Uporabnik:Nina Štular

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

O novi pisariji[uredi]

Že sam naslov učbenika nam pove, da je ena izmed njegovih glavnih tem proces pisnega sporočanja, ki se v današnjem času v veliki meri odvija v elektronski obliki. Wikipedija je danes eno izmed pomembnejših internetnih spletišč, katere vodilni gesli sta kreativnost in svoboda. Wikipedija ni le obsežen vir zbranih informacij, temveč tudi sredstvo, ki uporabnike spodbuja h kreativnemu ustvarjanju in sodelovanju. V učbeniku je veliko poudarka na uporabi elektronskih oblik knjig in pisnih virov. Kljub hitremu razvoju računalniških tehnologij, mi je osebno še vedno bolj všeč knjiga v natisnjeni obliki. Njene platnice in listi znotraj njih imajo svojo teksturo, vonj, ki v bralcu sproži občutke ugodja. Prednost elektronskih pisnih virov pa je seveda njihova hitrejša dostopnost (ni nam treba obiskati knjižnice, ampak nas že en sam klik miške pripelje do želenega besedila). Poleg tega so verjetno tudi bolj obstojni, saj njihovih platnic ne razjeda kolo časa (če pri tem pozabimo na spletne oblike vandalizma). Pri širjenju spletnih wikipedičnih gesel je zelo pomembno, da so posamezniki pripravljeni deliti svoja avtorska dela. Wikipedija namesto tekmovalnosti spodbuja sodelovanje, ki ga v današnjem svetu izpodrivata pohlep po dobičku in egoizem.

Vtis o Slavistični reviji[uredi]

Slavistična revija mi je zelo všeč, saj vsebuje zelo poglobljene in zanimive članke. Najbolj se me je dotaknil članek o odkritju Linhartovega prevoda italijanskega opernega besedila La frascatana, ki je dokument skupne evropske literarno-glasbene preteklosti, a hkrati dokument Linhartovega prvega ustvarjalnega obdobja. Menim, da z branjem slavistične revije izveš veliko novih informacij, ki ti pomagajo pri večji razgledanosti.

Komentar o članku v Slavistični reviji[uredi]

Članek, ki se mi je zdel prav tako zanimiv, ima naslov Prikaz nominalizacije v razpoložljivih korpusih slovenščine. V članku so prikazani podatki o prisotnosti nominalizacije v različnih besedilnih tipih, ki so bili pridobljeni s pomočjo kvantitativne raziskave. Pojem nominalizacija lahko opredelimo kot ubeseditev glagolskega dogodka v obliki samostalnika. Nominalizacija vpliva na leksikalno gostoto (zgoščevanje informacij) in posledično razumevanje besedila. Analize so potrdile, da je nominalizacija najbolj značilna za besedila s področja prava, znanosti in uradniškega sveta. Najmanj nominalizacije pa je prisotne v govoru in slovenskih leposlovnih besedilih.


Komentar po prebranih poglavjih Nove pisarije[uredi]

Poglavja, ki sem jih prebrala v Novi pisariji, govorijo o tem, kako bralci ocenjujejo kredibilnost oz. zanesljivost besedil. Kritično mišljenje je označeno kot pesimistično mišljenje, kar se mi osebno zdi malo pretirano. Popolnoma strinjam pa se s trditvijo, da je treba biti odprt za stališča drugih ter spoštovati njihova mnenja tudi v primeru, ko se z njimi ne strinjamo. Primeri o preverjanju in filtriranju literarnovednih informacij lepo prikazujejo, kako presoditi verodostojnost članka. Največji pomen pa pripisujem zadnjemu poglavju o pravopisu in rabi ločil, saj se v vsakdanjem življenju z njimi srečamo na vsakem koraku.


18. oktober - kaj se je zgodilo na moj rojstni dan
18. oktober je 291. dan leta.

Znane osebnosti, ki so se rodile in umrle na moj rojstni dan:

Rojstva:

  • 1638: Lars Johansson - Lucidor, švedski pesnik († 1674)
  • 1663: Evgen Savojski, avstrijski general, diplomat, državnik
  • 1777: Heinrich von Kleist, nemški pisatelj, dramatik († 1811)
  • 1892: Ernest Svetec, slovenski porabski komunistični propagandist, revolucionar in izobraženec († 1925)
  • 1894: Jurij Nikolajevič Tinjanov, ruski pisatelj, književni teoretik, prevajalec († 1943)
  • 1956: Martina Navrátilová, češko-ameriška tenisačica
  • 1960: Jean-Claude van Damme, belgijsko-ameriški filmski igralec
  • 1968: Michael Stich, nemški tenisač
  • 1984: Lindsey Vonn, ameriška alpska smučarka
  • 1987: Zac Efron, ameriški filmski igralec

Smrti:

  • 1435: Herman II., celjski grof
  • 1714: Janez Svetokriški, slovenski pridigar, pisec (* 1648)
  • 1869: Simon Jenko, slovenski pesnik (* 1835)
  • 1931: Thomas Alva Edison, ameriški znanstvenik, izumitelj, fizik, elektroinženir, matematik (* 1847)
  • 1955: José Ortega y Gasset, španski filozof, pisatelj (* 1883)
  • 1966: Vida Taufer, slovenska pesnica (* 1903)

Pomembni dogodki:

  • 1748: v Aachnu podpisan aachenski mir, s katerim se konča avstrijska nasledstvena vojna
  • 1867: ZDA od Rusije odkupijo Aljasko
  • 1915: začetek tretje soške bitke (konec 4. novembra 1915)
  • 1918: Čehi zavzamejo Prago in se odpovejo Habsburški nadvladi
  • 1922: ustanovljen BBC


Komentar po prebranih poglavjih Nove pisarije
Poglavja govorijo o tem, da bi morali brez dvoma podpirati kreativnost v množici in spodbujati posameznike, ki so se opogumili do samostojne ustvarjalnosti. Omenjeno je tudi, da je status avtorja zelo zaželen ne le zaradi denarja, temveč tudi zaradi družbenega prestiža in ohranjanja socialnih privilegijev. Precejšen problem danes predstavlja tudi prepoved objave avtorskih del(le ta se lahko objavljajo šele sedemdeset let po avtorjevi smrti). Odlomek se nato naveže še na temo prepisovanja oz. plagiiranja, faktor vpliva (IF impact factor), ki kaže stopnjo uglednosti, vplivnosti znanstvene revije ter na citatne sloge, izmed katerih sta najbolj znana čikaški slog in slog MLA. Zelo pomembno se mi zdi tudi poglavje o opombah, kratkih sklicih in označevanju navedkov.


Obvestila, ki so bila 18.10. objavljena na spletni strani SlovLit
Prvo besedilo, ki je bilo objavljeno tega dne, nosi naslov Modulacija večbesedja. Avtor Nejc Rožman Ivančič je v tem članku pisal o problematiki zaposlitve mladih slovenistov. Glavni razlog za vse manjše zaposlovanje diplomiranih slovenistov je predvsem podaljšana delovna doba in pomik meje za upokojitev proti 65. letu starosti. Svoje mnenje o tej tematiki je izrazil tudi Jan Zoltan, ki je podal nekaj rešitev za ta pereč problem. Našla sem tudi kratko obvestilo, v katerem je avtor opozoril na članek z naslovom Poljaki in Slovenci v medsebojnih poročilih v luči publicistike v času Avstro-Ogrske monarhije. Lidija Golc je v svoji objavi postavila vprašanje, ali je v zborniku tudi kakšen prispevek o pisatelju in dramatiku Vinku Bitencu, ki je bil med prvo svetovno vojno na Poljskem. Zadnji dve objavi pa se nanašata na podelitev Sovretove in Jermanove nagrade s strani Društva slovenskih književnih prevajalcev.


Komentar po prebranih poglavjih Nove pisarije
Izvedela sem, da Cobiss ponuja tri oblike zapisov bibliografskih enot: COMARC, ISBD in polni zapis. Paziti je treba, da ne navajamo URL- jev, saj je to nesmiselno in neestetsko. Pomemben se mi zdi podatek, da naše intervencije (dodatke, komentarje) v citirano besedilo, pojasnimo v oglatem oklepaju. Pri navajanju virov je treba spoštovati avtorjevo odločitev glede velike začetnice. Naslove del klasičnega slikarstva in naslove glasbene klasike slovenimo. Če obstaja vir, dostopen na spletu, tudi v tiskani verziji, je treba navesti podatke tudi o tiskani izdaji. Zvrstni repertoar komunikacije obsega vsakdanje sporazumevanje ter publicistične, umetnostne, znanstvene in strokovne žanre. Poznamo različne vrste člankov: izvirne znanstvene, pregledne znanstvene, strokovne in poljudne članke. Članki na Wikipediji imajo lahko status škrbine, standardnega članka ali status pregledne znanstvene razprave. Med oblike šolskega strokovnega pisanja spadajo esej, referat in diplomska naloga (magisterij,doktorat). Izraz strokovni poimenuje posamezna znanstvena področja discipline, v vrednostno razlikovalnem smislu pa pomeni tisto, kar ne dosega visokih kriterijev znanstvenega. Pri poglavju o popravljanju besedil je razložena razlika med lekturo (popravljanje besedila drugega pisca, da bi bilo sporočilno optimalno) ter korekturo oz. korigiranjem (odpravljanje napak, ki jih je v besedilu povzročil kdo drug, ponavadi stavec ali strojno branje). Pri predmetu Uvod v študij slovenske književnosti smo se že seznanili z opravljanjem korektorjeve naloge na Wikiviru. Pri tem smo primerjali fotografijo s tekstom, kakor ga je razpoznal OCR-program in popravili napake, ki jih je zagrešil. Pri strokovni komunikaciji po e-pošti je vljudno, če se vedno zahvalimo za sporočilo ali vsaj potrdimo, da smo ga dobili. Kadar je pismo naslovljeno na več prejemnikov, se spodobi, da njihove naslove skrijemo zaradi ohranjanja anonimne identitete ter tako ravnamo tudi ekološko ozaveščeno. Pomembno vlogo pri komunikaciji na spletu igrajo socialna oz. družabna omrežja. Dunbarjevo število predstavlja maksimalno število stabilnih socialnih odnosov, ki jih lahko vzdržuje posameznik.

Komentar po prebranih poglavjih Nove pisarije
Glavna značilnost enciklopedičnih člankov je jedrnatost oz. konciznost, saj v njih črtamo retorične figure, ponavljanja, prepodrobne informacije ter se odpovedujemo anekdotičnosti. Pri izbiri novih slovenskih literarnih zgodovinarjev za vpis v Wikipedijo sta ključna dva kriterija: znanstvena kompetenca in avtorstvo strokovne ali znanstvene monografije. V tem poglavju sem prebrala veliko koristnih nasvetov za izpolnjevanje wikipedičnih gesel (o biografskih člankih, člankih o knjigah) kot je npr. možnost uporabe naprednega iskanja. Specifike učbeniškega pisanja so dialoškost, povzemanje in ponavljanje, poenostavljanje, privlačna tipografija, skupno avtorstvo z urednikom na čelu ter povezovanje učbenikov v serije. Strokovni blogi so primerna zvrst za politično diskusijo ter omogočajo promocijo strokovnih dosežkov in spoznanj. Za njih je značilna odsotnost selekcije in hitri odzivi (ažurnost) blogarjev. Glavni dosežek teh blogov pa je večja živost znanstvene skupnosti in večja povezanost njihovih članov. Spletni forum je orodje za konstituiranje in vzdrževanje strokovne oz. znanstvene skupnosti. Od spletnih klepetalnic se razlikuje po tem, da vključuje funkcijo arhiviranja sporočil.


Literarnovedni dogodek
Na spletišču SlovLit sem našla sporočilo o simpoziju Škrabčevi dnevi. Ta literarnovedni dogodek je potekal 13. 10. 2017 na Univerzi v Novi Gorici na pobudo Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici, Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU in Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici. Tematika Škrabčevih dnevov je bilo jezikoslovje v najširšem pomenu besede.


Komentar po prebranih poglavjih Nove pisarije

Pri pisanju strokovnih besedil moramo paziti predvsem na ekonomičnost izrazov, pravopis ter ustrezen pomen besed. Kompozicijo znanstvenega prispevka si lahko zapomnimo s kratico IMRAD (introduction, methods, results, discussion), ki jo v slovenščini prevedemo kot UMRIS (uvod, metode, rezultati in sklep). Izvleček (sinopsis oz. abstrakt) ima štiri sestavne dele: predmet raziskave, metode, rezultate ter sklep oz. implikacije. Nahaja se takoj za naslovom in je ponavadi natisnjen z manjšimi črkami oz. manjšim vrstičnim razmikom. Ključne besede, s katerimi opremimo raziskavo, izberemo glede na frekventnost izrazov in njihovo terminološko težo. Pomembno je, da pri tem ne upoštevamo izrazov iz naslova, ter da se ravnamo po vodilu jedrnatosti. Kazalo vsebine se v wikijih pokaže, ko besedilo doseže štiri poglavja. Povezave v izvirni kodi označujejo oglati oklepaji. Enojne oglate oklepaje uporabljamo za povezovanje na spletne lokacije zunaj wikijev, dvojni pa kažejo na to, da na wikijih že obstaja samostojen članek o tej temi. Pri pisanju se je potrebno izogniti kopičenju nepotrebnih besed, ponavljanju posameznih izrazov, zapletanju enostavnih reči oz. dvoumnosti sporočila, nasilnemu posploševanju, dramatiziranju, sklicevanju na uglednost reference, ideološkemu barvanju besedila ter izražanju zaščitniškega odnosa do obravnavanega predmeta. V konkretnih komunikacijskih situacijah je bolj priporočljivo uporabiti termine, ki ne vodijo v konflikt. Bistvo poglavja o mentalnem brambovstvu in servilnosti pa je vprašanje, ali avtorji raje dokazujejo avtohtonost slovenske literature, ali bolj poudarjajo njeno vpetost v globalno sceno.

Komentar po prebranih poglavjih Nove pisarije
V poglavju Govorna prezentacija je razloženo, kako upoštevati specifike govorjenega jezika (krajši stavki, več ponavljanja, upoštevanje konkretne situacije v predavalnici, namigi na aktualne družbene teme, prostor za improvizacijo, živahnost (anekdota, šala, citat)). Predavatelj mora biti pozoren, da sintaktičnih struktur ne ponavlja prepogosto. Pomembno je tudi, da je zavzet za svoj predmet in natančno ve, kaj želi sporočiti. Pozitivna lastnost uporabe prosojnic je ta, da pomagajo povzeti glavno sporočilo oz. točke. Prosojnice naj ne bi vsebovale daljših delov besedil, saj bi študenti posledično mislili, da je na njih že vse, kar morajo znati. Prezentacijski model pechakucha zajema dvajset prosojnic, ki si sledijo v ritmu dvajsetih sekund, predstavitev pa traja šest minut. Poznamo različne oblike mišljenja: verbalno, matematično, vizualno-prostorsko, kinestetično, glasbeno. Digitalizacija je poskrbela za boljši razvoj fotografske dejavnosti. Avtorstvo fotografij je strogo individualno. Kategorija individualnega avtorstva z atributom by zahteva, da pri uporabi izdelka v prostem dostopu navedemo ime njegovega tvorca. Wikimedijina spletišča zajemajo večpredavnostno gradivo iz Wikimedijine Zbirke (Commons). Slovenska avtorska zakonodaja je precej restriktivna, saj avtorsko »varstvo« fotografij, filmov in kulturnih spomenikov poteče šele sedemdeset let po njihovi objavi oz. smrti avtorja (npr.kiparja). Ko naložimo slike na wikije, jih ne smemo pozabiti ustrezno opremiti s ključnimi besedami (kategorijami) in opisom. Naloga informacijske grafike je prikaz velike količine podatkov na preprost in pregleden način.

Komentar po prebranih poglavjih Nove pisarije
Od leta 1970 dalje je identifikaciji knjižnih objav namenjena številka ISBN, identifikaciji periodike ISSN, identifikaciji spletnih objav pa DOI, ki poskrbi za večjo vidnost znanstvenih podatkov in trajnejši dostop do njih. Thomson-Reutersova koda raziskovalcev oz. koda ORCID pa je ena izmed oblik mednarodne standardne identifikacije imen. Za identifikacijo publikacij se uporablja številka COBISS, ki jo ima vsaka registrirana objava, ne glede na medij. Identifikacijske oznake so zelo pomembne tudi za Wikimedijina spletišča, saj lahko z njihovo pomočjo enciklopedične teme mednarodno primerjamo. Številka UDK skrbi za razporeditev človeških dejavnosti (npr št. 8 za jezik in književnost) oz. pravilno umeščenost objave na določeno strokovno področje. Veliko ljudi se danes zavzema za to, da bi namesto izraza podatek uporabljali izraz zajemek, ki nastane zaradi potrebe po nadaljni obdelavi. Poznamo informacije dveh vrst: dokumente, ki so fizična reprezentacija informacije s komunikacijsko funkcijo ter podatke, ki so osnovni elementi informacije, pridobljeni večinoma z meritvami in zapisani v podatkovni zbirki ali v obliki tabel, grafov. Danes obstajajo številne javno dostopne podatkovne zbirke kot so: Razvezani jezik: Prosti slovar žive slovenščine, besedilna korpusa Gigafida in Nova beseda, SSKJ, Besede slovenskega jezika in drugi slovarji na spletišču Fran, bibliografije (katalog Cobiss) in leksikonske informacije biografskega značaja (Wikipedija, Slovenska biografija, Primorski slovenski biografski leksikon). Na Geopediji je prosto dostopna tudi podatkovna zbirka dogajališč slovenskega zgodovinskega romana. Znano je, da vse pogosteje uporabljamo seznamsko organizacijo informacij in svet dojemamo na seznamski način. Včasih pa je bilo osmišljevalno orodje našega bivanja zgodba. Le ta je pojave želela definirati po njihovem bistvu, seznam pa jih definira z naštevanjem njihovih lastnosti. Seznam v principu sporoča, da je svet neskončen, neizmeren, bistvo stvari pa nedostopno in neizrekljivo. Za strukturiranje seznamov se uporabljata retorični figuri akumulacija (kopičenje) in enumeracija (naštevanje). Digitalna humanistika temelji na uporabi podatkovnih zbirk in konstrukciji (empiričnem ukvarjanju s humanističnimi vsebinami. Na področju digitalne humanistike poznamo v okviru predmetov raziskave različna ravnanja s podatki: zajem, obogatitev, analizo, interpretacijo, razpečevanje in hranjenje, kolaboracijo ter meta DH-dejavnosti. Slovensko digitalizirano leposlovje je zajeto na spletišču Zbirka slovenskih leposlovnih besedil, spletišču Digitalna knjižnica Slovenije (dLib), v zbirki Slovensko leposlovje na spletu (2010) in v študentskem projektu Slovenska leposlovna klasika na Wikiviru. Digitalna humanistika je na Slovenskem trenutno v tretji fazi, kar pomeni neposredno spletno publiciranje računalniško laičnih humanistov (npr. pisanje gesel v Wikipediji), naslednja faza pa bo prinesla javno dostopnost laikom prijaznih orodij za analizo besedil in besedilnih korpusov. Empiričen pristop je induktiven in izhaja iz faktov ter je tako v opoziciji s teoretičnim pristopom, ki je deduktiven in izhaja iz konceptov. V zvezi z empiričnimi metodami se je uporabljal izraz preštevalna ali kvantitativna literarna zgodovina.


Razlaga novih pojmov[uredi]

  • wikiji = žargonski izraz za skupek spletišč, ki so se skupaj z Wikipedijo v jedru pojavila leta 2001
  • creative commons (v prevodu ustvarjalna gmajna) = avtorska licenca, ki izhaja iz svobodne kulture in je namenjena lajšanju dostopa do intelektualnih proizvodov
  • ad hoc = posebej za ta primer, v ta namen; na hitro sestavljen, zasilen
  • fantazma = privid
  • inertno = lenobno, neaktivno, lahko pomeni tudi pristajanje na obstoječe
  • inercija = stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenobnost, nedelavnost; (fiz.) lastnost teles, da se upirajo spremembi smeri gibanja in hitrosti; vztrajnost
  • uzurpacija = nezakonita, nasilna prilastitev
  • egalitarizem = nazor, da so ljudje enaki, enakopravni
  • larpurlartizem = nazor, da je funkcija umetnosti samo estetska, ne pa tudi družbena
  • kritična refleksija = odmik od predmeta opazovanja, nas odpira za stališča in interese drugega
  • kliktivizem = slabš. izraz za uspehe, ki jih socialna omrežja dosegajo na politični sceni
  • altruizem = nesebično ravnanje oz. nazor, pri katerem človek upošteva koristi drugih
  • apoliničen = skladen, umerjen
  • lamentacija = tožba, tarnanje
  • pavšalen = približno podan, posplošen, povprečen
  • hipertrofija = pretirano povečanje česa (npr. hipertrofija nevažnih podatkov)
  • megalomanija = pretiranost v načrtih, veličavost
  • obskuren = mračnjaški, nejasen
  • paberkovati = priložnostno, nesistematično zbirati (paberkovati po izpiskih)
  • redigirati = delati, da dobi kako besedilo vsebinsko, jezikovno ustreznejšo obliko, razporeditev (urejati, spreminjati, popravljati)
  • ekspertiza = izvedensko, strokovno mnenje, poročilo; izvedensko proučevanje kake stvari
  • elaborat = izčrpen, strokovno dokumentiran spis o kaki stvari
  • nivelizirati = izenačevati
  • sintagma = besedna zveza, v kateri je ena besedna zveza glavna, druga pa podrejena (npr. rdeči svinčnik)
  • frankirati (pisma) = nalepiti znamko na poštno pošiljko kot dokaz plačane poštnine
  • kalkirati = dobesedno prevajati za kak tuj jezik značilne izraze
  • naziranje = gledanje, mnenje, nazor, pojmovanje
  • diseminacija = (med.) razširjenje bolezenskih klic po telesu
  • antologija = zbornik najboljših stvaritev, zlasti leposlovnih, cvetnik
  • aforizem = zgoščeno izražena duhovita, globoka misel, izrek
  • floskula = fraza, ki se lepo sliši
  • estradnik = slavna, znana oseba s področja popularne kulture
  • ažuren = ‛ki je brez zaostanka v dnevnem delu’ (20. stol.)
  • diapazon = glasb. zvočni obseg človeškega glasu, instrumenta; publ. časovni ~ časovni razpon
  • eksteren = ki sodeluje v kaki skupnosti brez rednega razmerja, zunanji
  • konstituirati = publ. narediti, da kaj nastane in prevzame določene funkcije (npr. na prvi seji so konstituirali upravni odbor; konstituiral se je nov nadzorni svet / konstituiral se je v vrhovno zakonodajno telo / v tem procesu so se nekatera ljudstva konstituirala (izoblikovala) v narode s svojo državo); nedov. oblikovati, sestavljati (npr. Shakespearovega človeka konstituirajo moralne vrline / moderna je zopet konstituirala celotno človekovo osebnost)
  • kurator = kdor skrbi za koristi, pravice druge osebe ali določene ustanove; skrbnik
  • diletant = kdor se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim; ljubitelj; slabš. kdor nestrokovno, površno opravlja kako delo
  • deskriptiven = ki predstavlja, prikazuje kaj po zunanjih značilnostih, opisen
  • pasus = odlomek, del
  • imponirati = vzbujati občudovanje, spoštovanje zaradi določenih lastnosti, vedenja
  • rezoniranje = razmišljanje, razglabljanje
  • kaprica = nav. ekspr. kar kaže, izraža pretirano zahtevnost ali samovoljnost, trmo; kar kaže, izraža pretirano težnjo po posebnem, nenavadnem
  • poniglav = potuhnjen, hinavski; nagajiv, navihan
  • konjunkturen = publ. ~ poklic zelo cenjen, iskan; nanašajoč se na konjunkturo (‛gospodarski razcvet’ (20. stol.))
  • sporadičen = ki se pojavlja od časa do časa, posamično in navadno na različnih krajih
  • atavizem = biol. ponovitev telesnih ali duševnih lastnosti davnih prednikov na potomcih; pren. otresti se atavizmov preteklosti (starih navad)
  • rigiden = neprožen, tog
  • paradigma = vzorec, primer
  • pleonastičen = prid. od pleonazem: pojav, da se pojem opiše hkrati z več pomensko sorodnimi izrazi, (besedno) preobilje
  • arbitraren = prepuščen svobodnemu odločanju, poljuben
  • konkordanca = knjiž. skladnost, ujemanje (npr. konkordanca interesov posameznika in družbe, konkordanca mnenj); nav. mn., biblio. seznam po abecedi razvrščenih besed, pojmov z navedbo vseh mest, ki se nanašajo nanje; jezikosl. prikaz iskane besede ali besedne zveze v sobesedilu v korpusu
  • redigirati = delati, da dobi objavi namenjeno besedilo, gradivo ustrezno obliko, razporeditev (urejati); delati, da dobi kako besedilo vsebinsko, jezikovno ustreznejšo obliko (spreminjati, popravljati)
  • enkodiranje = dodajanje podatkov o strukturi besedila
  • anotiranje = opremljanje besedila s komentarji