Uporabnik:Nnnika

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

E- pošta[uredi]

Nove besede, pozdravljene![uredi]

  • segment - del, odsek
  • akter - ustvarjalec, povzročitelj, dejavnik
  • MIT - Massachusetts Institute of Technology (Tehnološki inštitut Massachusettsa)
  • sprega - sklanjati, spregati
  • kurziv - tiskana pisava s postrani oblikovanimi črkami
  • korespondenca - zveza, povezava; vzdrževanje medsebojnih pismenih stikov
  • egalitarizem - nazor, da so ljudje enaki, enakopravni
  • koncipirati - napraviti, sestaviti koncept, osnutek
  • kalkirati - dobesedno prevajati za kak tuj jezik značilne izraze


Uvod v Novo pisarijo in tipkanje[uredi]

Nove besede, pozdravljene![uredi]

  • vademekum - knjiga, publikacija, z osnovnimi pojasnili o čem
  • utilitaren - poudarjati uporabnost, koristnost
  • eksaminator - izpraševalec pri izpitu
  • habilitacija - pridobitev pravice predavati na visoki šoli
  • marginaliziran - odrivan, potiskan na rob
  • analfabet - kdor ne zna pisati in brati, nepismen človek
  • eklatanten - očiten, jasen, prepričljiv
  • kataklizma - dogodek v naravi, ki povzroči velike spremembe na zemeljski površini
  • hemetičen - neprodušen


Komentar na prebrano[uredi]

Knjiga oziroma priročnik se mi zdi zelo uporaben, ne le za študij temveč tudi za vsakdanje življenje zato ga bom zagotovo še kdaj prebrala, tudi po končanem študiju. Že zaradi splošne razgledanosti je te podatke dobro vedeti.


Komentar na tipkanje[uredi]

Članek Lea mi je bil zelo všeč, čeprav se mi je sprva zdelo, da bom to nalogo z odporom opravila. Tudi popravkov ni bilo veliko in hitro sem opravila domačo nalogo.


Slovenistika in jaz[uredi]

Zakaj sem se vpisala na študij slovenistike? Morda bo odgovor malce smešen. Nisem bila sprejeta na študij, katerega sem želela študirati in sprejeta sem bila na drugo željo. No, saj me je tudi slovenistika zanimala, le nekoliko manj. In ne boste verjeli, popolnoma nič mi ni žal, da sem pristala tukaj. Je že moralo biti tako. Študij mi postaja iz dneva v dan bolj všeč, zaradi zanimivih razlag profesorjev in zaradi sošolcev, s katerimi smo se ujeli. Počasi slovenistiko osvajam, postaja del mene. Vem, da mi bo uspelo, vem, da zmorem.


Od vaje v pisanju do bralec[uredi]

Nove besede, pozdravljene![uredi]

  • sublimen - vzvišen, plemenit
  • anahronističen - tak, ki ni v skladu z določenim časom ali razmerami
  • koncipirati - napraviti, sestaviti koncept, osnutek
  • intenca - težnja, nagnjenje
  • entiteta - kar je, kar obstaja

Slavistična revija[uredi]

Na predavanjih prof. Mirana Hladnika smo v dar prejeli Slavistično revijo. V kazalu sem prebrala imena mnogih pomembnih ljudi, ki so na področju slovenskega jezika naredili veliko. Sama sem revijo samo preletela, ko pa sem se ustavila pri določenem članku, sem ugotovila, da je le-ta napisan precej komplicirano. Z znanjem, ki ga imam trenutno, sem se morala zelo poglobiti, da sem lahko razumela napisano. Drugače mi je revija, jaz bi jo poimenovala kar knjiga všeč, in menim, da jo bom v prihodnosti še večkrat prelistala in prebrala. Še posebno mi je bil všeč članek Nataše Jakop, ki govori o izkustvenem realizmu, pragmatičnem pomenu in pristorskih prislovih. Avtorica uporablja veliko strokovnih besed, zato sem ob prebiranju članka porabila ogromno energije za to, da sem sploh razumela, o čem govori.

SlovLit[uredi]

Kaj sploh je SlovLit? Je diskusijski forum, ki povezuje sloveniste, komparativiste in vse, ki jih zanima literatura in kultura. Obvešča nas o dogodkih, povezanih z literaturo. Že od decembra 1999 je urednik je profesor Miran Hladnik.

SlovLit izvleček, letnik 645, številka 1[uredi]

SlovLit, 18. avgust 2015 [1]

  • DH in primerjalna književnost

Blaž Zabel piše zaradi kršenja avtorskih pravic, meni, da je to dobra iztočnica za debato, omenja pa tudi slabo založenost fakultetnih knjižnic s sodobno literaturo. Vlado Nartnik piše, da v medijih v zadnjih 6 letih odmeva vprašanje arbitražnega sporazuma, sprašuje pa se, ali arbiter pomeni bolj elegantno oblečenega človeka ali sposobnega diplomata.

Krčenje izvlečkov[uredi]

Marja Boršnik je v svojih razpravah med drugim pisala tudi o slovenski poljudni književnosti, pri čemer velja izpostaviti njeno stališče, da sta v kakovostni poljudni književnosti etika in estetika pomembnejši od poučnosti. Literarna zgodovinarka v teh svojih člankih zasleduje predvsem dvoje: depedagogizacijo poljudne književnosti ter igro (njen vsebinski in/ali oblikovni element) in humor kot pomembni sestavini tovrstnega slovstva. Z zagovarjanjem umetniške vrednosti literarnega dela pred poučno uporabnostjo je Marja Boršnik med prvimi vzpostavila standard vrednotenja poljudne književnosti, ki velja še danes.

Moje krčenje:

  • Marja Boršnik zagovarja stališče, da sta v kakovostni poljudni književnosti etika in estetika pomembnejši od poučnosti. Govori o depedagogizaciji poljudne književnosti, igri ter o humoju. Med prvimi je vzpostavila standard vrednotenja poljudne književnosti, ki velja še danes.

Krčenje izvlečka iz strani profesorja:

  • Marja Boršnik izreka tezo, da sta v kakovostni poljudni književnosti etika in estetika pomembnejši od poučnosti. Depedagogizacija poljudne književnosti ter igra in humor sta njeni pomembni sestavini. S tem je med prvimi vzpostavila standard vrednotenja poljudne književnosti, ki velja še danes.

Literarnovedni dogodek iz preteklega časa[uredi]

Kekec gre v Bosno

  • Kaj se je dogajalo? Pogovor, ki se je posvetil razmerju med filmsko in besedno umetnostjo.
  • Kdaj? V torek, 14. junija 2011 ob 19.00 uri.
  • Kje? V Modrijanovi knjigarni (Trubarjeva 27, Ljubljana).
  • Kdo? Pogovarjali so se Metod Pevec, Tanja Ribič, Gorazd Trušnovec, Matevž Rudolf (povezovalec).

Iskanje kritik[uredi]

Za domačo nalogo smo bili na predavanju pri predmetu Uvod v študij slovenske književnosti za domačo nalogo zadolženi poiskati kritike, ki so bile napisane na naslednje delo: Rupel, Dimitrij, 1983. Maks: roman o maksizmu ali Boj med večino in veličino. Ljubljana: Lipa.

Kritike, ki sem jih našla:

  • Belcijan, Nina. Vprašanje postmodernizma in zgodovine v dveh Ruplovih romanih Maks in Povabljeni pozabljeni.[: Diplomsko delo]. Mentor doc. dr. Tomo Virk. Ljubljana, 2003. COBISS