Uporabnik:Nina Dreu

Domače naloge

Prva domača naloga: Literarnovedni članek iz Slavistične revije

Slavistična revija

Slavistična revija je osrednja slovenska revija oziroma časopis za jezikoslovje in literarno vedo, ki se osredotoča na slavistične teme s poudarkom na raziskovanju slovenskega jezika in književnosti. izhaja od leta 1948, izdaja pa jo Slavistično društvo Slovenije.

Članek

Prebrala sem članek Mirana Štuhca z naslovom Dve idejni strukturi v slovenski krajši pripovedi po letu 1980. Avtor opozarja na dve idejni strukturi: pri prvi je subjekt nemočen, ponižan, izčrpan, medtem ko druga gradi perspektivo in življenjsko priložnost. Pri dokazovanju te trditve se je avtor razprave odločil, da se bo osredotočil na nekaj zbirk določenih avtorjev (Andrej Blatnik: Biografije brezimenih, Menjave kož, Zakon želje, Drago Jančar: Pogled angela , Prikazen iz Rovenske, Rudi Šeliga: Molčanja, Marjan Tomšič: Olive in sol, Kažuni, Marko Kravos: Kratki časi).

V nadaljevanju članka se avtor osredotoča na ideje, motive in teme pripovedi posameznih avtorjev. Čeprav je med posameznimi avtorji kar precej razlik, lahko odkrijemo tudi nekaj skupnih točk. Vsi se ukvarjajo z eksistencialno tematiko, večinoma gre za motive eksistencialne brezupnosti, ki jo odkriva sodobni človek.

Pogost motiv je motiv razkola med dvema nasprotujočima si svetovoma oz. dvema silama, ki se bojujeta za prevlado. Na eni strani je človek, na drugi pa zlo, ki ima pri različnih piscih različen izvor in se tudi drugače odraža. Pri Jančarju se zlo dogaja samo od sebe, tragična usoda pa je kazen za preteklost. Pri Šeligi zlo izhaja iz krutosti revolucijskega in porevolucijskega časa. Blatnik se v svoji prozi pogosto osredotoča na na prvi pogled nepomembne in slučajne dogodke, ki pa imajo usoden pomen za posameznika. Dva primorska avtorja, Tomšič in Kravos, se razlikujeta predvsem po vlogi civilizacije v njuni prozi.

Glede na prebrano se mi zdi, da bolj kot druga idejna struktura, ki gradi voljo in vztrajanje, prevladuje prva, manj pozitivna, ki poudarja eksistencialno izgubljenost in brezup, ki ga občuti posameznik v svetu.

Ob branju članka sem ugotovila, da mu malo težje sledim, ker prej nisem bila seznanjena z nobenim od del, na katera se osredotoča avtor. Če bi dela že prej vsaj površno poznala, bi lahko članek lažje in hitreje bolje razumela. Je pa članek v meni vzbudil zanimanje za omenjena dela. Ko jih bom v prihodnosti prebirala, bom zagotovo bolj pozorna na teme in motive, izpostavljene v članku, kot bi bila sicer.

Druga domača naloga: Literarnovedni članek iz revije Primerjalna književnost

Igor Škamperle. Družba, zgodovina in literarni pogled. Primerjalna književnost, letnik 30, str. 21-26, 135-140.dLib

O reviji

• znanstvena revija, ki objavlja izvirne razprave s področij primerjalne književnosti, literarne teorije, metodologije literarne vede, literarne estetike in drugih strok, ki obravnavajo literaturo in njene kontekste
• od leta 1978 jo izdaja Slovensko društvo za primerjalno književnost
• Izhaja trikrat letno

Članek

Igor Škamperle v članku obravnava spreminjanje historiografije v zadnjem stoletju. Osredotoča se na vlogo literarne forme v zgodovinskem pisanju.

Zgodovinopisje je bilo dolgo časa zelo tesno povezano z literaturo, konec 19. stoletja pa se je pojavila težnja, da se približa znanosti. Od takrat sta se zgodovinopisje in književnost razvijala ločeno. Kljub temu je v literaturi zgodovina ostala pomembna tema, ki pa se je začela obravnavati z novih perspektiv. Pripovedna proza se danes pogosto posredno vrača v zgodovinopisje.

Tretja domača naloga: Ciproš

Ko ciproš zacveti,
so naše frate rdeče:
tako iz rane speče
kdaj se pokaže kri.

Kjer rastel, zelenel
je gozd dreves košatih
in ptic v njem - nad krilatih -
je zbor brezskrben pel;

kjer bučal je vihar
skoz veje in vrhove
in poln moči njegove
bil svet je, vsaka stvar - :

tam frata zdaj leži;
le ciproš cvete rdeče:
kakor iz rane speče
pokaže kdaj se kri.

O avtorju

Janko Glazer bil je slovenski pesnik, literarni zgodovinar, knjižničar in urednik, ki se je rodil 21. marca 1893 v Rušah. Študiral je slavistiko in germanistiko v Gradcu, na Dunaju, Zagrebu in Ljubljani, kjer je leta 1922 diplomiral. Od leta 1920 do 1926 je poučeval na mariborski klasični gimnaziji, nato je bil knjižničar v mariborski Študijski knjižnici, kjer je bil pozneje tudi ravnatelj. Med vojno je bil pregnan v Srbijo; leta 1945 pa se je vrnil v Maribor in obnovil knjižnico. Smrt sina v boju je bila povod za nastanek pesmi Ciproš.

Delo

Napisal je tri pesniške zbirke: Pohorske poti (1919), Čas-kovač (1929) in Ob jesenskem ekvinokciju (1946). Poleg poezije je pisal tudi ocene leposlovnih del in razprave o literaturi. Uredil je več pesniških antologij: Slovenska narodna lirika (1920), Prešernove nemške poezije (1950), Župančičeve Izbrane pesmi (1948), Jaz in ti (1952), Pesmi za otroke (1963) in Sto pesmi za otroke (1974). Leta 1968 je za svoje delo prejel Prešernovo nagrado.

Objava in odmev

Pesem je bila napisana leta 1848. Objavljena je Antologiji mariborskih pesnikov, ki jo je uredil Robert Titan Felix, pri založbi Aristej. Leta 2015 so v SNG Maribor pesmi iz te antologije bralno uprizorili.

Analiza, tema in interpretacija

Pesem ima štiri kitice, rima je pri vseh oklepajoča (abba).

Gre za lirsko pesem, v kateri avtor preko podob iz narave izraža svoje trpljenje ob sinovi smrti. S podobami in dogodki iz narave je simbolno prikazan potek življenja. Ciproš, rastlina rdeče barve, je glavni motiv skozi celo pesem. Ciproš je povezan s simboliko rdeče barve, ki predstavlja kri. V drugi kitici avtor z impresijo naslika zelen gozd s košatimi drevesi in glasnimi pticami, ki nas spominja na spomladanski čas, ko se vse v naravi prebuja in raste. S tem se spomnimo na mladost, ki je za avtorjevega sina prehitro minila. Hkrati pa podobe brsteče narave opominjajo na kontrast med minljivostjo človeških življenj in večnostjo narave. V tretji kitice se ta kontrast bolj jasno izrazi; pride vihar, ki lahko vse uniči. V četrti kitici cveti le še ciproš. Zeleni gozd, poln življenja, so torej zamenjale bolečina, smrt, kri.

Viri

• Janko Glazer
• Ciproš
• Stane Kocutar. O pesniku, ki je ostal brez Glazerjeve nagrade (Spomničice). Radio Maribor 21. mar. 2019.[1]
• Ognjišče, Janko Glazer

Četrta domača naloga: Forum Slovlit

3. februarja 2001 je bil na forumu Slovlit objavljen zapis Besedni zaklad slovenskih maturantov Aleksandra Bjelčeviča. Profesor Bjelčevič se s svojim zapisom odziva na zapis Jureta Zupana, objavljen 8. 12. 2000 kot odziv na vprašanje Branka Gradišnika, kakšno oz. kolikšno naj bi bilo povprečno besedišče slovenskega maturanta. Jure Zupan je navedel, da se je Slovenija slabo odrezala v študiji OECD o funkcionalni nepismenosti. Po njegovem mnenju nizka besedilna pismenost (sposobnost razumevanja prebranega besedila) kaže na majhen besedni zaklad in nezmožnost povezovanja (tudi) znanih besed v smiselne enote. Zupan meni, da si problematika besednega zaklada zasluži več pozornosti jezikoslovcev. Aleksander Bjelčevič se ne strinja z Zupanom, da je nizek besedni zaklad nekaj slabega, saj se mu zdi, da je pomembnejše, kaj nekdo pove, ne pa koliko govori. V nadaljevanju navede stvari, ki se mu zdijo ključne za analizo besednih zakladov:

• razlikovanje med pasivno (prepoznavanje besed, branje) in aktivno (uporabljanje besed, ustvarjanje besedil) rabo besed
• težavnost primerjanja različno dolgih besedil in besedil različnih žanrov ter umetnostnih in neumetnostnih besedil
• bogat besedni zaklad ne odraža nujno znanja posameznika ali kvalitete besedila
• nikoli ne moremo izmeriti celotnega besednega zaklada (aktivni je trenuten, torej spremenljiv)

V nadaljevanju navede nekaj podatkov, ki se nanašajo na meritve besednega zaklada in še enkrat izpostavi problematiko primerjanja različnih tekstov med seboj, saj meni, da se lahko primerjajo le enako veliki teksti iste vrste. Poda nekaj primerov besedil, s katerimi podčrta svojo ugotovitev, da kvaliteta povedanega ni odvisna od števila besed. Nato zastavi vprašanje, kako je besedni zaklad povezan s strokovno učinkovitostjo in etičnostjo. Navede primer revij in časopisov, v katerih opaža, da so članki z bogatejšim naborom besed pogosto bolj plehki od skromnejših člankov. Podobno opaža tudi pri znanstvenih tekstih. Bjelčevič svoj zapis sklene z mislijo, da " besedni zaklad ni merilo znanja in modrosti".

Peta domača naloga: literarni zgodovinar

Aleš Berger je slovenski pisatelj, prevajalec, urednik ter literarni in gledališki kritik.

Življenje

Rodil se je 18. septembra 1946 v Ljubljani. Obiskoval je gimnazijo Bežigrad, nato pa je študiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 1970 je diplomiral iz primerjalne književnosti in francoščine. Po odsluženem vojaškem roku je najprej delal kot novinar na Radiu Ljubljana, potem pa kot urednik za prevodno književnost pri Mladinski knjigi, kjer je ostal do upokojitve leta 2008.

Delo

Kot urednik je pripravil več kot 700 knjižnih izdaj, predvsem izvirno slovenskega in prevodnega leposlovja. Urejal ali sodeloval je pri več pomembnih knjižnih zbirkah (npr.: Kondor, Veliki večni roman, Roman). Obudil je zbirko svetovne poezije Lirika in zasnoval zbirko Mojstri lirike. Kot prevajalec predvsem iz francoščine, pa tudi španščine je ustvaril obsežen opus, ki zajema poezijo, dramatiko, prozo in esejistiko. Poleg prevajanja je pisal tudi spremne študije. Kot kritik je objavil mnogo pronicljivih kritik, od katerih so bile nekatere ponatisnjene tudi v knjigah. Za svoje delo je prejel veliko nagrad in priznanj: Sovretova nagrada (1983), nagrada Prešernovega sklada (1987), zlata značka Borštnikovega srečanja (1988), Župančičeva nagrada (1993), Rožančeva nagrada (1998), red viteza umetnosti in leposlovja Francoske republike (1996), nagrada Dominika Smoleta (2007), Schwentnerjeva nagrada za življenjsko delo v založništvu (2008), nagrada Esasi za najboljši prevod literarnih del iz španskega v slovenski jezik (2009), red častnika umetnosti in leposlovja Francoske republike (2010), častni član Društva slovenskih književnih prevajalcev (2013), Prešernova nagrada (2017).

Dela

• Dadaizem; Nadrealizem, Ljubljana, 1981.
• Srečko Kosovel, Ljubljana, 1982.
• Ogledi in pogledi, Ljubljana, 1984.
• Novi ogledi in pogledi, Ljubljana, 1997.
• Krokiji in beležke, Maribor, 1998.
• Zagatne zgodbe, Maribor, 2004.
• Zmenki, Ljubljana, 2006.
• Nono z Bleda, Ljubljana, 2010.
• Omara v kleti, Ljubljana, 2011 (spomini).
• Noji nad Triglavom, Radovljica, 2011.
• Vnučki ropotuljčki, Ljubljana, 2012.
• Povzetki, Ljubljana, 2016.

Šesta domača naloga: Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev

O zbirki

Zbirka Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev je najstarejša in največja kontinuirana knjižna zbirka v slovenščini, poleg tega pa je tudi znanstvenokritično urejena. Dosedanja glavna urednika zbirke, Anton Ocvirk in France Bernik, sta v njej izdala najpomembnejša dela slovenske klasike.

Zbirka je začela izhajati leta 1946 pod vodstvom ustanovitelja Antona Ocvirka, ki jo je urejal do svoje smrti januarja 1980. Nato je vlogo glavnega urednika prevzel France Bernik, ki je zbirko urejal do leta 2011. V času po osamosvojitvi je prišlo do upada naklade, zbirka pa je prešla od založbe DZS k založbi Obzorja, nato k Literi, zatem pa k ZRC SAZU leta 2010. Pod uredništvom Matije Ogrina zbirka ohranja temeljne konceptualne značilnosti, vendar pa se je tudi modernizirala.

Temeljne konceptualne značilnosti zbirke, ki so se ohranile do danes, so:

• zbirka vključuje dela vseh pomembnejših slovenskih pesnikov in pisateljev od Vodnika dalje
• poleg leposlovnih del so vključeni tudi članki, študije in korespondence
• besedila so objavljena v zadnji avtorjevi redakciji, brez uredniških popravkov (razen pravopisnih)
• besedila spremljajo opombe, ki vključujejo genezo del, vire in dokumente, pomembne za nastanek besedil, variante besedil in njihovo recepcijo
• zaključene avtorske opuse spremljajo monografije, ki pomagajo pri razumevanju posameznih besedil

V zbirki prevladujejo moški pisci, tako med avtorji samih besedil kot tudi med uredniki, se najde komaj kakšna ženska.

Sedma domača naloga: Literarni leksikon

Literarni leksikon je zbirka monografskih študij o glavnih vprašanjih literarne vede, ki je od leta 1979 do 2001 izhajala na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede v sodelovanju z DZS. Njeno nadaljevanje je zbirka Studia litteraria, ki še izhaja. Pobudnik za izhajanje zbirke je bil literarni zgodovinar Anton Ocvirk, ki si je leksikon zamislil kot znanstveno delo, namenjeno širši problemski obravnavi osrednjih strokovnih vprašanj.

Zvezki

Literarni leksikon sestavljajo samostojne študije, ki so izhajale v tematsko zaokroženih zvezkih. Na začetku je zvezke urejal Anton Ocvirk, po njegovi smrti pa je to delo prevzel uredniški kolegij, sestavljen iz sodelavcev literarnoteoretične sekcije Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede. Izdanih je bilo 46 zvezkov in zbirka je bila okvirno zaključena leta 2001.

Literarni leksikon obravnava različna gesla, ki so prikazana tudi z mednarodnih zgodovinskorazvojnih vidikov. Posamezna gesla so obravnavana različno natančno, odvisno od njihovega pomena. Ker je obravnava manj pomembnih gesel krajša, je pogosto več gesel združenih v enem zvezku.

Vsak zvezek vsebuje bibliografijo, stvarno kazalo, ki navaja v študiji obravnavane termine ter imensko kazalo, ki zajema vse avtorje, obravnavane oziroma omenjene v študiji in bibliografiji.

Nekaj zvezkov:

• 1 Anton Ocvirk: Literarna teorija
• 2 Janko Kos: Literatura
• 7 Kajetan Gantar: Grške lirične oblike in metrični obrazci
• 9-10 Anton Ocvirk:Evropski verzni sistemi in slovenski verz
• 11 Anton Ocvirk: Literarno delo in jezikovna izrazna sredstva
• 19 Vlasta Pacheiner-Klander: Staroindijska poetika
• 21 Miran Hladnik: Trivialna literatura
• 29 Andrej Inkret: Drama in gledališče
• 46 Vlasta Pacheiner-Klander: Staroindijske verzne oblike

Osma domača naloga: Literarno obeležje

Fotografirala sem ploščo na fasadi hiše na Rožniku, v kateri je od leta 1910 do leta 1917 živel Ivan Cankar. fotografija

Slovenski literarni zgodovinarji

pptx; pdf

Nova pisarija

Uvod

• nadaljuje in dopolnjuje šest natisov literarnovednega priročnika Praktični spisovnik
• spreminjanje pomena pismenosti
• različne vrste pismenosti
• vprašanje avtorstva, datuma izdaje
• Prešeren: Kranjska pisarija

Pismenost

• biti pismen pomeni obvladovati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo
• razumevanje pismenosti se spreminja

• nekoč: elita; v zadnji četrtini 18.st. pismenost začenja postajati nuja; danes: pismenost določa prag civilizacije
• nekoč: z roko; danes: večinoma na računalnik

• spremembe komunikacijskih navad so pripeljale do konfliktov med sporazumevalnimi praksami
• pismenost: sposobnost sprejemanja (in razumevanja) zapisanih informacij in sposobnost tvorjenja in posredovanja informacij
• pismenosti ni brez aktivne udeležbe v komunikaciji
• kreativni del komunikacijskega razmerja do pred kratkim pri medijih zelo omejen (odzivanje, pogovarjanje s tvorci ni bilo predvideno)
• spretnost rokovanja z elektronskimi napravami še ne potrjuje splošne pismenosti
• interaktivnost namesto komunikacijske enosmernosti
• obstaja več (specialnih) pismenosti - obvladovanje več sporazumevalnih kodov je prednost

• specialna pismenost: sposobnost komunikacije v zaokroženih skupinah in specifičnih situacijah

• specialna pismenost ni obvezna; vse vrste specialnih pismenosti niso med zahtevami splošne pismenosti

• samoumevna in obvezna je le splošna pismenost, ki vključuje spretnosti za znajdenje v vsakdanji komunikaciji
• bralna oz. funkcionalna pismenost: pravilno razumevanje sporočil v kulturi, ki ji pripadamo
• kreativnost kot zadnji cilj opismenjevanja, ne kot opozicija pismenosti
• spreminjanje pojma pismenosti (danes je komunikacija preko mobijev in računalnikov del splošne pismenosti)
• brisanje meje med pisanjem, tipkanjem, narekovanjem
• pismenost kot posebno znanje (do 18. stoletja); danes bi morali zvišati prag, ki ločuje pismene od nepismenih
• širitev kroga pismenih in vključevanje vedno novih aspektov in zahtev
• problematika zavračanja elektronske komunikacije med izobraženci
• omejitev navdušenja za informacijsko in njeno elektronsko podporo

• iluzija, da bo računalnik opravil delo namesto nas in nam omogočil več prostega časa
• računalniki nam nalagajo vedno več dela, saj odpirajo nove možnosti

• novodobna elektronska pismenost:

• nujni sestavni del splošne pismenosti
• bolj kot tradicionalna pismenost širi polje demokratičnega (npr. delež žensk)

• skupnosti razvitega sveta: pismenost blizu 100%

• obvezno osnovno šolanje
• dokument civiliziranosti

• višje oblike pismenosti: ne le razumevanje pisnih sporočil, ampak predvsem sposobnost njihovega tvorjenja in razširjanja v javnosti
• manjšina aktivno pismenih (okoli 4%, malo več v mestih)
• s pisanjem se ukvarja majhen del populacije, kar ustreza specializaciji na drugih področjih
• podjetnost kot sinonim kreativnosti; kot humanistom bi nam moralo biti zelo mar, da je podjeten (kreativen) čim večji del populacije, in bi se morali zavzemati za to, da čim več ljudi piše in objavlja

Informacijska družba

• informacijska družba (informacijska doba, digitalna doba, računalniška družba) = socialna paradigma današnjega časa, ki nadomešča starejšo industrijsko družbo
• pojmovni repertoar: participativna kultura, družbeni mediji, družabna omrežja, fanovska kultura; v opoziciji s starejšimi koncepti Gutenbergove galaksije, knjižne kulture ...
• rivalske opozicije med natisnjeno in elektronsko knjigo

Prava knjiga je le tiskana knjiga, ker na njej sloni naša kultura.	Natisnjena knjiga je le stranski proizvod procesa, ki ne potrebuje papirja.
Tisk je najzanesljivejši način ohranjanja informacij.	Tisk ni optimalen način za širjenje informacij.
Branje na zaslonu ni udobno in ni zdravo.	Branje starih tiskovin je zdravstveno škodljivo, povzroča vnetje oči; črk na papirju ni mogoče povečati.
Elektronske naprave so težko razgradljive in onesnažujejo okolje.	Tisk je neekološki (e-knjiga = eko-knjiga).
Tisk je dražji.	Ne, tisk se z medijsko konkurenco cení, draga je le elektronska infrastruktura.
Verodostojna informacija je le tiskana informacija.	V eksistenco in verodostojnost tistega, česar ne najdemo na internetu, lahko resno dvomimo.
Tisk ohranja avtorjevo avtoriteto, od bralca pričakuje spoštljiv odnos.	Avtorska avtoriteta hromi kreativno recepcijo.
Če že druge publikacije ne, so pa vsaj leposlovne užitne samo v knjižni obliki.	Ne drži: v 16. stoletju so se knjige bolj poslušale kot brale, v 19. stoletju je bila standardna revialna objava in ne knjižna.

• tiskana knjiga postaja butični estetski objekt in zbirateljski artikel za bibliofile
• fetišiziranje natisnjenega besedila kot "večnega" v razmerju do fluidnosti digitalnega spregleduje, da je pisna tradicija pogosto brisala (revidirala informacije)
• funkcija delete, radiranje pergamenta in voščene tablice do leta 1600
• Zaskrbljujoče je, da humanisti in socialni teoretiki nočejo ugledati družbenoemancipacijskih priložnosti, ki jih ponuja strmo rastoča krivulja proizvodnje informacij. Namesto da bi gojili zaupanje, govorijo o preobilju informacij, ki naj bi družbo pasiviziralo; odsotnost alternativne pozitivne socialne vizije

Wikiji

• metafora nove družbene paradigme, povezane pod imenom informacijska družba, sodobne pismenosti in pozitivne utopične vizije prihodnje družbe
• dostopnost, volontarizem, kooperativnost, tesnejši stik z realnostjo
• wikiji = žargonski izraz za skupek spletišč, ki so se z Wikipedijo v jedru pojavila 2001 in so vzorčna oblika sodobne pismenosti.

• Splet = prostor, kjer informacije oblikujemo in objavljamo sami, in to na svojo pobudo, brez želje po zaslužku, v sodelovanju z drugimi in zunaj inštitucij (ne le vir informacij)
• Wikimedija:

• Wikipedija
• Wikivir
• Wikiknjige
• Wikiverza
• Wikislovar
• Zbirka

• wikiji = spletna računalniška tehnologija druge generacije
• neposredna udeležba uporabnika pri produkciji informacij; Wikipedija nas nagovarja k sodelovanju
• s kvaliteto člankov na Wikipediji se meri vitalnost jezikov in njihova sposobnost preživetja (16. stoletje: prevod biblije, 19. stoletje: epska pesnitev, pozneje windowsi)
• slovenščina je na lestvici jezikov na Wikipediji okrog 40. mesta (glede na število člankov in njihovo kvaliteto)
• po Kornaijevi kategorizaciji spada slovenščina med vitalne jezike (2. skupina)

• 1. skupina (comfort zone): 16 svetovnih jezikov, ki se jim ni treba bati za preživetje
• 2. skupina (vitalni jeziki): 83 jezikov, ki jim potrebna digitalna orodja zagotavljajo nadaljnjo eksistenco
• 3. skupina (border line): 90 jezikov z nejasno prihodnostjo
• 4. skupina (umirajoči oz. mrtvi jeziki): 41 jezikov

• na Wikipediji je 290 jezikov
• delež Wikipedije v angleščini je 13% in pada
• zakaj zavzemanje za čim več jezikov; ali ne bi bilo lažje če bi vsi govorili en sam skupni jezik?

• večje število jezikov = več kulturnih izbir (podobno kot z biotsko raznovrstnostjo)

• slovenska Wikipedija obstaja od leta 2002 (eno leto za angleško)
• v dobrem desetletju se je registriralo 125.000 slovenskih uporabnikov (6% populacije), zares aktivnih je 500 (0,025 % populacije), najbolj pridnih 20 prispeva 83 % vnosov
• status člankov na Wikipediji je urejen z licenco creative commons (cc)

• licenca cc zahteva priznavanje avtorstva, kljub temu je avtorstvo v principu kolektivno, s čimer odpade potreba po izpostavljanju posameznega avtorja
• s pogledom v historiat lahko avtorsko identificiramo vsak popravek

• pri Wikipediji se govori o skupnosti ali občestvu
• uporniška dimenzija v razmerju do omejujočega copyrighta
• avtoriteta: ovira kreativnosti
• uveljavljanje avtorstva: stvar ega in želje po honorarju
• ohranjanje in spodbujanje kreativnosti in svobode
• kljub odsotnosti avtoritete onemogočajo avtorsko samovoljo
• dokumenti na Wikipediji vzbujajo upe na daljšo trajnost
• ideal svobodnega objavljanja in prostega dostopa do informacij
• utečeni recenzijski postopki (peer reviewing)
• povečan dostop do znanstvenih informacij, spremenjen odnos skupnosti do strokovne verodostojnosti
• posebnosti Wikipedije: za njo ne stojijo država, mednarodne profitne družbe (slo. Wikipedija nima nobenega zaposlenega), piscem ni za zaščito svojih avtorskih pravic, prispeva lahko vsakdo, uveljavlja sodelovanje namesto tekmovalnosti, objave so neposredno mednarodno primerljive (drugojezična gesla na levi strani), je samorefleksivna (pogovorne strani, historiat)
• za Slovence kulturno blagodejno: princip dajanja, ne delitve; princip pomoči namesto privoščljivosti, prostovoljno zastonjkarstvo, vpetost v svet, naslonitev na lastno pamet (tudi premišljeno kršenje pravil, ko postanejo preveč moteča), pluralnost (ekskluzivne resnice tipa »tako in nič drugače«), potrpežljivost, zavest o nedokončnosti in spreminjavem značaju znanja
• digitalna humanistka Julia Flanders: Wikipedia ponuja bralcem možnost samostojne presoje o resničnosti člankov
• profesor ekonomije Toussaint Hočevar: v razvitem kapitalizmu kapitalu ne gre več za akumulacijo, marveč za podporo socialnim projektom, umetnosti in kulturi - tako prispeva k človeški sreči
• neoliberalizem

Wikiji in šola

• močno pedagoško orodje
• zabrisana meja med sfero delovne prisile in in prostočasnih hobijev
• Wikipedija ni nadomestek za spletno učilnico (kvečjemu Wikiverza)
• povprečni čas trajanja vandalskih posegov na angleški Wikipediji je dobri dve minuti

Avtor

• literarna zgodovina do nastopa t.i. interpretacijske šole v 60. letih 20. stoletja usmerjena k avtorju
• avtorska biografija kot poseben literarnovedni žanr

• Duševni profili slovenskih preporoditeljev (Ivan Prijatelj)
• Levstikov duševni obraz (Anton Ocvirk)

• naslednja generacija lit. zgodovinarjev pozornost preusmeri k besedilu; v prvem planu je avtonomnost umetniškega besedila

• Lirika, epika, dramatika (Matjaž Kmecl, Helga Glušič, Franc Zadravec in drugi)
• serija zbornikov Obdobja
• slogovne, verzološke in naratološke razprave

• ideal nepotvorjenega besedila (Tone Pretnar) - avtonomnost in nemanipulabilnost (nedotakljivost) tega člena komunikacije
• 80. leta: pozornost se usmeri k bralcu, njegovim interesom, potrebam in obzorju
• študije o trivialni literaturi, empirične sociološke razprave
• ni več pomembno besedilo kot tako, ampak v razmerju do bralca
• meje med temi fazami niso ostro začrtane, vseskozi izhajajo dela vseh tipov

Motivacija za pisanje

• pišemo zaradi predmeta, ki je vreden ubesedovanja, nas samih, "za narodov blagor"
• etika v humanistiki; etičnost=privzeta lastnost humanističnega odnosa do sveta
• avtorski napuh: samopoveličevanje, hlastanje po znanstvenem prestižu, znanstvene prevare

• izumljanje terminov

• znanost: iskanje primerne teorije, ki naj pomaga razumeti delovanje nekega segmenta sveta
• sporno: uporaba zgolj takšnih metod in postopkov, ki podprejo naše teze, zanemarjanje gradiva in metod, ki bi lahko pripeljale do nasprotnih rezultatov
• žanr znanstvenega pisanja predpostavlja močno radovednost pisca glede predmeta samega in poskuša in poskuša zatreti moteče druge pobude za pisanje
• Literatenliteratur - literatura, ki jo razume zgolj ozek krog strokovnjakov
• pisanje, ki se ne ozira na publiko: neprofesionalno in nepotrebno
• misel na bralca: pogoj za to, da sporočilo doseže cilj
• vedno strožji prag aktivne pismenosti
• v skladu s teorijo funkcijskih zvrsti jezika smo lahko pismeni na štirih področjih:

• vsakdanje sporazumevanje
• leposlovno
• strokovno in znanstveno
• publicistično oz. novinarsko

• meje: glede na prostor objave in najemnika

Izbira jezika

• odvisna od naslovnika: slovenščina/angleščina
• razprave o slovenski književnosti: nevtralni jezik=slovenščina
• pomen vključenosti v mednarodno izmenjavo znanja
• privilegiran položaj angleških objav
• samoiniciativnost
• možnosti strokovnega objavljanja na Wikipediji

Izbira teme

• število možnih izbir raste
• pravo vrednost imajo le realizirane, konzumirane izbire
• alternativna civilizacijska paradigma: izbira enega ne pomeni prikrajšanja drugega
• naklonjenost temi ni nujno izhodišče dobrega raziskovalnega dela
• globalna relevanca teme

Vaje v pisanju

• pisanje: veščina, spretnost, ki se je moramo naučiti
• pretipkavanje besedil: samo digitalizacija in korektura nista dovolj; morajo biti javno dostopna

Usoda avtorstva

• starejši koncept
• koncept avtorstva se spreminja
• soavtorstvo

Objavljanje

• do objave preko selekcije
• ali ima besedilo na spletu status objave ali ne - o tem določa avtorjeva intenca
• namen objave: doseči čim večji krog bralcev

Množični um ali pametna množica

• način organizacije znanja v informacijski družbi
• korist za vse
• spremenjen koncept javnega: pomen znanja kot javne dobrine
• kritika množičnega uma: am. računalničar, pisatelj, glasbenik Jaron Lanier
• pozitivna konotacija množice v sodobni socialni teoriji

Avtorske licence

• jezikoslovje: besedilo oblika jezikovne komunikacije
• literarna veda: nekaj berljivega
• pravni zorni kot: tekst intelektualna lastnina, okrog katere se je oblikovala specifična zakonodaja, poznana pod imenom copyright oz. avtorske pravice

Bralec

Prosti dostop

• prosta dostopnost znanja: zunaj šole manj samoumevna (galerije, muzeji, knjižnice ...)
• država s svojimi inštitucijami in zakonodajo pogosto ovira dostop do znanja
• rešitve za Slovence prihajajo od zunaj
• nezaupljivost do informacijske družbe = neutemeljena in krivična
• informacijska družba: kooperativnost (informacije ni nič manj, če si jo deli več ljudi)
• EU zahteva prosto dostopnost znanstvenih objav projektov, pri katerih je finančno udeležena
• prosta ali odprta dostopnost (OA open access) - nanaša se na diseminacijo znanstvenih informacij
• prosta vsebina (free content) - poljubno jo lahko spreminjamo, prosti dostop pa poseganja v vsebino ne predvideva in ne dovoljuje
• odprti podatki (open data, večinoma podatki na internetu, ki niso podrejeni restriktivnemu copyrightu)
• odprti dostop (open access, kako doseči svobodno dosegljivost znanstvenih publikacij in podatkov na spletu)
• prosta vsebina (open content, kako doseči svobodno dosegljivost virov – literature, videa, fotografij –, ki zanimajo splošno publiko)
• prosto znanje (open knowledge, podobno kot odprti podatki, vendar širše: znanstveni, geografski in zgodovinski podatki, glasba, film, knjige, vladne in druge upravne informacije)
• prosto izobraževanje (open education)
• odprta koda (open source) - nanaša se na programsko opremo in táko licenciranje, ki omogoča njeno svobodno razširjanje
• odprta znanost (open science; zajema poleg podatkov tudi metode in orodja, ki omogočajo transparentno, reproduktibilno in interdisciplinarno raziskovanje)
• razlika: prost (free) : odprt (open)
• projekt Open Access Slovenia: prosti dostop (free OA) jim pomeni brezplačno dostopnost besedila, za katero je avtor materialne pravice prenesel na založbo in je opremljeno z licenco ©, na spletu; odprti dostop (libre OA) pa brezplačno dostopnost besedila na spletu, pri čemer je avtor obdržal materialne pravice, besedilo pa je opremljeno z eno od licenc creative commons, ki jih v primeru revijalne objave določi revija
• prosti dostop pomeni v praksi časovno in krajevno neomejeno in brezpogojno spletno dostopnost (do informacije lahko pristopi kdor koli kjer koli in kadar koli)
• oviranje prostega dostopa
• zlati prosti dostop
• zeleni prosti dostop
• sivi dostop
• hibridni dostop: poleg zastonj spletnega dostopa obstaja še plačljiva tiskana verzija publikacije
• zakasnjeni prosti dostop: objave, ki pridejo v prosti dostop po omejenem obdobju embarga
• platinasti prosti dostop
• DOAJ (Directory of Open Access Journals), Googlov Učenjak - prosto dostopne revije
• ROARMAP (Registry of Open Access Repositories Mandatory Archiving Policies) - seznam, na katerega se vpisujejo akademske inštitucije, ki delujejo v duhu prostega dostopa

Založbe

• Aaron Swartz
• znanje = javno dobro, ne privatna lastnina
• založbe obravnavajo bralca kot potrošnika - knjige so tržno blago
• biti informiran - ena izmed osnovnih človekovih pravic
• Steven Tötösy: »kolonializem znanja«
• Slavistična revija se je l. 1991 znebila založniškega posredništva
• "predatorske založbe" (predatory open access publishing): ogrožajo monopol založniških korporacij
• Science Publishing Group: izdaja več kot 100 znanstvenih časopisov z vseh znanstvenih področij, po principu zlatega prostega dostopa

Repozitoriji

• številke o citiranosti: dokaz o vplivnosti
• prosta dostopnost prispeva k večji branosti , večjemu vplivu
• slovenski akademski repozitoriji so združeni na spletišču Nacionalni portal odprte znanosti

Varovanje zasebnosti

• slovenska avtorska zakonodaja in zakon o varstvu osebnih podatkov
• nezaupanje v globalna digitalizacijska podjetja
• izvirna definicija humanizma: zaupanje v hotenje in zmožnost človeka za pozitivno urejanje življenja in sveta
• zakoni in organi dajejo prednost posameznikovi zasebnosti v škodo javne blaginje

Kredibilnost

• danes veliko manj ovir za objavljanje kot nekoč
• samostojno presojanje o verodostojnosti objav:

• avtor: uveljavljen strokovnjak (bibliografija, spletišče Sicris)

Aktivizem

• kaj je motivacija za akademsko delo - zgolj radovednost ali dosega plemenitih socialnih ciljev
• ameriška ideologizacija z večdesetletnim zamikom tudi v Sloveniji
• vprašljiv položaj aktivizma v znanosti
• kritična refleksija: odmik od predmeta opazovanja (tega si aktivizem ne more privoščiti; za akcijo je ključna vera v svoj prav)
• aktivizem v znanstveni komunikaciji je nesprejemljiv

Avtorstvo

• inštitucionalna vezanost avtorja: inštitucija daje legitimnost objavi, hkrati pogosto zavirajo inovativnosti
• starost dokumenta: upoštevati moramo zgodovinske okoliščine
• kredibilnost mesta objave
• preverjanje in filtriranje informacij
• znanstveno verodostojne informacije: preverjene v znanstveni srenji
• wikiji akademski prostor razpirajo v smer javnega preverjanja

Strokovno recenziranje

• peer reviewing
• postopek za selekcioniranje kredibilnih informacij od nekredibilnih
• oblika samoregulacije znanstvene skupnosti, s katero ta vzdržuje standarde kvalitete
• aktualno šele v zadnjih desetletjih (porast števila znanstvenih objav)
• pristranskost, samovolja, napake v recenzentskih postopkih - znanstvena skupnost išče alternative strokovnemu recenziranju
• javno recenziranje (open/anonimous peer review)
• slepa recenzija: avtor ne ve kdo je ocenjevalec; dvojna slepa recenzija
• revije: dolžne svojo recenzijsko politiko objaviti na svojih spletnih straneh
• 3 možni izidi recenzijskega postopka: sprejem, zavrnitev, pogojni sprejem članka

Pravopis

• nepoznavanje pravopisa, okorno izražanje - dvom v kredibilnost informacije

Ločila

• pomišljaj: <ctrl> <-> na numeričnem delu tipkovnice
• dolgi pomišljaj: <ctrl> <alt> <-> na numeričnem delu tipkovnice

• členitev dolgih odstavkov (npr. v opombah, ki ne smejo biti odstavčno členjene)
• nestični dolgi pomišljaj stoji samo med povedmi

• minus pravilno zapišemo s pomišljajem
• narekovaji
• dvopičje

Digitalna pismenost

Formati besedil

• txt: golo besedilo
• doc, docx, rtf, odt: obogateno besedilo
• htm, html: spletno besedilo
• pdf: natisljivo besedilo

Besedilo v wikijih

• za osnovno oblikovanje:

• odstavek: ena prazna vrstica
• enota v seznamu na začetku vrstice: zvezdica (*)
• naslov: dva enačaja
• podnaslov: trije enačaji ...
• ležeči tisk: dva apostrofa
• krepki tisk: trije apostrofi
• povezave: oglati oklepaji
• modre povezave pripeljejo na že obstoječa gesla, rdeče če gesla še ni
• če beseda, ki jo želimo polinkati ni v N, jo zapišemo med oglate oklepaje dvakrat, prvič v N, drugič v ustrezni skladenjski obliki, vmes navpičnica
• sliko vstavimo preko menija
• najlažje preko zgledov (kopiramo iz drugih strani)
• v dveh zavitih oklepajih so predloge, ki lajšajo vnos zapletenih zadev ({{COBISS|ID=nnnnnnn}}, {{infopolje pisec}}, {{infopolje knjiga}}, {{razprto|aaaaaaa}}
• oštevilčeni seznami se začenjajo z grabljicami (#)
• okvirček z besedilom: presledek na začetku vrstice
• ukazi za format html: <br> za prelom vrstice, <hr> za vodoravno črto, <center> za centriranje besedila
• <poem> uvaja pesemsko besedilo, </poem> ga zaključuje

Sporočanje popravkov in komentarjev

• označimo besedilo, ki ga želimo komentirati, z desno tipko na miški ali preko menija (Pregled > Nov komentar) odpremo okence z vnos pripomb
• Sledi spremembam

Navajanje

• citat, reprodukcija plus navedba vira - srce humanistične znanosti

Čemu sploh citiramo

• strokovni pisec brez sklicevanja na druge skoraj ne more
• najbolj učinkovito je citiranje splošno poznanih in cenjenih avtoritet

referenčni krogi, umestitev svojega sporočila v kontekst

• pogoj za znanstveno besedilo je prispevek novega spoznanja v skladišče vednost
• relata refero: nedokumentirani sklici v vsakdanjih pogovorih
• sklici v strokovnih besedilih: grafično poudarjeni z narekovaji ali so celo v samostojnem odstavku in pospremljeni z identifikacijo vira v oklepaju za citiranim besedilom oziroma v opombi na dnu stran
• viri urejeni po priimkih avtorjev
• rahljanje avtoritete individualnih avtorjev
• človeški napredek ni stvar genialnih posameznikov, ampak zavzetih množic
• informacije so postavljene v pravni kontekst industrijske družbe in opredeljene kot intelektualna lastnina - prosta uporaba 70 let po avtorjevi smrti
• princip proste dostopnosti znanja: v nasprotju z veljavno avtorsko zakonodajo (copyright)
• v akademskem pisanju naj delež citatov ne bi presegal 20 %

Prepisovanje

• plagiat: uporaba tujega znanja kot lastnega, brez navajanja virov
• pravno se sankcionira, če še ni minilo 70 let od avtorjeve smrti
• plonkanje: oblika lenobe; huje: načrtna strategija (intelektualna kleptomanija, parazitiranje na temah kolegov ...)

Citatna industrija

Citatni indeksi

• bibliografska podatkovna zbirka, ki iz znanstvenih revij izpisuje sklice na predhodne objave, da bi dobili pregled nad medsebojno povezanostjo razpravljanja in identificirali pomembnejše objave
• ločeni citatni indeksi za znanstvena področja
• začelo naravoslovje leta 1960: SCI (Science Citation Index)
• SSCI (Social Sciences Citation Index, ki temelji na citatih iz 3000 revij)
• AHCI (Arts and Humanities Citation Index; ta izpisuje iz 1700 revij)
• na Slovenskem upoštevajo Scopus (ki pokriva več kot 20.000 akademskih časopisov, se pohvali s 50 milijoni člankov obsežno zbirko in z njim preko naročnin knjižnicam služi mednarodna založniška hiša Elsevier s centrom v Amsterdamu) in Web of Science (WoS), ki ga trži multinacionalna korporacija Thomson Reuters s sedežem v New Yorku in se poleg indeksiranja objav z dobičkom ukvarja še z marsičim drugim
• WoS del Web of Knowledge: SCI, SSCI, AHCI
• zastonj na razpolago citatna podatkovna zbirka Googlovega Učenjaka (Google Scholar), vendar ga uradniki na ministrstvu še ne upoštevajo

• h-indeks ( razmerje med številom največkrat citiranih del in številom citatov)
• i10-indeks (število objav, ki so bile vsaj desetkrat citirane)

• segment slo. lit. vede šteje nekaj čez 200 raziskovalcev
• odpor humanistike do merjenja

Faktor vpliva

• IF impact factor: številka, ki kaže stopnjo uglednosti, tj. vplivnosti znanstvene revije
• bibliografski servis Thomson Reuters:

• dva citatna indeksa: naravoslovni (SCI) in družboslovni (SSCI)
• število citatov, ki so jih bili članki iz revije deležni v drugih pomembnih indeksiranih revijah v zadnjih dveh letih, delijo s številom objavljenih člankov v tem času, in pomeni povprečje citiranosti na članek
• višji faktor vpliva revije: več vredna objava
• merijo tudi odzivnost na članek, povprečno starost citiranih virov in povprečno starost člankov iz revije, ki so bili citirani v drugih revijah

• Scopus: dve vrsti časopisne metrike SJR (omogoča primerjavo med sorodnimi revijami) in SNIP (Source-Normalized Impact per Paper meri vpliv v kontekstu celotnega števila citatov na določenem področju, tako da je citatu s področja, kjer je teh manj, pripisana večja teža)
• kulturna pristranskost: skoraj vse revije so iz angleškega govornega področja
• znanstvena komunikacija fokus zdaj usmerja k raziskovalcem, podpira sistem ORCID
• uredništva skušajo napihniti svoje IF - moralno vprašljive prakse (npr. prsilno citiranje)
• France Kidrič: prvi slovenski prešernoslovec
• Googlov algoritem za rangiranje strani

• PageRank rangira spletne strani glede na število povezav nanje in glede na kvaliteto teh povezav
• štetje povezav je avtomatsko - Googlov spletni pajek (webspider ali webcrawler, internetni robot oz. indeksirnik; spletni iskalniki jih uporabljajo za osveževanje spletnih kazal)
• vplivna teža spletne strani pa je izračunana na podlagi verjetnostne razporeditve (probability distribution)

• novost: Open Citations Corpus (OCC)
• podatek o branosti (audience measurement)

• članki na Wikipediji: Podatki o strani, članki na drugih Wikimedijinih spletiščih: dobimo z modifikacijo naslovne vrstice v brskalniku

• (sl v ukaznem nizu pomeni 'slovenski', v 'Wikiverza', b 'Wikiknjige', s 'Wikivir')

Slovenske znanstvene revije

• Primerjalna književnost
• Slavistična revija
• Dve domovini
• Jezik in slovstvo
• Razprave SAZU
• Studia mythologica Slavica
• Knjižnica
• Phainomena
• Acta Neophilologica
• Traditiones
• Slavia Centralis (Maribor)
• Verba Hispanica

• Otrok in knjiga, Sodobnost, Dialogi itd. (ne prinašajo veliko točk, vseeno relevantne za nekatera področja)

Tuje:

• Slovene Studies (ZDA)
• Philological studies (Perm, Skopje, Ljubljana)
• Slavia Meridionales (Varšava)
• Slavica tergestina
• Slavistika (Beograd)
• Pamiętnik Słowiański
• Wiener Slavistisches Jahrbuch

Citatni slogi

• APA (psihologija, vzgoja, družbene vede)
• MLA (jezikoslovje, literarna veda, humanistika)
• AMA (medicina, biologija)
• čikaški (naravoslovje, splošno)
• wikipedijski
• drugi: Bluebook, ALWD, ASA, Vancouver (kratki sklici v obliki zaporednih številk v oglatih oklepajih), Turabian, MHRA itd.
• humanistični pisci navadno MLA ali čikaški ali nekaj vmes
• čikaški: letnica takoj za imenom; neroden postane, ko publikacija nima avtorja, ko je delo izhajalo skozi več let v zvezkih (odločanje, ali bomo v kratkem sklicu v besedilu namesto avtorja navedli urednika ali prvo besedo naslova, katero izmed letnic in kako bomo označili zvezek)
• slovenske humanistične revije imajo vsaka svoj način citiranja; Primerjalna književnost: MLA, slovenistični reviji: bližje čikaškemu slogu

Tehnika citiranja

• citat/navedek iz dveh delov: navedeno besedilo samo in navedba vira citata
• dobesedni navedek: narekovaji ali samostojen, grafično drugačen odstavek
• vir: v celoti naveden v oklepaju na koncu citiranega besedila ali na koncu citiranega besedila kazalka na bibliografske podatke vira oz. na tekst, iz katerega smo citirali
• kazalka: lahko v obliki opombe (bralca usmerja k polnim bibliografskim podatkom pod črto na dnu strani), kratkega sklica (avtorjev priimek z letnico in stranjo objave v oklepaju usmerja v seznam literature na koncu besedila) ali neposredne povezave na vir (bralca pripelje neposredno v besedilo, iz katerega je bilo citirano)

Opombe

• včasih predvsem za navajanje literature, na katero se je pisec skliceval
• naloga enciklopedičnih zapisov: povzeti, strniti, kompilirati predhodno vednost na pregleden način - zadošča samo navedba uporabljene literature na dnu gesla
• opombe (Notes), reference (References)
• navzven opombe najočitnejši znak znanstvenega stila
• če so daljše, jih ne členimo odstavčno, ampak z dolgimi pomišljaji ali podpičji

potenčno postavljena številka brez presledka takoj za zadnjim ločilom izjave, ki jo hoče natančneje pojasniti (izjema je pomišljaj)

Kratki sklici

• Kakor smo lahko prebrali pri Koblarju (1984: 15); NE: Kakor smo lahko prebrali pri Koblarju (Koblar 1984: 15)

Označevanje navedkov

• narekovaji
• odstavek in drugačen črkovni rez
• izpuščanje iz navedkov in vrivanje svojega teksta vanje
• navedka ne začenjamo in končujemo s tremi pikami
• začnemo z veliko začetnico v oglatem oklepaju, končamo pa s končnim ločilom zunaj navedka
• odstavčno ločenega navedka, ki je povrhu v drobnejšem tisku ali postavljen z umikom, ni treba opremljati z narekovaji

Od kod vse citiramo

• največkrat besedilo oz. del besedila, sliko, tabelo, grafikon, zvočni posnetek, rokopis
• citiranje citatov le, ko prvotni vir ni dosegljiv
• citiranje drugojezičnih prevodov tujih izvirnikov je neprimerno

Viri in literatura

• ločeno navajanje (posebej iz arhivov, natisov, s spleta) je nesmiselno
• delitev na vire in literaturo: smiselna pri dolgih seznamih

• viri: gradivo, ki je predmet raziskave (najpogosteje leposlovje)
• literatura: teoretični ali metodološki pripomočki za raziskavo (najpogosteje strokovne razprave)

• primarni (rokopisni, tiskopisni ali tiskani) : sekundarni (v elektronski obliki)
• primarni (ki smo jih dejansko držali v rokah) : sekundarni (citiranje iz druge roke, izjema: primarni vir nam ni dostopen)
• citiranje iz druge roko (preko sekundarnega vira): odsvetovano, razen, če je primarni vir nedostopen

• npr. kot je ugotovil Kidrič leta 1947 (Koruza 1980: 115)

Zaslon in papir

• strokovni časopisi se selijo na splet - podpira gibanje Open Access in vlade nekaterih držav
• tehnologijo CTF (computer to film) je nadomestila tehnologija CTP (computer to plate); z izdelavo tiskarske plošče neposredno na računalniku skrajšala in pocenila postopek
• natisnjena stran: omejen obseg, spletna stran: dolžinski razpon neprimerno večji
• arhivska stran foruma SlovLit - dolga 1.600.000 besed
• bralske izkušnje s tiskano knjigo zelo močne - spletišča, ki ponujajo knjige, želijo čim zvesteje posnemati
• spletne strani niso paginirane, zato natančna lokacija (navedba strani) npr. citata ni možna
• spletno besedilo bolj naklonjeno naštevanju - alineje
• če obstaja možnost dostopa do polnega besedila, bibliografski navedek vira opremimo s povezavo na polno besedilo ali na konkretno mesto v njem
• pogosto se zadovoljimo samo z avtorjevim imenom, naslovom dela, letnico izida in povezavo na Cobiss; pri seznamih del: samo zadnji trije podatki
• navajanje celotnih URL-jev ne pride v poštev!!

Žanri

• stroka, strokovni

• v pomenu disciplina: posamezna znanstvena področja
• v akademskem svetu: v vrednostno razlikovalnem smislu; strokovno ne dosega kriterijev znanstvenega

• izvirni znanstveni članek: prva objava raziskovalnih rezultatov v znanstveni reviji
• pregledni znanstveni članek: sintetično in kritično poroča o najnovejših objavah z določenega predmetnega področja ter jih nadgrajuje s svojimi stališči
• kratki znanstveni prispevki
• v humanistiki imajo najuglednejši status monografske publikacije
• najpreprostejši kazalec znanstvenosti je mesto objave (znanstveni članki objavljeni v znanstvenih revijah)
• status strokovnega pisanja imajo:

• podatkovna zbirka
• poročilo o dogodku
• povzetek
• članek (nagovor, spremna beseda, jubilejni zapis, komentar, glosa, intervju, dnevniški zapis, (pismo), ::*forumski in novičarski prispevek, blog)
• kritika (polemika, strokovna ocena)
• enciklopedijsko geslo
• esej
• predavanje (prosojnice)
• kritična izdaja (uredništvo, redakcija)
• učbenik
• priročnik
• navodila (tutorial)
• razprava
• pregledna znanstvena razprava
• izvirna znanstvena razprava
• strokovna recenzija

Šolsko pisanje

• žanri šolskega strokovnega pisanja: referat, esej, diplomska naloga (magisterij, doktorat)
• prvi namen je izpolniti študijske obveznosti, za oceno in za dosego naziva

Popravljanje

• Wikipedija: večinoma ukvarjanje z že postavljenimi besedili
• popravljanje ni strokovni žanr, je pa prevladujoča oblika strokovne pisne dejavnosti
• lektoriranje - popravljanje besedila drugega pisca, da bi bilo sporočilno optimalno (lektor v besedilu mora odpraviti zatipkanine, pravopisne napake in slogovne pomanjkljivosti, ki utegnejo ovirati sporočilo ali celo povzročiti komunikacijski nesporazum
• ang. najbližje copy editing (dejavnost urednika, ki v besedilo vsebinsko ne bo več posegal, ampak ga samo pripravlja na objavo - skrb za njegov format, členjenje, oblikovanje naslovov, poenotenje opomb ...)
• korektura ali korigiranje (proofreading) je odpravljanje napak, ki jih je v besedilu povzročil kdo drug, ponavadi stavec ali strojno branje
• na Wikiviru korektor primerja fotografijo besedila s tekstom, kakor ga je prepoznal OCR-program, in popravlja napake
• uredništvo ali urednikovanje: vrsta kompleksnejših opravkov z besedili, ki so jih napisali drugi
• urednik: oseba, ki gre prva skozi besedilo in se odloči, ali ga bo sprejel v objavo ali ne - potem naprej lektor, nazadnje korektor

Komunikacija v stroki

E-pošta

• izumili za potrebe znanstvene komunikacije na MIT leta 1961, za globalno dopisovanje uporabna od 80. let dalje
• pravila e-poštnega sporazumevanja

Socialna omrežja

• ime za načine družbene komunikacije, ki jih je prinesla nova socialna paradigma, tj. informacijska družba s svojo participativno kulturo (Splet 2.0, ki enosmerno komunikacijo spreminja v dvosmerno, uporabnik informacij postaja njihov producent in je tako v vedno enakopravnejšem komunikacijskem odnosu)
• skupnost, kooperativnost in kolaboracija, množičenje - omogočajo računalniki (CSCW Computer-supported cooperative work)
• soc. omrežja se razlikujejo v funkcijah:
• aktualno slo. lit vedo oblikuje okrog 150 akterjev (učiteljev in raziskovalcev, ki objavljajo v strokovnem tisku), kar slučajno in posrečeno ustreza Dunbarjevemu številu (Dunbar's number), tj. maksimalnemu številu stabilnih socialnih odnosov, ki jih lahko vzdržuje posameznik
• pasti "ljudske znanosti": mitiziranje
• vključevanje profesionalcev - vendar ne več v privajeni avtoritativni vlogi (sage on the stage), ampak v vlogi kompetentnih pomočnikov (guide on the side)

Tvit

• omejeno na 140 znakov - mikrobloganje, "SMS interneta"
• več sto milijonov uporabnikov objavi več sto milijonov tvitov na daN
• vsebinsko: na prvem mestu zabava (glasba, zmenki ipd.), malo je "resne" (politične, strokovne) tematike (znotraj tega izvirnih informacij komaj tretjina), večino obsegajo retviti (RT@, nekakšno tvitarsko všečkanje) in komentarji
• podjetje ima status profitne organizacije, služi s prodajo naslovov interesnih skupnosti oglaševalcem
• jeziki na Twitterju: angleščina (34 %), japonščina (16 %), španščina, malajščina, portugalščina, arabščina, francoščina, turščina, tajščina, korejščina
• humanisti s statusom javnega intelektualca z zbiranjem "sledilcev" širijo svoj vplivnostni krog

Drugo

• LinkedIn

Zagovor

• zagovori akademskih spisov: referatov, seminarskih nalog, diplom, magisterijev, doktoratov

Literarna kritika

• lastnosti lit. kritike, kakor jih je razbrala novinarka ob smrti vodilnega nemškega kritika Marcela Reicha-Ranickega:
• 1. Inštitucijo kritike poznajo samo demokratični sistemi.
• 2. Kritik je dolžan upoštevati beročo publiko, ne pa zgolj ekspertna stališča, zato je njegovo pisanje na presečišču publicistike in znanosti.
• 3. Kritika je vedno subjektivna, objektivnih vrednostnih kriterijev ni.
• 4. Reklamno pisanje enega avtorja o knjigi drugega avtorja ne spada med resne kritike.
• 5. Prepoznavna lastnost kritike je polemičnost.
• 6. Na kritična stališča vpliva čas, zato niso trajno veljavna.
• 7. Kritika naj bo jasna, prepričljiva in poučna.
• 8. Kritika naj tudi zabava.
• 9. Kritika ne vpliva veliko na branje knjig, bralce le ozavešča.
• 10. Kritik si neredko nakoplje nad glavo sovraštvo avtorja in njegovih prijateljev

Enciklopedični članek

• od drugih vrst strokovnega pisanja se razlikujejo predvsem po zahtevi za večjo jedrnatost oz. konciznost
• za Wikipedijo se zahteva upoštevanje naslednjih načel:

• soglasnost, sodelovanje, strpnost, tj. upoštevanje drugih piscev
• vrednostna nevtralnost

Biografski članek

• kriteriji, koga izbrati za vpis se sčasoma spreminjajo
• kriterija pri izbiri novih slovenskih literarnih zgodovinarjev za vpis v Wikipedijo: avtorstvo strokovne ali znanstvene monografije in znanstvena kompetenca, ki jo jamči doktorski naziv
• osebe, ki se pogosto pojavljajo v drugih geslih, seznamih

Članek o knjigi

• prej pridejo na vrsto knjige bolje poznanih avtorjev, ki so napisali več knjig ...

Učbenik

• specifike učbeniškega pisanja:

• dialoškost
• povzemanje in ponavljanje
• poenostavljanje
• privlačna tipologija (barve, okvirčki, ozadja, ilustracije)
• skupinsko avtorstvo
• povezovanje učbenikov v serije

• didaktično ustrezna redukcija gradiva, izbor relevantnih tekstov
• šolska in akademska sfera morata delati za izključitev komercialnih založb in izdaje pripravljati v okviru neprofitnih izdajateljskih projektov
• neredko so očitki na račun učbenika upravičeni

Strokovni blog

• weblog: ang. spletni dnevnik
• blogi so zelo prispevali k porastu objavljanja, k deležu manj formaliziranih objav in k demitizaciji statusa "publiciranega avtorja"
• bližje publicističnim in žurnalističnim žanrom kot znanstvenim

• anonimnost, avotrski narcizem, specifičen slog in obsedenost z medijem
• izogibanje intenzivni argumentaciji, citiranju, recenziranju

• glavni dosežek je večja povezanost in večja živost znanstvene skupnosti

Spletni forum

• pomembno orodje za konstituiranje in vzdrževanje strokovne oz. znanstvene skupnosti
• pojav 2. polovice 90. let 20. stoletja
• nadaljuje tradicijo elektronske oglasne deske (bulletin board system) oz. poštnega seznama (electronic mailing list)
• arhiviranje je pomembna funkcija, ki je spletnih klepetalnicah ni
• pomemben način komunikacije za skupnosti, ki se šele uveljavljajo
• komunikacijo se regulira z omejenim dostopom (registracijo) in s posegi moderatorja
• forum Humanist (zgled slovenskemu SlovLitu) se je začel leta 1987 v obliki poštnega seznama
• SlovLit (1999- ): sprva nameraval pokrivati samo teme študija, raziskav in akademskega poučevanja slovenske književnosti, zdaj obsega literarno zgodovino in jezikoslovje (zlasti slovenistično)

Slog

• družabna omrežja: dnevniška narava (sporočila razvrščena po času, po aktualnosti - tisk tega ni omogočal)
• besedilo se prilagaja zaslonu (ležeče namesto pokončno)
• na Wikiviru emulacijo knjižnega formata besedila dosežemo z uporabo predloge {{proza|besedilo}}

Sestavni deli

• IMRAD (introduction, methods, results and discusion), UMRIS (uvod, metode, rezultati in sklep)
• kratica IMRAD v uporabi za eksperimentalne vede; deskriptivna področja (tudi večina literarne zgodovine) tej kompoziciji ne sledijo
• literarnovedne razprave: najprej pregled oz. povzetek vsega, kar je o temi že bilo napisano, potem določitev gradiva, nato njegov popis in analiza; pogosto za inovativnost poskrbijo z izbiro drugačnega zornega kota
• naslov: najbolj radikalen povzetek teksta

• temo izraža natančno, jasno in jedrnato, stvarno; pravopisno brezhiben; ne vsebuje krajšav; ni v obliki stavka ali vprašanja
• podnaslov naj je ločen z dvopičjem (začne se z malo začetnico); naj ne ponavlja izrazov iz naslova
• k naslovu spada tudi UD-klasifikacija

• izvleček: v glavi članka in predstavlja kratek povzetek

• predmet raziskave, metode, rezultati in sklepi/implikacije
• največ 10 vrstic

• ključne besede: služijo za kategorizacijo področja; izbrani izrazi morajo biti frekventni in imeti terminološko težo
• kazalo vsebine
• povezave: klikljivi deli besedila (prepoznavni po modri barvi in podčrtanosti).

• klikljivost: ključna razlika med tekstom in hipertekstom
• nadomeščajo kazala, značilna za tiskane knjige - povezave so oblika sklicevanja
• mogoče v vsakem formatu besedila in vsakem urejevalniku (v splošnem podobno, čeprav v vsakem malo drugače)

Napake

• gostobesednost (dolgoveznost, epskost, ponavljanje, tavtološko izražanje)
• nerazumljivost (zapletenost, enigmatičnost sporočila)
• pomanjkanje konteksta
• slogovni manierizem (uporaba arhaizmov, literarno markiranje sloga, duhovičenje, demonstracija »dobrega sloga«)
• slogovna puščobnost
• pristranskost (pretirano poudarjanje svojega stališča, odvisnost od jezika obravnavanega literata, ideologizacija sporočila)
• nasilna terminologizacija ali pa terminološka ignoranca
• skrivanje za znanstveni plural, zadrege s spolom
• mentalno brambovstvo ali mentalna servilnost

Gostobesednost

• neprimerna za strokovni jezik
• tudi, še, pa, lahko, svoj, prim., takratni, prav tako, poleg tega, potem, nato
• izpostaviti, poudariti, naglasiti
• predvsem, večinoma, v glavnem, največkrat, običajno, praviloma, načeloma
• prav gotovo, nedvomno, zagotovo, brez vsakega dvoma, seveda, pravzaprav, za ta del
• nedoločne količine: razmeroma, relativno, dokaj, precej, malo, bolj ali manj, povsem, približno, okrog, okoli
• določen, specifičen, posamezen, sam, razni, različni
• kadar je predmet samo eden, lahko variirani osebek brez škode izpustimo

Nerazumljivost

• zapletanje enostavnih reči je slogovna napaka
• sporočilno nejasna besedila zavajajo
• znanost ni spretnost prevajanja splošno umljivih spoznanj v strokovno latovščino, razumljivo zgolj bralcem s terminološkim slovarjem v rokah, in ni sposobnost zapletenega izražanja
• dobra znanost ceni veščino preprostega izražanja zapletenih spoznanj

Pomanjkanje konteksta

• pomanjkanje teze
• nasilno posploševanje
• že in šele
• celo, kar in samo

Manierizem

• besedilo naj bo sklenjeno, stavki naj se lepo in neprisiljeno vežejo drug na drugega
• ponavljanje
• hiperkorektnost
• arhaizmi in papirnati izrazi

Slogovna ubornost

• pretirano ponavljanje posameznih izrazov
• variiranje izrazov: ugotavlja, poudarja, opozarja, trdi, navaja, citira, vztraja; sprememba stavčne skladnje tako, da ti izrazi niso več potrebni
• mašila
• predstavljati in predstavnik

Pristranskost

• pristranskost, ki izhaja iz piščeve zaljubljenosti v temo (benigna)
• pristranskost ideološke narave

Terminologizacija

• pretirano terminološko razglabljanje
• imena so arbitrarna; posledica družbenega dogovora in prakse
• imena in termini so lahko jezikovno ustreznejši ali manj ustrezni, ne morejo pa biti vnaprej pravi ali napačni

Spol in številno

• nevtralnost moškega spola
• feminizem želi popraviti spolno krivični jezik
• izogibanje spolno določenim formam izražanja (izbira množine, pretvorba v sedanjik)

Mentalno brambovstvo in servilnost

• občutljivo razmerje med domačim in tujim
• nobena skrajnost ni produktivna

Govorna prezentacija

• brez statusa objave; status objav dobijo le, če so posneti in shranjeni ter vpisani v Cobiss (ali kako drugo javno dostopno bibliografijo)
• stavki krajši kot v zapisanem besedilu, manj zapletene sintakse, več ponavljanja, ekskurzi, komentarji ...
• govorna izvedba tolerantnejša do slogovnih posebnosti govorcev
• dve skrajnosti: monotonost, dolgočasnost in moteče pritegovanje pozornosti publike z načini, ki se ne skladajo z revno vsebino

Prosojnice

• pomagajo predavatelju in slušateljem
• povzetek glavnih točk in sporočila
• PowerPoint, Google Slides, Prezi, vgrajene tudi v Google Docs, v Libre Office se imenuje Impress
• naslovi, podnaslovi, slike, grafikoni, mogoče kratke definicije ali citate, ne pa daljših kosov besedila
• elektronska tabla (interactive whiteboard)

Vizualizacija

• popestritev, poudarek
• vizualizacijo zahtevata pedagoški in popularizacijski interes

Fotografije

• težišče se premika z verbalnega k slikovnemu sporočanju
• dekodiranje slikovnih informacij zahteva manjši napor kot besednih
• avtorstvo: strogo individualno

Licenciranje fotografij

• pravna regulativa komplicira objavo fotografij na spletu

Digitalna humanistika

• podpodročje empirične literarne vede
• računalniška obdelava humanističnih podatkov (zajem, ureditev v podatkovno zbirko, analiza in vizualizacija oz. prezentacija)
• pojem literarna veda se nadomešča z izrazom literarne in kulturne študije ali medijske kulturne študije
• kulturomika
• perča vprašanja današnje digitalnohumanistične scene:

• prosta dostopnost objav (open access publishing)
• non-stop (24/7) dosegljivost (open access policy)
• javno recenziranje, ki naj nadomesti staromodno strokovno recenziranje (peer reviewing)
• popularizacija znanosti - kako doseči večjo vidnost naših raziskav in poučevanja ter odprtost za sodelovanje javnosti

• možnosti elektronskih edicij so radikalno spremenile pogled na znanstveno redigiranje besedil
• splet zahteva bralčevo aktivno udeležbo
• digitalni humanisti med seboj sodelujejo na globalni ravni

Empirične metode

• podatki pridobljeni z opazovanjem ali eksperimentom
• empirični pristop je induktiven, ker izhaja iz faktov); teoretični pristop izhaja iz konceptov, zato je deduktiven

Slovarček

• fantazma (fantazmagorija) - podoba, privid, ki nastane iz pretirane fantazije
• pismouk - razlagalec svetih spisov, učenjak
• analfabet - kdor ne zna pisati in brati, nepismen človek, slabš. kdor se na kako stroko slabo spozna, nevednež
• diletantizem - začetništvo, nestrokovno, površno opravljanje kakega dela
• skribomanija, grafomanija - obsedenost s pisanjem
• defetizem - mnenje, prepričanje, da je kako (pomembno) delo, prizadevanje brezuspešno, malodušje
• inertnost - lenobnost, nedelavnost
• pregnanten - jedrnat, zgoščen
• atavizem - ponovitev telesnih ali duševnih lastnosti davnih prednikov na potomcih
• diseminacija - razširjenje
• redigirati - delati, da dobi objavi namenjeno besedilo, gradivo ustrezno obliko, razporeditev; delati, da dobi kako besedilo vsebinsko, jezikovno ustreznejšo obliko; spreminjati, popravljati, brisati
• imanenten - bistven, neločljiv od
• eklatanten - jasen, prepričljiv
• lamentacija - tožba, tarnanje
• tavtologija - opisovanje česa z različnimi besedami istega pomena, istorečje
• valenca - lastnost besede, da ima v stavku ali besedni zvezi lahko skladenjsko dopolnilo; vezljivost
• garnirati - okrasiti, olepšati
• imponirati - vzbujati občudovanje, spoštovanje zaradi določenih lastnosti, vedenja
• lukrativen - donosen, dobičkonosen
• diletant - kdor se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim