Uporabnik:Nina Lana Vidmar

O meni

Sem študentka prvega letnika slovenistike in anglistike.

Namesto tega bi se lahko učila za izpite

Izvirni meme, ki je bil navdih mojega umetniškega ustvarjanja. V kolikor vem, beseda meme nima slovenskega prevoda vendar zelo spodbujam, da bi ga kdo dodal. Moj argument je, da se beseda na socialnih omrežjih pojavlja pogosto in je del tako imenovane internetne kulture. Zelo težko je koncept razložiti starejšim, če ni slovenskega prevoda.

Test 12. 2. 2021

--Nina Lana Vidmar (pogovor) 08:08, 12. februar 2021 (CET)

1. Ta literarni zgodovinar je France Bernik, če dodamo Ludolfovo število dobimo Franceta Pibernika

2. Céline Curiol. Nemi glas. Radovljica: Didakta, 2007.

Tone Svetina. Nemi glas. Radovljica: Didakta, 2007. COBISS

3. Shift ali dvigalka

4. Pravice o varovanju zasebnosti.

--Nina Lana Vidmar (pogovor) 08:19, 12. februar 2021 (CET)

Test 29. 1. 2021

--Nina Lana Vidmar (pogovor) 08:25, 29. januar 2021 (CET)

1. Marjan Dolgan, Miran Štuhec. Domače bi jih rekli pripovedoslovci

2. Da smem objaviti na Wikimedijini zbirki, saj ta ni omejena s slovenskim Zakonom o varstvu kulturne dediščine, ker zanjo velja zakonodaja Združenih držav Amerike.

3. Urška Perenič. Beatin dnevnik Luize Pesjak : dogajalni prostor romana. Slavistična revija. 66/3 (2018).

--Nina Lana Vidmar (pogovor) 08:36, 29. januar 2021 (CET)

Test za test

--Nina Lana Vidmar (pogovor) 07:38, 15. januar 2021 (CET)

Kot aktivist za prosti dostop do informacij je veliko količino plačljivih dokumentov objavil brezplačno, zaradi česar so ga tožili. Naredil je samomor.

--Nina Lana Vidmar (pogovor) 07:50, 15. januar 2021 (CET)

Domača naloga

Slavistični revija

O Slavistični reviji

Slavistična revija je zbirka izvirnih in še neobjavljenih znanstvenih in strokovnih člankov s področja slavističnega oz. slovenističnega jezikoslovja oziroma literarne vede. Izdaja jo Slavistično društvo Slovenije.

1. Domača naloga: Zapiski o članku iz Slavistične revije

Wiktor Gardocki: Cenzura poezije v 80. letih 20. stoletja. Pravni pogoji in praksa. Slavistična revija 67/4 (2019). 631 – 646

Zapiski

Kar se tiče cenzure lahko osemdeseta leta na Poljskem lahko razdelimo na tri obdobja (do vojnega stanja, med vojnim stanjem in po njem). Tedaj se je močno spreminjala tudi pravna podlaga za preventivno cenzuro. V obdobju vojnega stanja so veljale v času vojnega stanja, tedaj je v nekem trenutku oblast celo prekinila delovanje celotnega tiska z izjemo dveh časopisov.
Med drugim so bile v 80. letih cenzurirane mnoge pesmi, četudi niso imele veliko veze s politiko. Politične navezave so cenzorji iskali v alegorijah in metaforah. Oblasti so označevale tako imenovane "neugodne" avtorje in njihove priimke navajale v Črni knjigi cenzure LRP, ti avtorji pa so lahko gladko pozabili na kakršno koli objavljanje.
Cenzurirali so tudi ne glede na literarni tok, poetiko ali zgodovinsko obdobje, saj so v vsem iskali karkoli, čemur bi bilo možno pripisati aktualni družbeno-politični situaciji. To je močno vplivalo tudi na dojemanje takratne poezije, saj so jo videli kot angažirano, politično in enodimenzionalno.

Povzetek

Članek se poglablja v zakonodajo, ki se zadeva cenzure v času Poljske ljudske republike in kako je ta vplivala na recepcijo poezije tedanjega časa. Najprej se posveti pravu, nato objasni, kako je stvar delovala v praksi, nazadnje pa priloži še primere posameznih cenzuriranih pesmi, skupaj z razlogi, ki so privedli do njihove cenzure. Na koncu vse skupaj poveže v sklep, da imajo dela, ki so bila v tem obdobju nedvomno dokumentarno vrednost ter, da v večini primerov zaseganja in cenzura književnih del pesnikov ni ustavila.

Vtis

Besedilo se poglablja v književnost v posebej ranljivem obdobju in za ustvarjalnost neprimernih razmerah. Sodobni literarni zgodovinarji, ki takšnih razmer niso občutili na lastni koži si le stežka predstavljajo, kako je cenzura izgledala v resnici. Podrobnejši pogled njene pravne plati ter kako se je ta spreminjala tekom tega obdobja omogoča lažjo predstavo. Ta pa je nasploh zelo pomembna pri analizi literarnih del, ki so nastala v tistem obdobju.

Citat

"Ime ustanove so spremenili v Glavni urad za kontrolo publikacij in videa; od tedaj naprej naj bi bile njegove odločitve bolj "transparentne". Ukinili so dotedanjo prakso preprečevanja objave zgolj na podlagi avtorjevega priimka." (Gardocki 2019, 633)

Slog in razumljivost

Članek je napisan razumljivo, a potrebno je vsaj nekolikšno predznanje o zgodovini Poljske, saj avtor predvideva, da smo z nekaterimi dogodki seznanjeni. K razumljivosti pa pripomore dobra struktura članka, saj je pregledno razdeljen na tri različna področja. Pogosto se pojavljajo sklici in opombe, imena piscev, ki jih avtor omenja pa so načeloma vsaj nekoliko obrazložena, tako da se v besedilu znajde tudi bralec, ki s tistim specifičnim avtorjem ni podrobneje seznanjen.

2. Domača naloga: Dramska besedila na maturi, Jezik in slovstvo

Jezik in slovstvo

Jezik in slovstvo je znanstvena revija, ki deluje že od leta 1955 dalje. Izhajati je začela kot glasilo Slavističnega društva Slovenije. Revija naj bi bila poljudna ter namenjena širši javnosti. Ponuja razprave in zapise o literarni teoriji, slovenskemu jeziku ter pedagoški teoriji, ki je povezana s tem.

Zapiski

Mateja Pezdirc Bartol. Dramska besedila na maturi. Jezik in slovstvo. 3-4/2015. 87–95.

Članek analizira pojavnost dramskih besedil na maturi ter povezavo teh del z gledališkimi uprizoritvami. Od mature leta 1995 do mature 2015 je bila dramatika zastopana šestkrat. Skupno se je na tematskem sklopu znašlo 19 različnih dramskih besedil. Prevladujejo vrhovi slovenske in svetovne dramatike, predvsem pa dramatika na prehodu iz 19. na 20. stoletje, ki ima tradicionalno strukturo. Avtorica opomni, da je sodobna svetovna dramatika v srednješolskem učnem načrtu precej zanemarjena, saj se dela, ki so nastala po letu 1960 načeloma ne obravnavajo, medtem ko so dela iz sodobne slovenske dramatike po večini mlajša.
Ker so besedila, ki se pojavljajo na maturi večinoma kanonska, si imajo dijaki tudi možnost ogledati gledališke igre, kar poglobi njihovo razumevanje. Pomembno je poglobljeno literarno branje, ki zahteva, da se besedilo podrobno prebere večkrat.
Kadar bralec bere dramsko delo, bere neposredno iz knjige, medtem ko v gledališču spremlja dogajanje bolj posredno, saj je igra odigrana preko navodil režiserja. To pomeni, da igra veliko vlogo režiserjevo razumevanje besedila.
Avtorica predlaga sklop vprašanj, ki bi dijakom pomagala podrobneje razumeti dramsko besedilo v vseh svojih interpretacijah. Njen predlog je tudi, da bi se gledališke igre izvajale tudi v razredu, s strani dijakov.

Vtis

V primerjavi s člankom, ki sem ga prebrala v Slavistični reviji, je ta preprostejši in bolj pedagoško usmerjen. Zaradi krajše vsebine tu ni pretirane členitve, vendar to ni problem, saj je tematika, s katero se članek ukvarja predstavljena dovolj podrobno. Všeč mi je bilo, da je besedilo lahko razumljivo, brez da bi bilo poenostavljeno. Zanimiva mi je bila tudi tema, saj se je moja generacija na maturi srečala s štirimi dramskimi deli. V času karantene so nam ponujali ogled gledaliških predstav preko interneta in televizije, vendar sem ugotovila, da mi osebno to ne koristi preveč, saj besedilo raje sprejemam neposredno. Vseeno pa se strinjam z avtorico, da je uprizoritev v pedagogiki lahko precej pomembna, kajti nekaterim dijakom pomaga pri razumevanju različnih možnih interpretacij.

3. Domača naloga: Ciproš, Janko Glazer

O avtorju

Janko Glazer je bil slovenski pesnik, literarni zgodovinar, knjižničar in urednik. Rojen je bil leta 1893 v Rušah, umrl pa je 2. februarja 1975 v svojem rodnem kraju. Študiral je slavistiko, filozofijo in germanistiko v Gradcu, leta 1922 je diplomiral. Med 1. svetovno vojno je služil v pešpolku v Mariboru, v tem času je tudi napisal največ pesmi. V obdobju med 1920 in 1926 je poučeval na mariborski klasični gimnaziji, kasneje pa v tamkajšnji študijski knjižnici dokler ga niso leta 1941 pregnali Nemci. Njegova prva pesniška zbirka so bile Pohorske poti, ki jo je izdal, ko je po vojni v Zagrebu nadaljeval s študijem. Leta 1929 je izdal drugo zbirko, Čas - kovač, 1946 pa tretjo, Ob jesenskem ekvinociju. Sedem let pred smrtjo je za delo prejel Prešernovo nagrado.

Ciproš

Pesem Ciproš je bila objavljena v delu Pesmi in napisi: izbor. Gre za lirsko izpovedno pesem, ki obsega štiri kvartine.
Ciproš je cvetje, ki zacveti na posekanih gozdnih goličavah. V pesmi je ciproš simbol za rano, ki jo je predstavljala smrt sina Matija, ki je aprila 1945 padel v bojih pri Brčkem. Izgubo v pesmi primerja z brazgotino, ki se zaceli a se iz nje vedno znova pocedi kri.

Viri

Ognjišče, Janko Glazer ukm.um Janko Glazer: Ciproš kamra 18. 4. 2016.

4. Domača naloga

Na moj rojstni dan se pred 19 leti na SLovLitu žal ni nastala nobena objava. Je pa zato 31. marca prejšnjega leta Marko Snoj delil povabilo na srednjeevropsko poletno šolo slovnice, ki se je odvijala v Blagoevgradu v Bulgariji. Povabilo, ki ga je prejel od Michaela Starkeja, je napisano v angleščini in vsebuje ključne podatke. Tema: The 2000 egg school, področje: povabilo

5. Domača naloga: Josip Vidmar

O njem

Josip Vidmar je bil slovenski literarni in gledališki kritik, dramaturg, prevajalec, esejist in politik. Rojen je bil leta 1895 v Ljubljani, umrl pa je 11. aprila 1992 v svojem rodnem mestu. Njegova starša sta bila Josip in Josipina Vidmar. Imel je šest bratov in sester. Po petih letih osnovne šole je šolanje nadaljeval v klasični gimnaziji. Med prvo svetovno vojno je bil mobiliziran v avstro-ogrsko vojsko a je pribežal na rusko stran, kjer je nekaj časa preživel v ujetništvu. Leta 1928 je v Ljubljani diplomiral iz slovenske književnosti in primerjalne literarne zgodovine s teorijo.
Sprva se je uveljavil kot prevajalec ruskih literarnih in filozofskih del, prevajal pa je tudi iz drugih jezikov. Kot kritik se je uveljavil z oceno Župančičeve drame Veronika Deseniška. Njegovo najpomembnejše delo je verjetno Kulturni problem slovenstva, v katerem se zavzame za slovensko nacionalno samobitnost in avtonomnost proti "naprednim liberalnim razumnikom", ki so zagovarjali »jugoslovenarstvo«. Jeseni 1934 se je zaposlil v ljubljanskem gledališču, kjer je delal kot dramaturg dokler ni leta 1942 odšel v ilegalo. Med vojno je sodeloval z OF, zelo se je ukvarjal s politiko. Njegovo partizansko ime je bilo Saša. Po vojni je poučeval teoretično dramaturgijo poučeval na današnji Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo.

Njegovo delo

Na dLib-u sem našla njegov članek Tolstoj in njegov »Krščanski nauk«, ki ga je objavil v Ljubljanskem zvonu leta 1921. Snov članka je filozofska, saj govori o Tolstojevem nauku. Tolstojev človek spočetka živi nezavedno, je samo življenjska sila, šele potem pa se zbudi zavest. Prvo česar se zave je želja po sreči, ki pa je z zavedanjem nezdružljiva. Srečo najprej išče v ljubljeni osebi, nato pa ugotovi, da je tam ne bo našel, saj je ta oseba umrljiva in krhka. Ko to spozna, cilj vidi v samem iskanju sreče. Po takem načinu razmišljanja je torej kar želi sreče vsakomur Bog, ki ga označi kot razumno ljubezen. Bog tako živi v vsakem od nas in predstavlja del nas, ki ljubi vse kar obstaja.
Tako razumevanje je v skladu s krščanskim naukom in Vidmar filozofijo naprej razčleni. Človek je skupek vesoljnega duha in tostranskega telesa, po njegovem pride do greha, ko človek zmotno na prvo mesto postavi telo in osebne potrebe. Meni, da je življenje brez ljubezni nemogoče, ter da nam je vsem skupno, da si želimo konca grozotam tega sveta. Vendar pa kljub temu ljudje znova in znova sodelujejo v vojnah in zločinih ter širijo zlo, ki so ga siti. Tolstoj razlog za to vidi v prevari vere, saj ljudje slepo verjamejo in ne delujejo z razumom. Predpostavlja da se vsi učimo od tistih, ki si prišli pred nami in stari grešniki z razlagami in justifikacijami naprej podajajo svoje grehe, ljudje pa pogosto nimajo dovolj lastnega razuma, da bi to spregledali.
Končen sklep se usmeri stran od krščanstva; Tolstoj je mnenja, da so čudeži del verskih prevar. Po njegovem bi se ljudje morali osredotočiti na nauke, saj nam razum pove, da razni čudeži niso mogoči in verniki takšne razumne ljudi na podlagi tega zavračajo. Meni, da s tem, ko jim pripisujejo čudeže in nadčloveške sposobnosti posameznike spremenijo v figure svoje vere, ki so od povprečnega človeka oddaljene. Pri tem se počasi izgubljajo nauki, organizirana religija pa lahko vero uporablja kot orodje za nadzor svojih vernikov.

6. Domača naloga: Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev

Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev je kanonizirana knjižna zbirka slovenske leposlovne klasike, pod okriljem katere izhaja tudi podzbirka Dela starejšega slovenskega slovstva, ki vključuje dela od srednjega veka do 19. stoletja. Zbirka je začela izhajati leta 1946 z devetimi zvezki Josipa Jurčiča, ki jih je uredil Mirko Rupel, istega leta pa so izšli tudi zvezki Janeza Trdine (12 zvezkov, uredil Janez Logar), Srečka Kosovela (3 zvezki, uredil Anton Ocvirk) in Antona Aškerca (9 zvezkov, uredili Marja Boršnik, Vlado Novak in Dušan Moravec).
Ostali avtorji, ki se pojavljajo v tej zbirki so: Janko Kersnik (6 zvezkov), Simon Gregorčič (4 zvezki), Fran Levstik (11 zvezkov), Dragotin Kette (2 zvezka), Anton Tomaž Linhart (1 zvezek), Ivan Tavčar (8 zvezkov), Josip Stritar (10 zvezkov), Josip Murn (2 zvezka), Oton Župančič (12 zvezkov), Janez Mencinger (4 zvezki), Prežihov Voranc (12 zvezkov), France Prešeren (2 zvezka), Ivan Cankar (30 zvezkov), Alojz Kraigher (10 zvezkov), Slavko Grum (2 zvezka), Fran Saleški Finžgar (15 zvezkov), Alojz Gradnik (5 zvezkov), Simon Jenko (2 zvezka), Valentin Vodnik (1 zvezek), Anton Leskovec (2 zvezka), Edvard Kocbek (8 zvezkov), Juš Kozak (13 zvezkov), Anton Vodnik (4 zvezki), France Prešeren (spet, 2 zvezka), Jože Udovič (5 zvezkov), Ivan Pregelj (2 zvezka), Primož Kozak (2 zvezka), Zofka Kveder (3 zvezki), Dominik Smole (5 zvezkov), Ludvik Mrzel (2 zvezka), France Balantič (1 zvezek), Ivan Hribovšek (1 zvezek), Vladimir Truhlar (3 zvezki), Miran Jarc (3 zvezki) in Vladimir Bartol, s tremi zvezki.
Vsega skupaj je zbirka vsebovala 38 avtorjev in kar 26 urednikov.

7. Domača naloga: Literarni Leksikon

Literarni leksikon je zbirka monografskih študij o glavnih vprašanjih literarne vede, ki je nastal na pobudo Antona Ocvirka. Izdajal jo je Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede v sodelovanju z DZS med leti 1979-2001. Ocvirk si ga je sprva zamislil kot znanstveno delo, namenjeno širši problemski obravnavi osrednjih strokovnih vprašanj, v izvedbi pa so se posvetili manjšemu številu natančno obdelanih gesel.

Leksikon je sestavljen iz samostojnih študij, ki izhajajo v tematsko zaokroženih zvezkih. Prvih pet številk je izšlo leta 1979. Do smrti je zvezke urejal Anton Ocvirk, ki je tako uredil prvih deset zvezkov, kasneje pa je urejanje prevzel uredniški kolegij, ki so ga sestavljali literarnoteoretiki Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede. Ti so izbirali posamezne avtorje za študije, usklajevali njihovo delo z zahtevami Literarnega leksikona ter sproti spremljali in usmerjali potek njihovega dela in raziskav. Urejali so tudi založniško plat in zvezke pripravljali na tisk. Izdaja in priprava vsakega zvezka je trajala več let. Vsega skupaj so izdali 46 zvezkov.

Predstavljene pojme so v zvezkih obravnavali z mednarodnih razvojnozgodovinskih vidikov. Posvetili so se njihovem sprejemu, prebrazbi in vlogi v slovenski literaturi. Dela so različnega obsega in poglobljenosti obravnave, saj so bila obravnavana gesla različnega pomena. Temeljna gesla so bila obdelana bolj izčrpno kot manj pomembna stranjska, tako da so jih včasih združili več v en zvezek.

V leksikonu je pisalo 24 avtorjev, in sicer 18 avtorjev in 6 avtoric. Ti so našteti: Anton Ocvirk, Janko Kos, Kajetan Gantar, Dušan Ludvik, Darko Dolinar, Majda Stanovnik, Dušan Pirjevec, Niko Kuret, Aleš Berger, Dimitrij Rupel, Vlasta Pacheiner-Klander, Miran Hladnik, Jože Munda, Denis Poniž, Marjeta Vasič, Katarina Bogataj-Gradišnik, Drago Bajt, Andrej Inkret, Lado Kralj, Marko Terseglav, Tomo Virk, Vera Troha, Metka Kordigel in Marko Juvan.

8. Domača naloga: Nalaganje fotografije na spletišče Wikimedia Commons

Spomenik na mestu rojstne hiše narodnega heroja Rajka v Hrastniku

V svojem domačem Hrastniku veliko literarnega dogajanja nisem našla, najbližje temu je spominska plošča Jožetu Menihu - Rajku, po katerem je imenovana tudi osnovna šola. Menih je pisal gledališke ocene in priredil narodno pesem z besedilom, ki je danes znana kot Tam na Pugled gori. Na Wikimedijino zbirko sem torej naložila fotografijo spominske plošče, ki zaznamuje mesto, kjer je nekoč stala njegova hiša.

9. Domača naloga: Avtorske pravice internetnih fotografij

Zaradi strahu pred kršitvijo avtorskih pravic si nisem drznila naložiti humorističnih fotografij iz interneta, imenovanih 'memes'. S tem sem se nakopala dodatno delo, ampak v tem napetem predizpitnem obdobju sem ugotovila, da se avtorske pravice ne nahajajo tako visoko na seznamu stvari, ki se jih bojim, zato sem se odločila za prostoizbirno domačo nalogo zadevo raziskati.
Na tem spletnem mestu o tej problematiki razpravlja študent prava, ki ugotavlja, da je zadeva precej zapletena.
Internetne slike se namreč hitro množijo in delijo, njihovi avtorji pa so običajno neznani. Kljub temu pa obstajajo računi na socialnih omrežjih (posebej na Twitterju), ki se ukvarjajo z izdelavo takšnih humorističnih izdelkov in imajo posledično milijone sledilcev, s čimer tudi služijo. V trenutku ko se vplete denar, avtorstvo postane veliko pomembnejše. Takšni večji računi lahko namreč z lahkoto ukradejo izdelke manjših in s tem služijo, brez da bi to kdo opazil, saj manjši računi ne dobijo dovolj pozornosti, da bi se širša množica zavedala avtorstva.
Tu avtor članka, na katerega se sklicujem, navaja da je prva stvar, na katero moramo biti pozorni sledeče: Ali si delo na kakršen koli način spreminjal ali si ga samo ponovno objavil brez sprememb? Pri memejih se pogosto zgodi, da nastane na izvorni meme nešteto parodij, dokler celotna zadeva ne postane abstraktna, če ne poznaš izvirnika. Avtor ugotavlja, da ne bi smelo biti težav, če delo tako prirediš oziroma mu dodaš nov pomen, če pa ga zgolj ponovno objaviš (t.i. 'reposting'), brez da bi navedel avtorja, s tem načeloma kršiš avtorske pravice. V okviru tega pravila, sem se s tem, da sem svojo sliko na vrhu strani narisala sama popolnoma izognila kršitvi avtorskih pravic.
Druga stvar, na katero moramo biti pozorni je, če gre za kreativno oziroma umetniško delo. Tu je problematika v tem, da se pogosto uporabljajo fotografije - kje potegnemo črto? Načeloma, če je bila fotografija konceptualizirana oziroma jo je fotograf sam postavil, uprizoril in zamislil, jo štejemo za kreativno delo, medtem ko so slike zajete iz npr. posnetkov tekem obravnavane kot nekreativno delo. Avtorske pravice se lažje uveljavljajo pri kreativnih delih, zato je pri teh potrebno biti bolj previden.
Naslednji koncept, ki je problematičen je količina uporabljenega dela. Pretekli primeri nakazujejo, da včasih ni potrebno veliko, da je delo prepoznavno, če je del, ki je uporabljen integralen del izvirnika in tako z lahkoto prepoznano. Tu avtor navaja instrumentalne izseke iz popularnih skladb. Vendar pa obstaja nekakšna izjema: to pravilo je bolj ohlapno v primeru parodij, saj si te lahko sposodijo precejšen del izvirnika, ki mora pri dobri parodiji biti prepoznaven. Konec koncev, nihče ne bo navdušen nad parodijo, če ne more razbrati na kaj se navezuje.
Navsezadnje je treba upoštevati tudi namen; ali na račun uporabljenega dela nekdo služi? Če je vpleten denar oziroma druge vrste zaslužek, je to toliko večji motiv za preprečitev kraje. To gre predvsem za slike, ki še niso dosegle velike popularnosti, kajti narava interneta je, da ko se neka stvar dovolj razširi med uporabnike socialnih omrežij, bo objavljena znova in znova in v tem primeru se avtorstvo lahko napačno pripisuje računu, ki je stvar razširil in ne tistemu, ki jo je ustvaril.
Zaključek, do katerega je članek prišel je, da je izdelava 'memov' po vsej verjetnosti zaščitena, saj gre za spreminjanje izvirnega dela in ker je njihov kontekst običajno drugačen (iz navadne fotografije se spremeni v nek šaljiv družbeni komentar) vendar pa uporaba teh brez navedbe avtorjev zagotovo ni. Vsekakor pa je vredno omembe, da zaenkrat še nisem zasledila, da bi na podlage kraje takšnega izdelka prišlo do kakšne tožbe. Zgodilo se je, da so tožbe poskušali lastniki izvirnih fotografij oziroma materiala vendar so te tožbe imele mešane rezultate. Zanimiv je tudi odziv na zakon EU, ki bi zadevo z avtorskimi pravicami zaostril. Na socialnih omrežjih so temu ljudje množično nasprotovali na podlagi skrbi, da bo to prepovedalo izdelavo 'memov', kar pa se zaenkrat še ni zgodilo.
To je seveda teorija; na splošno avtorske pravice na družabnih omrežjih niso pretirano uveljavljane, saj so se uporabniki sprijaznili s konceptom, da je vse javno v trenutku ko nekaj objaviš. Težave se pojavljajo kvečjemu v akademskem okolju, kakršno je tole, kjer moramo avtorstvu nameniti več pozornosti.

Nova Pisarija: Zapiski

Uvod

• Naslov se sklicuje na Prešernovo satirično pesnitev Kranjska pisarija
• pismenost: obvladovanje sistema za pisno komunikacijo, dvojno (sposobnost sprejemanja in razumevanja ter sposobnost tvorjenja in posredovanja informacij)
• konotacije pismenosti (včasih - privilegij, danes - nuja)
• pojem pismenosti se zaradi tehnologije spreminja (postaja bolj interaktiven)
• Wikiji: spletna računalniška tehnologija druge generacije
• + dostopnost, voluntarizem (prostovoljstvo), kooperativnost (namesto tekmovalnosti) in tesnejši stik z realnostjo
• spletišča: Wikipedia, Wikivir, Wikiknjige, Wikiverza, Zbirka, Wikislovar in druga
• 4 skupine jezikov:

1. Comfort zone (16 svetovnih jezikov)
2. 83 vitalnih jezikov
3. Border line (90 ogroženih jezikov)
4. Mrtvi in umirajoči (41 jezikov)

• Slovenščina spada v skupino vitalnih jezikov

Wikiji in šola

• Vandalizem ni skrb (v večini primerov je hitro odpravljen)
• Uporaba na fakulteti (Wikiverza)

Avtor

• Včasih pozornost na avtorju, nato delu samemu, zdaj na bralcih

Motivacija za pisanje

• Štiri področja na katerih smo lahko pismeni:

1. za vsakdanje sporazumevanje
2. leposlovno
3. strokovno in znanstveno
4. publicistično ali novinarsko
   

• Znanstvene objave v revijah, zbornikih in spletiščih, ki imajo status znanstvenih publikacij
• Strokovne objave znanstvena spoznanja prenašajo širšemu uporabniku, npr. šolski učbeniki, leksikoni, enciklopedije, slovarji

Izbira jezika

• Delež angleščine se pravzaprav ne povečuje
• Objava v angleščini pogoj, da članek v tujini opazijo

Izbira teme

• Za diplomante in študente boljše take, ki so manj raziskane

Usoda avtorstva

• Včasih pisci družbena elita
• Pravice avtorja preprečujejo posege v besedilo

Soavtostvo

• Sodelovanje na Wikijih
• Wikiknjige so daljša besedila, zato imajo na začetku običajno zapisan seznam sodelujočih
• Pravila:

1. vprašanje delitve dela in zaslug za delo postavi v oklepaj
2. bodi odprt za spremembe in usklajevanje načrtov
3. zatri ego v korist dobrih medsebojnih odnosov in stvarí same
4. zaupaj sodelavcev in njihovem znanju
5. soavtorji imajo pravico veta na vsebine, s katerimi se ne strinjajo
6. poizveduj za avtorjem posega, ni pomembno, kdo je zadevo spremenil temveč raje presodi, če je sprememba koristna

Objavljanje

• Več možnosti objavljanja (na internetu), cene tiska se nižajo
• Razlika med tem, ali je bilo besedilo na splet objavljeno ali pa samo postavljeno

Množični um ali pametna množica

• Pogled na množice iz strani politike je zelo različen, a pri Wikipediji gre za koristno, kreativno moč množice
• »crowdsourcing« ali z novologizmom, množičenje

Avtorske licence

• Iz pravnega pogleda je besedilo intelektualna lastnina okoli katere obstaja zakonodaja ’copyright’ ali avtorske pravice

Creative commons

• Creative commons je avtorska licence, ki za razliko od copyright-a besedila najprej ponuja, šele nato pa omenja pod kakšnimi pogoji (osredotočeno na lajšanje dostopa do intelektualnih lastnin)
• Vrste licenc:

1. Priznanje avtorstva (attribution ali BY): Delo se lahko kopira, razširja, prikazuje in izvaja; dovoljena je izdelava izpeljanih (derivativnih) del, če se pri tem navede avtorstvo izhodiščnega dela na način, kot je tam določeno.
2. Deljenje pod istimi pogoji (share-alike ali SA): Derivativno delo se lahko razširja le pod licenco, ki je identična licenci izhodiščnega dela
3. Nekomercialno (non-commercial ali NC): Delo se lahko razmnožuje, razširja, prikazuje ali izvaja in je uporabljeno za predelave le za nekomercialni namen; Wikipedija takih del ne sprejema.
4. Brez predelav (no derivative works ali ND): Delo se lahko razmnožuje, razširja, prikazuje ali izvaja, ni pa dovoljena njegova predelava. Wikipedija takih del ne sprejema.

Copyright

• Nastala v ZDA
• Omejuje na ravnanje z zaščiteno lastnino v merah zasebnosti
• Prodaja dela ni enako prodaji avtorskih pravic
• Poštena ali neprofitna raba

Bralec

• Čedalje več prostih vsebin, povezanih z večjo dostopnostjo šolstva
• Internet povzroči opuščanje plačljivosti določenih informacij, ki so zdaj prosto dostopne na spletu
• Drugačni standardi pri umetniških in znanstvenih besedilih
• Prosta ali odprta dostopnost (open access or OA): do vsebine lahko le dostopamo, ne smemo je spreminjati
• Prosta vsebina (free/open content): vsebino lahko spreminjamo
• Prosti dostop ( free OA): brezplačna dostopnost besedila, za katero je avtor materialne pravice prenesel na založbo in je opremljeno z licenco ©, na spletu
• Odpri dostop (libre OA): brezplačna dostopnost besedila na spletu, pri čemer je avtor obdržal materialne pravice, besedilo pa je opremljeno z eno od licenc creative commons, ki jih v primeru revijalne objave določi revija
• Zlati prosti dostop: prosti dostop zagotovi založnik, običajno revijalni članki
• Zeleni prosti dostop: zanj je poskrbel avtor s samoarhiviranjem objav ali njegov delodajalec s postavitvijo v prosto dostopni repozitorij, običajno predobjave ali poobjave
• Sivi prosti dostop: spletna dosegljivost publikacij, do katerih je sicer težko priti: diplom, doktoratov, konferenčnih poročil in izvlečkov
• Hibridni dostop: poleg brezplačne spletne še plačljiva tiskana oblika, večinoma so to družboslovne in humanistične monografije
• Zakasnjeni prosti dostop: prost postane po določenem časovnem zamiku
• Platinasti prosti dostop: publikacije, s katerimi avtorji nimajo stroškov, ker je stroške objave pokril nekdo tretji: inštitucija, država, mecen
• ROARMAP: akademske inštitucije, ki uveljavljajo duh prostega dostopa

Založbe

• Znanstvenih objav ne zalagajo več
• Predatorske založbe vabijo avtorje
• Nekateri imajo o njih dvome (nezanesljiva kvaliteta člankov)

Repozitorji

• Najpomembnejši podatek št. citiranj
• Pomembne tudi št. o branosti članka

Varovanje zasebnosti

• Javno vs. skupno
• Prednosti in pomanjkljivosti kopičenja informacij
• Privatizacija informacij, zmedeni zakoni o varovanju zasebnosti

Kredibilnost

• Olajšano objavljanje na spletu brez uredniškega filtra vzbuja skrbi o kredibilnosti
• Presojati moramo samostojno
• Avtorju lahko zaupamo, če gre za uveljavljenega strokovnjaka, čigar stališča so v javnosti poznana in za katerega domnevamo, da si ne more privoščiti zavajanja bralcev
• Njegov status preverimo v bibliografiji, mesto v znanstveni skupnosti pa na spletišču Sicris
• Amater ali diletant: pisec, ki v specifični stroki ni doma

Aktivizem

• Prisotnost ideologij v znanstvenih delih
• Aktivizem v znanosti ni zaželen, saj zmanjšuje objektivnost

Avtorstvo

   * Inštitucije po eni strani dajejo avtorjem kredibilnost, po drugi strani pa rade zavirajo objavo pomembnih odkritij
   * Starost dela -> po eni strani je delo že prestalo precej kritik, po drugi strani pa ni nujno, da je zato bolj zanesljivo

Strokovno recenziranje

* ang. peer reviewing
* Preprečuje objavo nepreverjenih in nekredibilnih informacij
* Alternativa zaradi pristranskosti je javno recenziranje (open review)
* Slepa recenzija: kadar avtor ne ve, kdo je ocenjevalec njegovega izdelka 
* Dvojno slepa recenzija: kadar tudi recenzent nima podatka, kdo je avtor razprave, ki jo ocenjuje
* Aninimizacija besedila: odpri in zbriši lastnosti dokumenta

Pravopis

Ločila

* pomišljaj ctrl + - na numeričnem delu tipkovnice 
* tropičje je nestično ločilo
* dvopičje pred naštevanjem ni nujno

Velike začetnice

• Naslovi tabel z veliko, celice znotraj njih z malo

Digitalna pismenost

Formati besedil

*  txt pomeni golo besedilo 
*  doc, docx, rtf, odt pomeni obogateno besedilo 
*  htm ali html je spletno besedilo 
*  pdf je natisljivo besedilo 
*  besedila na wikijih, v repozitoriju spletišča Academia.edu in še kje nimajo končnic 
*  Uredniki naročajo avtorjem naj pošiljajo v formatu rtf ali odt, ki je nekomercialna različica formata doc ali docx 

Besedilo v Wikijih

 * Za odstavek pustimo prazno vrstico, za naslov dva enačaja, ležeči tisk dve apostrofi, krepki tri

Navajanje

Čemu sploh citiramo

• Gre za priznanje avtorstva in sklicevanje na predhodno znanje, kar utrdi našo kredibilnost

Prepisovanje

• Plagiranje – tuje znanje se uporablja kot lastno

Citatnostni indeksi

* Citation index je bibliografska podatkovna zbirka, ki iz znanstvenih revij izpisuje sklice na predhodne objave, da bi prepoznali pomembnejše oz. pogosteje citirane objave od manj pomembnih. 
* Google Scholar oz. Googlov učenjak: na voljo zastonj vendar mu očitajo nekonsistentnost in upoštevanje obskurnih objav

Faktor vpliva

• Številka, ki kaže stopnjo uglednosti oziroma vplivnosti znanstvene revije
• Meritve so kulturno pristranske, poudarek na angleščini
• Ne razlikujejo med izvirnimi znanstvenimi članki in znanstvenimi recenzijami

Citatni slogi

• Različne veje znanosti uporabljajo različne citatne sloge

• APA - psihologija, vzgoja, družbene vede
• MLA - jezikoslovje, literarna veda, humanistika
• AMA - medicina, biologija
• čikaški - naravoslovje, splošno
• wikipedijski

Tehnika citiranja

• citat -> navedeno besedilo (ločeno z narekovaji ali postavljen v samostojen, grafično drugačen odstavek) + navedba vira (naveden v oklepaju na koncu citiranega besedila / kazalka v obliki opombe, kratkega sklica ali neposredne povezave na vir)
• Wikipedija: Opombe in Seznam referenc zapisana na koncu strani
• kratki sklici
• pred oddajo razprave uredništvu sklicevanje poenotiti v skladu z danimi navodili
• navajanje virov v dveh verzijah: navedi oba, a prvi mora biti tiskani
• citiranje citatov iz drugih del, kadar prvotni vir ni dosegljiv: ✓ (citiranje naj bo iz primarnih virov, če je le mogoče)
• vir = gradivo, ki je predmet raziskave
• literatura = teoretični in metodološki pripomočki za raziskavo
• strokovni časopisi se selijo na splet zaradi takojšnje in lahke dostopnosti
• zaradi vse cenejše tiskarske storitve prehod tisk-zaslon ne bo tako hiter
• na spletu citiranje z natančno lokacijo ni mogoče, ker spletne strani niso oštevilčene zato če je le mogoče, viru dodamo povezavo, a nikoli celotnih URL-jev
• pri razporejanjih bibliografskih enot v spletni objavi postavljanje priimka pred ime in abecedno zaporedje avtorjev ni potrebno

Žanri

• Ob mešanju žanrov lahko pride do nesporazumov
• Izvirni znanstveni članek -> prva objava raziskovalnih rezultatov v znanstveni reviji
• Pregledni znanstveni članek -> sintetično in kritično poroča o najnovejših objavah z določenega predmetnega področja ter jih nadgrajuje s svojimi stališči
• Strokovni članek -> že objavljena spoznanja z mislijo na njihovo uporabnost in promocijo

Popravljanje

• Lektura -> prevladujoča oblika strokovne pisne dejavnosti, popravljanje besedila drugega pisca za optimizacijo besedila
• Korektura ali korigiranje -> odpravljanje napak, ki jih je v besedilu povzročil kdo drug, običajno stavec ali strojno branje

Socialna omrežja

• Razlikujejo se v funkciji
• Facebook in LinkedIn -> zasebna komunikacija in vzdrževanje skupnosti
• Youtube -> izmenjava vsebin
• Blogspot in WordPress -> pisanje dnevnikov

Enciklopedični članek

• Večja jedrnatost

Biografski članek

• Osebe, ki se pogosto pojavljajo v drugih geslih

Učbenik

• dialoškost
• povzemanje in ponavljanje
• poenostavljanje, oblikovanje kratkih in zapomnljivih definicij in naštevalnih nizov
• privlačna tipografija: barve, okvirčki, ozadja, ilustracije
• skupinsko avtorstvo z urednikom na čelu
• povezovanje učbenikov v serije

Slog

Sestavni deli

• avtorjevo ime, naslov, izvleček, ključne besede, povezave, kazalo, telo besedila (uvod, teorija/metoda, gradivo, analiza, sklep), literatura, priloge

Naslov

• ni v obliki stavka ali vprašanja
• natančno in jedrnato izraža temo

Napake

• Gostobesednost -> odvečne besede in besedne zveze
• Nerazumljivost -> preprostejše izražanje, brez zapletanja enostavnih stvari
• Pomankanje konteksta
• Manerizem -> naj se stavki lepo in neprisiljeno vežejo drug na drugega in delajo besedilo kompaktno
• Slogovna ubornost -> pretirano ponavljanje posameznih izrazov
• Pristranskost -> uveljavljanje osebnega interesa

UDK

• univerzalna decimalna klasifikacija
• pravilna umeščenost objave na določeno strokovno področje
• slovenska književnost: začetna številka 886.3

DOI

• Digital Object Identifier
• standard za označevanje spletnih objav
• lažji in trajnejši dostop do znanstvenih podatkov pomeni večjo vidnost

COBISS ID

• številka za identifikacijo publikacij v Sloveniji
• osebne bibliografije raziskovalcev s povezavo na SICRIS
• bibliografije serijskih publikacij, povezavo na podatke o citiranosti slovenskih raziskovalcev na Web of Science in Scopus
• baza podatkov z letno statistiko izposoje (knjižnično nadomestilo)

Digitalna humanistika

• računalniška obdelava humanističnih podatkov
• vprašanja proste dostopnosti objav

Empirične metode

• podatki pridobljeni z opazovanjem ali eksperimentom, v humanistiki takoj prepoznavne po veliki količini podatkov v tabelah ali grafikonih
• javno dostopne so samo tiste empirične raziskave, ki se odvijajo v akademskem okolju

Slovarček

analfabet(m): kdor ne zna brati ali pisati, nepismen človek

ad hoc: za ta namen

paradigma(ž): vzorec

repertoar(m): množina stvari iste vrste (med katerimi je moč izbirati)

revidirati: pregledati, preveriti pravilnost, če ustreza zahtevam in/ali je skladno s predpisi in zakoni

eklatanten: jasen, prepričljiv

postulat: zahteva, nujnost ali predpostavka, izhodišče

anahronizem(m): pojav ali dejstvo, ki ni v skladu s časom v katerem se pojavlja