža preživetje skupnosti ali ji vsaj ne koristi dovolj
• ozaveščenega posameznika ne zanimajo lastna nedotakljivost, varovanje zasebnosti pred javnostjo in uresničevanje samovoljnih želja, ampak je zainteresiran za skupno blaginjo, bolje rečeno: za blaginjo vseh drugih posameznikov in okolja
• kot javno razbiramo sprva samo tisto, kar nam dopovedujejo in postavljajo pred oči mediji
• šele na fakulteti ugotovimo, da poleg splošno javnega obstaja še posebno ali strokovno javno, ki se artikulira preko specialnih publikacij (revij in knjig), strokovnih inštitucij, društev in forumov, kar ima neprimerljivo manjši odmev, vendar ni zaradi tega nič manj pomembno
• slovenski Zakon o varovanju osebnih podatkov je v času, ko ga je vodila Nataša Musar Pirc, agresivno uveljavljal Urad informacijskega pooblaščenca
• s prepovedjo iskanja po imenih in priimkih je urad pohabil besedilni korpus Nova beseda
• pravice potencialno kriminalnega potencialnega današnjega Frana Levca so povozile kulturno zaslužnega Frana Levca, urednika Ljubljanskega zvona in literarnega zgodovinarja

3. Kredibilnost

• današnje objavljanje predstavlja manj ovir kot v preteklosti (velja za tiskane in spletne objave)
• samozaložniški natis - pomeni tudi oseben finančni dodatek za natis/ponatis
• objava na osrednjih mestih (dnevni časopisi, strokovne revije, nastopi v osrednjih informativnih oddajah TV)
• uredniki izbirajo in odločajo med informacijsko ponudbo
• "Vsakdo lahko objavi vse."
• objavljanje brez uredniškega filtra vzbuja skrbi glede kredibilnosti oz. zanesljivosti
• kriteriji kredibilnosti: nazorska, politična, nacionalna, generacijska, spolna pripadnost, tendenca ...
• danes samostojneje presojamo o stopnji verodostojnosti objav (uporaba zdravega razuma)
• uveljavljeni strokovnjak ima stališča, ki so poznana javnosti (potrebno ga je opozoriti)
• preverjanje informacij - preprečitev širnenja lažnih podatkov
• piščev status preverimo v bibliografiji, njegovo mesto v znanstveni skupnosti pa na spletišču Sicris
• zaupanje se lahko izkaže neupravičeno, če avtorjev ugled preverjamo na napačnem mestu
• Vladimir Pavšič - v mladih letih odličen literarni kritik (psevdonim Matej Bor)
• Alan Sokol - poznan fizik in matematik, zlorabil zaupanje svojih kolegov humanistov, uredništvu univerzalne revije je podtaknil zmedeno pisarijo
• Sokolova potegavščina je kričeče svarilo pred prenašanjem zaupanja z enega področja na drugega
• Če je nekdo mojster za eno področje, ga to nikdar še ne kvalificira za zaupanje vredne izjave na drugem področju
• Pisec, ki v stroki ni doma/ni doma na profesionalen način - amater ali diletant
• Mlajši avtorji - smo manj nezaupljivi, mlajši avtorji imajo manj življenjskih izkušenj, so bolje teoretično podkovani, učinkovitejše pridejo do informacij na spletu, starejši so slabše podkovani
• Znajo zavesti v nevrodostojno produkcijo znanstvenih konstruktov filozofske in socialne teorije
• Dejanski svet nam je nedostopen
• Egoistični in ciničnium na podlagi tega lahko z moralno podporo Bartolove maksime v Alamutu
• Bralec se o avtorju natančneje pozanima, pozanimanje v njegovi bibliografiji, razbral bo, za katera področja je najbolj kompetenten, katera tema ga najbolj obseda, našel bo tudi razlago za ideološko premost sporočil in s tem signal, kje naj jih jemlje s previdnostjo

3.1 Aktivizem

• kritika aktivizma
• v sedemdesetih letih so slovenske humaniste vzgajali v humboldovski veri, izvir akademskega dela golo znanstvena radovednost, tešenje radovednosti pa njegov smoter
• v 80. letih so iz pragmatične znanstvene Amerike začele prihajati drugačne ideje: znanstveni larpuratrizem je prevelik luksuz in da se je treba zgledovati pri družboslivju, ki je radovednost vpreglo za dosego plemenitih socialnih ciljev - za človeško dostojno, pravično, kvalitetno življenje
• k spremembi v dojemanju znanosti je pripeljalo prepričanje, da objektivno znanstveno spoznanje človeških zadev ni mogoče, saj ga vedno znova zmoti raziskovalčev interes in je zato v končni fazi manipulativno
• močna ideologiziranost literarnovednih šol
• na literarnovednem terenu alternativnih razprav ni bilo težko identificirati
• litararna besedila = zgled, pisci niso bili v prvi vrsti literarni zgodovinarji, ampak filozofi, sociologi, psihoanalitiki ...
• spoznavni nihilizem
• tradicionalni humanisti so izurjeni za odlrivanje napak v navidezno urejenem svetu, za bistro zaznavanje problemov, tam, kjer jih drugi ne vidijo
• avtonomistična drža (logika slonokoščenega slona - nekateri razlagajo kot način, kako so si generacije v totalitarnem sistemu zagotavljale prostor svobode)
• z večdesetletnim zamikom se ameriška ideologizacija naseljuje tudi v slovenskem akademskem slogu
• aktivizem = socialni kontekst, dokumentirajo slovenske sintagme kulturni, mladinski, partijski, sindikalni aktivisti
• med drugo vojno so aktivisti rekli političnim delavcem OF na terenu
• aktivizem povezujemo z levimi in liberarnimi nazori in gibanji, spregledujemo nezanemarljiv delež konservativno usmerjene populacije posega po aktivističnih vzorcih obnašanja
• aktivizem skratka ne pomeni nujno, da imamo opraviti z naprednimi družbenimi gibanji
• civilni aktivizem kot alternativa regularnim olesenelim in neprožnim političnim in upravnim inštitucijam

-

3.3 Strokovno recenziranje

• Strokovno recenziranje (peer reviewing) je v znanosti utečen postopek za selekcioniranje kredibilnih informacij od nekredibilnih
• Recenzenti so strokovnjaki, ki jim je znanstvena skupnost priznala kompetenco za področje recenziranja

3.4 Pravopis

• dvom v kredibilnost se porodi, če se pisec ne zna dobro izražati oz. se že na prvi pogled vidi, da ne pozna pravopisa
• če ne pozna v šolo pravopisa, potem ni hodil v šolo ali je bil slab učenec
• obravnava nekaterih slogovnih hib v pravopisu, ki kažejo na piščevo slabo jezikovno kompetenco in s tem posredno krepijo nezaupanje do vsebine njegovega sporočila

Domače naloge

2. domača naloga: Nacija-kultura (komentar)

Razstava z naslovom "Nacija-kultura", ki je svoja vrata odprla 13. 10. 20222, je t. i. laboratorij za nove medije. Digitalizacija, ki je v današnjem času izjemnega pomena, saj lahko na spletu in raznih spletnih straneh najdemo najrazličnejše vsebina, ki nam lahko pomagajo rešiti težavo. Ampak, ali je digitalizacija zares naša prijateljica, ali je postala ovira zgolj še ena ovira za ohranjanje kulture za naše prihodnje rodove? Razstava, ki bo odprta vse do 15. januarja 2023, nam ponuja vpogled posodobljenega projekta iz leta 2000, ko smo obeleževali dvestoto obletnico Prešernovega rojstva. Avtor Ćosić namesto preminule Mat'kurje uporabil družbeno omrežje Twitter, kjer izraža svoje močno hrepenenje. Z razstavo seveda lahko potegnemo vzporednice z zadnjima dvema letoma, ki ju je zaznamoval virus. V tem obdobju smo pomembna vladna obvestila prejemali kar preko Twitterja, kar po mnenju mnogih ni bilo najbolj primerno. Menim, da je zasnova razstave domiselna in zanimiva, saj se lahko poleg nekih negativnih spominov tudi nekoliko nasmehnemo izvrstnim domislicam avtorja.

3. domača naloga: Slavistična revija

Slavistična revija je osrednja slovenska revija s poudarki na področju jezika, ki ga izdaja Slavistično društvo Slovenije. V njej objavljajo teme, ki temeljijo na jeziku in literarnih vedah. V reviji najdemo najrazličnejše članke, prispevke, kar kaže, da je revija zasnovana širše. Slavistična revija je začela izhajati leta 1948. Navzven je to revija manjšega formata, rdeče barve. V primerjavi z ostalimi revijami je debelejša, manj je samih fotografij in barvnega tiska. Njena vsebina pa je, zato mnogo bolj kompleksna, nadgrajena, strokovno podkovana, v primerjavi z današnjimi izvodi revij, ki barve in slikovni material uporabljajo za pritegnitev bralčeve pozornosti.

4. domača naloga: Trubarjevanju in drugim kulturnim mašam na rob

Trubar ima za slovenski narod izjemno velik pomen na področju književnosti in praktični uveljavitvi slovenskega knjižnega jezika. Knjigi Abecednik in Katekizem sta prvi dve slovenski tiskani knjigi, ki nosita ključno pomensko in vrednotenjsko težo slovenskega jezika. Zdi se mi, da drugi vidik kulturnih praznikov, ki je omenjen v članku, večini bralcev ni znan. Tu igrajo pomembno vlogo mediji, ki teme o Trubarju premalo javno izpostavljajo. S tem preprečujejo, da bi se širša populacija informirala na tako zelo pomembnem področju.

Ob dnevu reformacije smo Slovenci v večini veseli, saj je to dela prost dan, ki vodi v t. i. jesenske počitnice. Ob slovenskem dnevu reformacije najprej pomislim na Primoža Trubarja, ki sem ga zelo dobro spoznala že v osnovni šoli, ko smo si ogledali njegovo domačijo na Rašici. Nikoli pa nisem primerjala in vzporedno razmišljala o Trubarju in Prešernu, saj sta delovala v dveh različnih obdobjih literature, zato se v njun odnos nisem nikoli poglabljala. Razmišljanje po prebranem članku se mi je spremenilo, saj menim, da sta seveda oba izstopala iz nekih začrtanih in varnih idealov slovenske literature. S pomočjo Trubarja smo Slovenci dobili najpomembnejši knjigi, ki sta temelj jezika. S Prešernom pa smo "nadoknadili" celoten zaostanek v književnost v primerjavi s svetovno in evropsko poezijo. Velikokrat se vprašamo, zakaj omenjamo zgolj Prešerna, zakaj je ravno Prešeren tako opevan. Opevan je, ker si je upal iti dalje, preko nekih smernic in pravil. Šel je nad vse zakone. Upal si je, ker je vedel, da je sposoben, ter da si slovenski narod zasluži biti spoštovan tudi preko literature in umetnosti. Prav tako je s Primožem Trubarjem. Živel je v tveganih časih, ki so bili za navadne ljudi izjemno negotovi, kaj šele za duhovnike in izobražence, ki so hoteli svet premakniti na bolje. Uspel je napisati prvo slovensko tiskano knjigo, jo osmisliti in predati narodu v oskrbo.

Zdi se mi, da sta dr. France Prešeren in Primož Trubar z vsem dolžnim spoštovanjem upodobljena na kovancih za en in dva evra.

5. domača naloga: Popravljalci sveta

Okoli nas je gotovo veliko ljudi, ki čutijo željo po tem, da bi nekaj popravili ali spremenili. Funkcija jezika je zelo pomembna točka našega predmeta. Na svetu je približno 7000 jezikov. 1000 od teh ima manj kot 100 govorcev in izumira, slaba se piše tudi večini drugih, ker se ne pišejo. Nekateri raziskovalci pravijo, da se bo število jezikov zmanjšalo tudi na 200/300 govorjenih jezikov. To bodo tisti, ki bodo imeli dosti uporabnikov in bodo bili zmožni delovati v digitalni dobi. Naš jezik je vitalen, slovenščina je vitalna, to pomeni, da se za njen obstoj ni potrebno bati.

Kot popravljalci sveta se lahko zanesem tudi na Wikipedijo, ki je neodvisna, sooblikuje jo lahko vsak, ki si želi ustvariti nov in odprt svet za ostale bralce in zainteresirane. Prednosti Wikipedije je ogromno. Je prosto dostopna, brezplačna, enostavna, vsak jo lahko ureja, vsak lahko nekaj dopolni, doda vire in literaturo ... Prepoved Wikipedije v šolah se tudi meni zdi nesmiselna, saj se tudi v tej rabi jezik spreminja in razvija na bolje. Neštetokrat smo na nižjih stopnjah izobraževanja slišali "Ne kopiraj/povzemaj Wikipedije, tam je vse narobe!". Temu je potrebno narediti konec, saj je Wikipedija odlično orodje za širitev znanj in obzorij, polna je informaciji, ki jih lahko z nekaj kliki takoj uporabimo.

6. domača naloga: Geopedia

Prihajam iz severa Vipavske doline, zato se bom fokusirala predvsem na ta del. Iz tega okolja prihajajo naslednji literati: Metka Cotič, slovenska filozofinja, umetnostna zgodovinarka in književnica, Nevin Birsa, ki je bil slovenski pesnik, živel je v Braniku, po študiju na Pedagoški fakulteti v Ljubljani se je odločil za samostojno literarno pot; Vinko Gregorič je bil slovenski zdravnik dermatolog, gospodarstvenik in politik. Bil je izjemno uspešen na svojih področjih, diplomiral je na Dunaju in tam tudi specializiral. Bil je pomemben organizator zdravniškega stanu, posegal pa je tudi v politično in gospodarsko življenje v Ljubljani.

Iskanje po Geopedii se mi zdi enostavno in izjemno zanimivo. Za veliko književnikov sploh nisem vedela, da so se rodili tako blizu mene, ter da so tudi ustvarjali pomembna dela za slovenski narod.

7. domača naloga: Popravki na Wikipediji

Prvi popravek Drugi prispevek Tretji prispevek Četrti popravek Peti popravek

8. in 9. domača naloga: Register nepremične kulturne dediščine

Obcestna kapelica Jezusa Kristusa v Potoku pri Dornberku

Slovarček

Eksaminator: izpraševalec (pri izpitu) (SSKJ)

Pasivizacija: spraviti v nedejavnost, nedelavnost (SSKJ)

Voluntarizem: mišljenje, delovanje, ki temelji predvsem na volji: vztrajanje, kljub neuspehom je voluntarizem (SSKJ)

Kataklizma: dogodek v naravi, ki povzroči velike spremembe na zemeljski površini ali v vesolju (SSKJ)

Stavec: kdor ročno ali strojno izdeluje stavek za tiskanje (SSKJ)

Intenca: težnja, nagnjenost, usmerjenost (SSKJ)

Neologizem: nova beseda ali zveza, ki še ni splošno uveljavljena, novotvorjenka (SSKJ)

Razpečevanje: pošiljanje na več krajev, naslovov (SSKJ)

Moje misli

• Prvo poglavje Nove pisarije je izjemno zanimivo. Bralca pritegne, saj so znanja o Wikipediji zelo natančno predstavljena.

• Prva fotografija v knjigi predstavlja dekle, ki ima v rokah knjigo, ki raste, s tem pa raste in zori tudi dekle.

• Ali ima Prešernova Nova pisarija skupne lastnosti z Novo pisarijo Mirana Hladnika?