Uporabnik:Ninab12

Komentar poglavja E-pošta

Članek o e-pošti, ki sem ga prebrala, se mi zdi bogat z uporabnimi informacijami, saj je danes pomembno, da znamo uporabljati hitrejše in naprednejše načine komunikacije. Sama sem izvedela kar nekaj novega, ker za dopisovanje večinoma uporabljam socialna omrežja, na primer facebook in malo manj e-pošto, razen če gre za kakšne uradnejše zadeve.

Eden meni novih podatkov je ta, da lahko preusmerimo pošto iz različnih poštnih naslovov na samo enega in se tako izognemo, da bi morali vsak dan pregledovati več različnih e-pošt. Prav tako nisem vedela, kaj v glavi pomenita oznaki Kp: in Skp:. Večinoma sem pošto pošiljala le eni osebi ali pa ne več kot desetim, zato sem kar vse napisala pod oznako Za:. Od zdaj naprej pa vem, da ko bom pisala več ljudem naenkrat, lahko prejemnike dodam tudi pod ostali dve oznaki.

Najbolj uporabne v članku se mi zdijo informacije, kako začeti pismo. V srednji šoli nikoli nisem vedela kako naj nagovorim profesorice in profesorje, če sem jim morala poslati e-pošto. Navadno sem uporabila kar Pozdravljeni!, da sem se, tako kot piše tudi v članku, izognila bolj uradnemu nagovoru.

Članek se mi zdi zelo uporaben, saj menim, da bom imela tako manj težav pri pošiljanju pošte profesorjem ali skupini ljudi. Poleg tega pa sem izvedela še eno zanimivost o e-pošti, zanimivosti pa mi nikoli ni preveč, in sicer, zakaj, kdaj in kje so e-pošto sploh izumili.

Slovenistika in jaz

Za študij slovenistike sem se odločila čisto naključno, saj do zadnjega trenutka nisem vedela, na katero fakulteto naj se vpišem. V gimnaziji mi je bilo všeč več predmetov, ne samo slovenščina in zato sem šla tudi na različne informativne dneve. Odločala sem se med arhitekturo, slovenistiko, anglistiko, gradbeništvom ter ekonomsko in pravno fakulteto, ki so si sicer zelo različne. Nekaj dni pred vpisom sem se vendar odločila, da mi bosta slovenistika in anglistika najbolj všeč, zato sem ju izbrala. Na to, da mi je bila slovenščina všeč že v osnovni šoli, je vplivala učiteljica, ki mi je ta predmet priljubila in sem se ga neizmerno rada učila in tudi dejstvo, da mi slovenščina nikoli ni delala velikih težav v osnovni šoli in gimnaziji. Vedno sem tudi rada veliko brala in pisala spise. Odkar sem na faksu pa mi je slovenščina postala še bolj zanimiva, še posebej književnost, ki mi je bila sicer v gimnaziji vedno manj ljuba kot slovnica, mi je zdaj še bolj všeč. Imam tudi občutek, da želim o stvareh, ki jih slišim na predavanjih, izvedeti kolikor se da in pridobiti čim več novega znanja.

Bližnji stik s slovensko literarno vedo

Menim, da je Slavistična revija napisana zelo strokovno in v člankih je veliko besed, ki jih nisem razumela. Vsak članek ima na začetku ključne besede in obnovo v angleščini. Ko sem preletela revijo sem dobila občutek, da mi slovenistiko predstavi še kot bolj strokovno vedo, ne samo kot neko literaturo, ki jo beremo.

• Tomaž Toporišič. (Ne več) dramsko v sodobni slovenski dramatiki. "Slavistična revija" 63/1 (2015). 89-102. COBISS

Literarni zgodovinarji

Prebrala sem biografski članek o Janezu Vrečku in ugotovila, da je na vrhu strani na Wikipediji najprej napisano njegovo ime in da je strokovnjak za literarni zgodovino. Napisan je tudi datum njegovega rojstva, ob strani pa je še njegova fotografija. Sledi kazalo vsebine, za njim pa podnaslov življenje in delo, kjer je napisano nekaj o njegovem študiju in o poklicih, ki jih je opravljal in jih opravlja sedaj. Poleg tega so navedeni tudi glavni literarni problemi s kaaterimi se ukvarja. Zanimiv se mi je zdel podatek, da je Janez Vrečko poleg primerjalne književnosti in literarne zgodovine študiral tudi dramaturgijo na AGRFT. Sledi še podnaslov izbrana bibliografija, kjer so naštete njegove monografije in njegovi članki, poleg vsakega dela pa je tudi povazava na COBBIS.

Sporočila na SlovLitu

15. 5. 2013, je bilo na SlovLitu objavljeno vabilo na simpozij ob 100-letnici rojstva prof. Martina Jevnikarja. Vabilo je oblikovalo slavistično društvo Trst-Gorica-Videm. Dogodek je potekal 24. 5. 2013 in vabilu je bil priložen tudi dnevni red simpozija. Nalepka: vabilo na simpozij

Klemen Lah je na SlovLit poslal svoje mnenje o kolumni Janeza Dularja o Zdravljici. Posebej se je osredotočil na povezanost grafita on Zaloški cesti v Ljubljani s slovensko himno. Nalepka: mnenje o kolumni Janeza Dularja

Jan Zoltan je pisal Zoranu Božiču in nekaterim ostalim in predlagal da bi si pogledali, kaj je narobe z zakonom o slovenskem grbu, himni in zastavi in opozoril, da lahko državni svet predlaga spremembe zakonov. Nalepka: poziv državnemu svetniku Zoranu Božiču, da si še enkrat ogleda zakone RS

Literarnovedni dogodek, ki sem ga našla na SlovLitu: 16. novembra 2015, je študentska sekcija Slavističnega društva Maribor povabila na okroglo mizo na FF v Mariboru. Govorili so o slovenskem jeziku v znanosti, svoja mnenja pa so izrazili tako študentje, kot tudi profesorji različnih fakultet.

Naloge iz poglavja Slog

• V svoji liriki se je zgledoval po Grkih. → V liriki se je zgledoval po Grkih.
• Kasneje jo je uporabil kot svojo muzo. → Kasneje si jo je izbral kot muzo.
• Za svoje delo je bil večkrat nagrajen, in sicer je med drugim dobil Prešernovo nagrado. → Za delo je bil večkrat nagrajen in dobil je Prešernovo nagrado.
• Realisti v svojih delih prikazujejo sodobne družbene spremembe. → Realisti prikazujejo sodobne družbene spremembe.
• Pri svojem delu je težil k temu, da se slovenski jezik ohrani. → Prizadeval si je za ohranjanje slovenskega jezika.

Kritike o romanu Dimitrija Rupla, Maks

Cobiss: Bajt, Drago. Dimitrij Rupel: Maks Razpotja: razprave, eseji, članki, kritike (1986). 93-96. COBISS

Belcijan, Nina. Vprašanje postmodernizma in zgodovine v dveh Ruplovih romanih Maks in Povabljeni pozabljeni.[: diplomska naloga]. Ljubljana, 2003. COBISS

Prva kritika je bila objavljena kot članek v reviji, druga pa v diplomski nalogi. Nobena ni v digitalizirani obliki.

Kako priti do kritik Pregljeve povesti Mlada Breda

Kritike bi našli v knjigi Bibliografije rasprava, članaka i književnih naroda, ki pokriva članke do druge svetovne vojne.

Slovarček

• koncipirati sestaviti, napraviti osnutek
• emancipirati pridobiti si enakopravni položaj
• kapricioznost muhavost
• ekspertiza izvedenjsko mnenje, poročilo
• atavizem ponovitev telesnih ali duševnih lastnosti davnih prednikov na potomcih
• mecen kdor prostovoljno podpira umetnike
• entiteta kar je, obstaja
• vademekum knjiga, publikacija s pojasnili o čem
• radikalen ki zadeva bistvo, temelj česa
• historiat potek, opis kakega dogajanja
• utilitaren ki v človekovem dejanju poudarja praktično uporabnost, koristnost
• ciklostirati razmnoževati na ciklostiru
• kolofon podatki o avtorju, tisku in založništvu knjige
• kondukter uslužbenec, ki pregleduje in prodaja vozovnice v cestnem ali železniškem prevoznem sredstvu
• relevanten pomemben, bistven
• fantazma privid, ki nastane zaradi pretirane fantazije
• analfabet kdor ne zna pisati in brati, nepismen človek
• artikulacija oblikovanje glasov z govorilnimi organi, izgovorjava
• paradigma vzorec, primer
• hermetičen neprodušen
• entiteta kar je, obstaja
• kontaminirati spojiti, združiti
• eminenten zaradi posebnih dosežkov zelo cenjen, znamenit, odličen
• segment del, odsek
• akter ustvarjalec, povzročitelj
• globalen nanašajoč se na ves svet
• sprega zveza, povezava
• frankiran ima nalepljeno znamko kot dokaz plačane poštnine
• provokativen izzivalen
• korespondenca vzdrževanje medsebojnih pisemskih stikov, dopisovanje
• racionalno razumsko
• kurziv tiskana pisava s postrani oblikovanimi črkami
• delikaten neprijeten, težaven
• naziranje mnenje, gledanje, pojmovanje
• egalitarizem nazor, da so ljudje enakopravni
• nehomogen neenoten
• koncipirati napraviti, zamisliti, izoblikovati kaj
• srenja ljudje, ki jih povezujejo skupni interesi
• rafalen hitro si sledeči
• ekspertiz izvedenjsko mnenje
• pismouštvo učenjaštvo, znanost
• birokrat uradnik
• kalkirati dobesedno prevajati za tuj jezik značilne izraze
• pragmatičen uporaben, koristen
• postulat zahteva, nujnost
• recenzija prikaz strokovnega mnenja, ocena
• modus način
• diseminacija razširjenje bolezenskih klic po telesu
• diletantizem nestrokovno, površno opravljanje kakega dela
• renomiran slovit, znan
• bagatela kar je malo vredno, malenkost
• koncernzdruženje pravno samostojnih podjetji
• tendenčen ki ima namen doseči prepričevalen učinek
• larpurlartizem nazor, da je funkcija umetnostno samo estetska, ne pa tudi družbena
• aktivizem dejavnost, delovanje
• alternativa položaj, ko se je treba odločit med dvema možnostma, ki se izključujeta
• deklarativen ki temelji na besedah, ne dejanjih
• agitirati pridobivati koga za kaj
• lobirati načrtno vplivati na tistega, ki odloča o neki stvari
• ažuren ki je brez taostanka v dnevnem delu, ki je na tekočem
• recenzirati napisati strokovno mnenje