Uporabnik:Ninasodnik
Domače naloge[uredi]
11. domača naloga[uredi]
Na moj rojstni dan, 16. marca, je bil na Slovlitu objavljen naslednji članek: Osebnosti slovenskega novinarstva -- Jezik poezije in objava -- Delavnica Wikipedija za aktivne državljane -- Re: Prenova pravopisa -- Pismenost za gledališče.
- Torek, 16. 3. 2021. ob 06:44:59.
- Avtor: Miran Hladnik
10. domača naloga[uredi]
V registru kulturne dediščine sem poiskala, svojo vas in ugotovila, da se v moji vasi nahaja veliko različnih kulturnih spomenikov in arheoloških najdišč. Spomenik, ki ima poleg opisa tudi sliko je Blagnetova domačija (v moje kraju bolj poznana kot Blažetova hiša), slika je iz leta 2011 v tem času pa so hišo, zaradi obnove popolnoma porušili.
Poleg tega sem našla več arheoloških najdišč:
- Arheološko območje Prelog-sever.
- Arheološko najdišče Zvavnica.
- Arheološko območje V polju.
Spomenike:
- Spomenik talcem NOB
- Milje - Spominsko znamenje NOB
Kužna znamenja:
- Srednja vas pri Šenčurju - Kužno znamenje
9. domača naloga[uredi]
Na Wikimedia commons sem dodala sliko spomenika talcem NOB v Šenčurju in kužno znamenje v Srednji vasi pri Šenčurju.
Dostop do slik:
8. domača naloga[uredi]
https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lionel_Messi&curid=163421&diff=5613933&oldid=5605864
https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lionel_Messi&diff=prev&oldid=5613936
7. domača naloga[uredi]
Geopedija
živim v bližini gradu Strmol, kjer se dogaja roman pisatelja Draga Jančarja To noč sem jo videl, ampak stara geopedija tega še ne pokaže. Na gradu Strmol se dogaja roman Spomini na Valvasorja, iz leta 1973 in Francozi in rokovnjači, avtorja Gustava Strniše iz leta 1930.
V mojem kraju se nahaja veliko partizanskih spomenikov. Eden večjih je spomenik talcem NOB v Šenčurju, z napisom "NA TEM MESTU JE BILO 24.1.1944 USTRELJENIH 40 TALCEV".
6. domača naloga[uredi]
Opis strukture članka
Igor Saksida
Izbrala sem si stran literarnega zgodovinarja Igorja Sakside. Stran na Wikipediji nam sicer ponudi njegove osnovne podatke (datum in kraj rojstva, državljanstvo in njegov poklic dodana je tudi slika) kratek življenjepis, strokovna področja in bibliografijo, obsežnega opisa pa na Wikipediji (še) ni. Stran si je v zadnjih tridesetih dneh ogledalo 90 ljudi, začetnik strani, Klemen Kocjan, je geslo ustvaril že leta 2006.
5. domača naloga[uredi]
Obnova članka iz slavistične revije: Prešernova ribniška travma: Dejstva in spekulacije
Članek je bil objavljen v Slavistični reviji leta 2020, v četrti številki, avtor članka je Andrej Zavrl. Članek govori o Prešernovem bivanju in šolanju v Ribnici v letih od 1810 do 1812 in različnih ugibanjih o dogajanju v tem obdobju. France Prešeren je bil leta 1810 vpisan v ribniško šolo, kjer pa naj bi ,po mnenju nekaterih literarnih zgodovinarjev, doživel travmo, ki ga je spremljala celo življenje. Zgodovinarji si pri raziskovanju niso povsem enotni in skozi zgodovino je nastalo nekaj različnih teorij.
4. domača naloga[uredi]
Slavistična revija
- Podnaslov revije: Časopis za jezikoslovje in literarne vede/Journal for Linguistics and Literary Studies.
- Slavistična revija je osrednji slovenski znanstveni časopis za področje jezika in literarne vede.
- Izhajati je začel leta 1948.
- Izide štirikrat letno.
- Glavni urednik je danes Miran Hladnik, pred njim pa so revijo urejali Anton Ocvirk (1948–1963), Tine Logar (1967–1969) in Jože Toporišič (1970-1977) in drugi.
- V reviji niso objavljeni samo članki v slovenščini, temveč tudi v ostalih slovanskih jezikih (v izvodu oktober-december 2018 je večina člankov napisana v cirilici)
3. domača naloga[uredi]
Popravljalci sveta
Danes lahko vse informacije najdemo na spletu. Največji spletni vir je po mnenju mnogih prav Wikipedija, ki je dostopna v kar 286 jezikih. Po objavljenih geslih na tem elektronskem viru se celo meri preživitvena sposobnost jezika. (Slovenščina spada v skupino vitalnih jezikov in spada v 3% največjih jezikov sveta) Včasih so ljudje svet poskušali reševali z vojnami, kar za noben narod ni bila najboljša izbira. Danes pa nam digitalna doba ponuja možnost izboljšanja sveta tako, da ljudem olajšamo dostop do informaciji in s tem namenom se ustvarja Wikipedija. Ker je uporaba brezplačna, danes večina ljudi za informacijo pobrska prav po takih virih. Sama sicer nisem bila popolnoma prepričana o relevantnosti tega vira, saj nam osnovnošolski in gimnazijski profesorji Wikipedije nikoli niso priporočali, marsikdo je celo zavil z očmi, ko je dijak omenil, da je kakšen podatek poiskal tam.
2. domača naloga[uredi]
Literatura in utopija
1. domača naloga[uredi]
Ivanu Hribarju ob sedemdesetletnici
Povzetek Nove pisarije[uredi]
Uvod[uredi]
Pismenost
- Pismenost ne pomeni samo poznavanje slovnice in znakov
- V današnjem času pismenost pomeni več stvari (poznavanje nekega področja)
Avtorstvo[uredi]
- Glavni avtor je Miran Hladnik
- Težave pri določanju datuma ("Rastoča knjiga")
- Navezovanje na prešernove Nove pisarije
Informacijska družba[uredi]
- Digitalizacija in napredek
- Nostalgičen pogled na tiskano knjigo
Wikiji[uredi]
- Trajno
- Lažje in hitrejše dostopno
- Večji dostop do znanstvenih informacij
- Možnosti primerjanja jezikov
Wikimedijina spletišča:
- Wikipedija
- Wikivir
- Wikiknjige
- Wikiverza
- Wikislovar
Slovarček[uredi]
- habilitácija pridobitev pravice predavati na visoki šoli.
- ludízem gibanje, ki se je v začetku 19. stoletja z uničevanjem tovarniških strojev borilo proti uvajanju strojnega dela.
- piratizírati nezakonito si prisvajati, razmnoževati izdelke elektronskega medija za osebno rabo in širjenje.
- srénja ljudje, ki jih povezujejo skupni interesi, dejavnost, družbeni položaj.