Uporabnik:Nina.pahor

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

E-pošta[uredi]

Elektronska korespondenca je v današnjem času najbolj razširjena oblika dopisovanja. Članek E-pošta osvetljuje problematiko, vezano na razvade in napake pri elektronski komunikaciji. Za te razvade je kriv hiter tempo v katerem živimo, ki nam ne dopušča, da bi si vzeli čas za bolj premišljeno opravljanje svojega dela, in ki od nas zahteva vse več mulltitaskinga, torej ukvarjanja z različnimi nalogami hkrati; pri tem pa formalizem največkrat potisnemo v kot. Morebiti je množičen prehod iz papirnatih do elektronskih pisem nastopil tako bliskovito, da so mnogi bili iz dneva v dan katapultirani v ta svet in so morali sistem elektronske korespondence kratkomalo asimilirati, ne da bi se vprašali, ali ima določena pravila, ki bi jih bilo vredno poznati in usvojiti. Sama se namreč nisem nikoli pozanimala kateri je pravilen način za pisanje elektronske pošte, vendar sem večino v članku omenjenih napotkov poznala, ker sem jih konkretizirane srečevala v prejeti pošti in jih nato posnemala, zato lahko trdim, da so tisti, s katerimi si dopisujem, ozaveščeni elektronski dopisniki. Ta poljudno strokovni članek je glede na to, da se nahaja na spletu, dostopen tako rekoč vsem, zato se nadejam, da bi ga prebralo veliko število ljudi, in ga priporočam.

Slovenistika in jaz – refleksija o odločitvi[uredi]

Kot pred vsako odločitvijo se tudi pred izbiro fakultete znajdeš na razpotju. Pred tabo je mnogo poti, ki odpirajo mnoge možnosti. In razjeda te dvom, ali je pot, ki jo nameravaš ubrati, tista prava, po kateri boš hodil brez prestanka vse dni do konca življenja.

V lanskem akademskem letu sem se vpisala na pravno fakulteto v Italiji, ker bi, glede na to, da sem Slovenka iz Italije, poklic opravljala v tej državi. Vseskozi sem se spraševala, ali je bila moja odločitev prava: sledila sem zdravi pameti, ki je velevala, naj vložim v študij po katerem bom prišla do konkretnejšega poklica, če citiram osebo, ki mi je draga. Srce pa je čutilo drugače. Opustila sem pravo in se podala v novo avanturo: vpisala sem se v prvi letnik dvopredmetnega študija slovenistike in primerjalnega slovanskega jezikoslovja, preselila sem se v Ljubljano, skratka to, kar sem si tako želela.

V čast in ponos mi je, da se lahko učim slovenščine. Slovenščina je moj materni jezik, ljubim jo in spoštujem. Kot Slovenka iz predmejstva namreč vem, da ni samoumevno, da se lahko nemoteno pogovarjaš v svojem jeziku, vem kaj pomeni, da kdo mrzi tvoj jezik in ga ogroža. Zelo rada bi uspešno zaključila študij na Filozofski fakulteti in potem opravljala profesorski poklic, da bi lahko znanje in ljubezen do našega jezika posredovala tudi mlajšim rodovom, ki ju bodo nekoč posredovali tistim, ki bodo prišli za njimi.

Vtisi o Slavistični reviji[uredi]

Branje Slavistične revije predstavlja zame prvi stik s tako znanstveno publikacijo. Preletela sem njeno vsebino in se zaustavila pri članku, ki je v meni vzbudil zanimanje, zato sem ga prebrala.

Prispevek je napisal Janko Trupej, naslov je Zaznamovanost slovenskega izrazoslovja za temnopolte. Gre za analizo besed s katerimi v slovenskem jeziku označujemo temnopolte ljudi. Teh izrazov v slovenščini ni veliko, ker smo Slovenci zgodovinsko imeli malo stikov s temnopoltimi, kar ne velja za nekatere druge narode. Avtor je izbral poimenovanja za temnopolte iz treh slovarjev slovenskega jezika, treh angleško-slovenskih slovarjev, petih slovensko-nemških slovarjev in šestih nemško-slovenskih slovarjev. Pri tem je bil pozoren na kako pogosto so te izraze uporabljali v slovenskem tisku v različnih obdobjih in kako se je ta pojavnost spreminjala. Iz raziskav se je izkazalo tudi kateri je sodobni odnos do poimenovanja za temnopolte: v obdobju prve svetovne vojne so uporabljali izraz zamorec, po drugi svetovni vojni je prednjačila beseda črnec, ki je v uporabi tudi v današnjem obdobju samostojne Slovenije, čeprav se je znatno povečala uporaba besede temnopolt.

Večina prispevkov v reviji je zelo specifičnih, tako da jih ne more prebrati, oziroma razumeti vsakdo. Članek, ki sem si ga izbrala, pa je poljudnoznanstveni in je torej dostopen širši bralski publiki, poleg tega je tudi zelo zanimiv. Presenetilo me je dejstvo, da se lahko tudi humansitičnih tem lotimo s takim znanstvenim pristopom. Revija me je navdušila, zato razmišljam o tem, da bi se nanjo naročila.

Neznane besede iz Nove pisarije[uredi]

  • stréžnik -a m (ẹ̑) rač. računalnik kot osrednji del omrežja, ki uporabnikom omogoča različne informacijske storitve in izvršuje njihove zahteve
  • historiát -a m (ȃ) potek, opis kakega dogajanja
  • nèpotvórjen -a -o prid. (ȅ-ọ̄) 1. raba peša nepopačen, neizmaličen 2. knjiž. resničen, iskren
  • brezprizíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. ki ne dopušča priziva, ugovora
  • háptičen -čna -o prid. (á) um. ki daje možnost dojemanja v treh razsežnostih
  • skrípt -a m (ȋ) rač. zaporedje ukazov v programskem jeziku, ki omogoča pravilno delovanje določenih programov, aplikacij
  • ekspertíza -e ž (ȋ) knjiž. izvedensko mnenje, poročilo // izvedensko proučevanje kake stvari
  • pregledoválnik -a m (ȃ) računalniški program za prikazovanje podatkov uporabniku
  • privzét -a -o prid. (ẹ̑) ki je prednastavljen, ponujen kot prva izbira
  • tílda -e ž (ȋ) lingv. grafično znamenje v obliki ležeče vijuge za označevanje neizpisane besede, enote, obravnavane v slovarju, vijuga
  • urejeválnik -a m (ȃ) elektr. računalniški program za postavljanje, oblikovanje in popravljanje datotek pred njihovo dokončno uporabo
  • vléčka -e ž (ẹ̑) del svečanega oblačila, navadno ženskega, ki se zadaj vleče po tleh // ekspr., navadno s prilastkom kar je temu podobno
  • zadŕtež -a m (ȓ) slabš. trdovraten, zagrizen človek
  • embárgo -a m (ȃ) ekon. prepoved ali omejitev trgovine s kako državo, trgovinska zapora
  • bagatélen -lna -o; -ejši -a -e (ẹ̑; ẹ̑) malo vreden, malenkosten
  • estráda -e ž (ȃ) področje udejstvovanja v popularni kulturi
  • atavízem -zma m (ī) biol. ponovitev telesnih ali duševnih lastnosti davnih prednikov na potomcih
  • spletíšče -a s (í) spletno mesto, ki več spletnih strani, navadno nameščenih na enem strežniku, povezuje v celoto
  • kolegiálen -lna -o prid. (ȃ) pog. tovariški, prijateljski
  • ekscerpírati -am nedov. in dov. (ȋ) namensko prepisovati odlomke, podatke iz teksta, izpisovati
  • flóskula -e ž (ọ̑) knjiž. fraza, ki se lepo sliši
  • škrbína -e ž (í) vrzel
  • alíneja -e ž (í) odstavek
  • sfížiti -im dov. (í ȋ) pog. pokvariti
  • okŕcati -am dov. (r̄) ekspr. ostro, učinkovito odgovoriti, zavrniti

Viri: www.fran.si (Slovar slovenskega knjižnega jezika, Slovar novejšega besedja slovenskega jezika)

Pravila za pisanje biografskega članka[uredi]

Biografskemu članku na Wikipediji najprej določimo geslo, to je osnovno poimenovanje osebe, o kateri pišemo: geslo je sestavljeno iz polnega imena osebe, morebitni psevdonim je na koncu, za priimkom. V Infopolju so glavni podatki o osebi, navedeni sintetično. Članek opremimo s sliko, ki se bo nahajala v zgornjem delu. Na začetku napišemo kratko oznako osebnosti: ime v krepkih črkah, po potrebi tudi z izgovarjavo v ležečih črkah v oglatem oklepaju, podatki o poklicu, delu, rojstvu, smrti. Članek nadaljujemo tako, da ga razčlenimo na poglavja:

  • Življenje: bistveni podatki o življenju, o šolanju, podatki o sorodnikih, če so za življenje osebnosti pomembni ali zanimivi;
  • Delo: podatki o tem, s čimer se je oseba ukvarjala v življenju;
  • Bibliografija: navedba glavnih del osebnosti, če gre za ustvarjalca. Seznam knjig mora biti standardiziran;
  • Nagrade: v pirmeru, da je oseba prejela pomembne nagrade;
  • Poimenovanja po osebi: v primeru, da so po osebi poimenovane šole, razne ustanove ...
  • Glej tudi: navedba gesel na Wikipediji, ki se povezujejo na osebo;
  • Zunanje povezave: navedba spletnih naslovov na temo;
  • Viri: navedba tiskanih virov, iz katerih smo črpali informacije za članek;

Članek sklepajo kategorije, ki nekako povzemajo teme članka. Vsak članek mora biti v kategorijah Rojeni leta nnnn in Umrli leta nnnn (oziroma Živeči ljudje)

SlovLit[uredi]

Brskala sem po arhivu SlovLiot in sem najbolj recentni sporočili na dan mojega rojstnega dne, 5. julija, našla v arhivu leta 2013. [1]

1. Mojca Nidorfer Šiškovič. Slovenščina ima dolg jezik Rok za prijavo mentorjev na tekmovanje iz slovenščine je podaljšan.

2. Miran Hladnik. Slovenistične zbirke Spletna stran Filozofske fakultete je dobila novo podobo. URL Oddelka za slovenistiko je zelo dolg, poleg tega pa ne omogoča povezve na oddelčne zbirke.

Vaja[uredi]

Iz Miran Hladnik. Informacijska družba. Nova pisarija: Strokovno pisanje na spletu. Wikiknjige. COBISS [2]

Krajšanje naslovov[uredi]

Vpetost opusa Daneta Zajca v sodobne slogovne tendence slovenske poezije — Dane Zajc v sodobni slovenski poeziji

Zgodnjesrednjeveška ljudstva in zgodnjesrednjeveška dramska publika — Zgodnjesrednjeveška ljudstva in dramska publika

Redakcija in literarna zgodovina: Interdisciplinarnost prakse in teorije pri redigiranju slovenskih knjig — Redakcija in literarna zgodovina: interdiscipliniranost prakse in teorije v slovenskih knjigah

Literarni programi v letih 1919–1945 na območju nekdanje Dravske banovine — Literarni programi v letih 1919–45 na območju Dravske banovine

Literarne tendence slovenske in slovaške kratke pripovedne proze 1989 in 2000 — Slovenska in slovaška kratka pripovedna proza 1989–2000

»Cerkovna ordninga« - novo odkriti izvod knjige, njeno mesto v času in prostoru — Novo odkriti izvod Cerkovne ordninge

Socialne zaznave, reprezentacije in evalvacije različnih zvrsti in dinamike nasilja v žanru kriminalke — Socialne zaznave, reprezentacije in evalvacije nasilja v kriminalki

Značilnosti prevodov s področja migracij in azila iz slovenskega v makedonski jezik — Značilnosti prevodov iz slovenščine v makedonščino na področju migracij in azila

Primerjava vpliva različnih pristopov k nosilnim vsebinam v tujejezikovnem kurikulu na razvoj jezikovnih zmožnosti — Pristopi k nosilnim vsebinam v tujejezikovnem kurikulu in razvoj jezikovnih zmožnosti

Zmanjšanje razširjenosti uporabe bralnikov — Zmanjšanje uporabe bralnikov

Osebnostni in psihosocialni dejavniki bralčevega doživljanja poteka bolezni — Bralčevo doživljanje bolezni

Dimenzije vrednot, osebnosti in psihičnega blagostanja pri nadarjenih pisateljih — Vrednote, osebnost in psihično blagostanje pri nadarjenih pisateljih

Stališča zaporskih delavcev do namena zaporne kazni in vloga medsebojnih odnosov pri stresu in zadovoljstvu z delom — Namen zaporne kazni in medsebojni odnosi zaporskih delavcev

Vpliv daljše izpostavljenosti visoki nadmorski višini na vedenjske in elektrofiziološke indikatorje vidne pozornosti — Daljša izpostavljenost višini in indikatorji vidne pozornosti

Vljudnostne govorne strategije pri izražanju nesoglasij in kritik v japonščini in slovenščini — Vljudnostne govorne strategije za nesoglasje in kritike v japonščini in slovenščini

Vpliv farmakoterapije in psihoedukacije na pokazatelje kognitivnega fenotipa pri pacientih z bipolarno motnjo razpoloženja — Farmakoterapija in psihoedukacija pri bipolarni motnji razpoloženja

Primerjava napovedne vrednosti osebnostnih mer za socialno prilagajanje na prehodu iz zgodnjega v srednje otroštvo — Mere za socialno prilagajanje v otroštvu

Emancipacija slovenske identitete in književnosti na koncu 19. in na začetku 20. stoletja — Slovenska identiteta in književnost na prehodu iz 19. v 20. stoletje

Premiki v slovenskih literarnih prevodih izbranih del sodobne nemške književnosti in njihovo sistematično vrednotenje — Slovenski prevodi sodobne nemške književnosti in njihovo sistematično vrednotenje

Dnevni centri aktivnosti kot ena od alternativnih možnosti uresničevanja koncepta dejavnega staranja v skupnosti — Dnevni centri aktivnosti in koncept dejavnega staranja v družbi

Povezanost samopodobe (self-concepta), zadovoljstva in intime v partnerskih odnosih — Samopodoba, zadovoljstvo in intima v partnerskih odnosih

Krčenje izvlečkov[uredi]

1. Marja Boršnik je v svojih razpravah med drugim pisala tudi o slovenski poljudni književnosti, pri čemer velja izpostaviti njeno stališče, da sta v kakovostni poljudni književnosti etika in estetika pomembnejši od poučnosti. Literarna zgodovinarka v teh svojih člankih zasleduje predvsem dvoje: depedagogizacijo poljudne književnosti ter igro (njen vsebinski in/ali oblikovni element) in humor kot pomembni sestavini tovrstnega slovstva. Z zagovarjanjem umetniške vrednosti literarnega dela pred poučno uporabnostjo je Marja Boršnik med prvimi vzpostavila standard vrednotenja poljudne književnosti, ki velja še danes. (Besedilo je izmišljeno. — Op. pis.)

Predlog: Marja Borštnik meni, da sta v kakovostni poljudni književnosti etika in estetika pomembnejši od poučnosti. Depedagogizacija ter igra in humor sta pomembni sestavini poljudne književnosti. Vzpostavila je standard vrednotenja tovrstnega slovstva, ki velja še danes.

2. Pričujoči sestavek hoče opozoriti na bistvene literarnovedne značilnosti umetne pravljice in vsaj skicirati njeno literarnovedno podobo. To poskuša na podlagi razčlenjevanja vsebine in metodologije samostojnih knjižnih izdaj pravljic, ki jih je med 1900 in 1950 izšlo kar lepo število, začenši s Skok, Cmok in Jokica Ljube Prenner (1929). Največkrat gre za pravljice Hansa Christiana Andersena; brez vsestranskega upoštevanja njegovega dela si sodobne teorije umetne pravljice ni mogoče misliti. (Besedilo je izmišljeno. — Op. pis.)

Predlog: Literarnovedne značilnosti umetne pravljice in njena podoba na podlagi metodologije izdaj pravljic od knjige Skok, Cmok in Jokica Ljube Prenner (1929) dalje, z osredotočanjem na pravljice Hansa Christiana Andersena.

Literarnovedni dogodek zadnjega časa[uredi]

V petek, 18. decembra 2015, so v Pretorski palači v Kopru predstavili slovenski prevod romana Fulvia Tomizze Zlo pride s severa (Il male viene dal Nord). Predstavitev so oblikovali: prevajalka Vera Troha, pisec spremne besede Milan Rakovac, literarni zgodovinar dr. Miran Košuta in zgodovinar dr. Salvator Žitko. Pogovor je povezovala Irena Urbič, odlomke je brala Janja Lešnik.

Iskanje kritike[uredi]

Kritike Ruplovega romana Maks[uredi]

Dimitrij Rupel. Maks: roman o maksizmu ali Boj med večino in veličino. Koper: Lipa, 1983. COBISS

Kritike romana Maks:

  • Drago Bajt. Dimitrij Rupel: Maks. Zapisi na robovih. Maribor: Obzorja, 1986. 93–96. COBISS
  • Nina Belcijan. Vprašanje postmodernizma in zgodovine v dveh Ruplovih romanih Maks in Povabljeni pozabljeni Dipl. delo, Univ. v Ljubljani, Filozofska fak., Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo. Ljubljana: 2003. COBISS

Kritika Pregljeve povesti Mlada Breda[uredi]

Za iskanje kritik povesti Ivana Preglja Mlada Breda sta primerna dLib in COBISS.

  • Jože Debevec. Mlada Breda; Povest. Dom in svet 25. november 1913 (26/11). 435–37. dLib

Branje Nove Pisarije: nekaj točk za vsako poglavje[uredi]

Uvod[uredi]

  • nadaljuje in dopolnjuje šest natisov literarnega priročnika Praktični spisovnik
  • 1990-2002: standardiziranje strokovnega pisanja med slovenisti, humanisti, lit. zgodovinarji
  • prehod od papirja na zaslon => spremembe
  • v načrtu naslov Nova pismenost => Vodnik
  • nova: novi mediji => besedila (tudi slike) na zaslonu
  • Wikimedijina spletišča: dopolnjevanje s strani uporabnikov, neposredni posegi, historiat nastajanja => sprotno nastajanje, “rastoča knjiga”, ni izida kot dogodka

Pismenost[uredi]

  • obvladovanje znakovnega sistema za (pisno) komunikacijo
  • določa prag civiliziranosti
  • pisanje z roko => tipkanje in tiskanje
  • konflikt med sporazumevalnimi praksami
  • dvojna sposobnost: sprejemanje + razumevanje in tvorjenje + posredovanje zapisanih informacij
  • samoumevne tehnične spretnosti
  • interaktivnost => vloga uporabnikov, ki so nekoč imeli pasivno vlogo

Kredibilnost[uredi]

  • kredibilnost: verodostojnost
  • pravila za navajanje, citiranje

Žanri[uredi]

  • pisanje => različne oblike
  • pisanje za Wikipedijo
  • korekture
  • bisanje biografskega članka (npr. za Wikipedijo)

Slog[uredi]

  • kompozicijski elementi strokovnih besedil: avtorjevo ime, naslov, izvleček, ključne besede, povezave, kazalo, telo besedila, uvod, teorija/metoda, gradivo, analiza, sklep, literatura, priloge (slike, tabele, grafikoni), opombe
  • vaje za krajšanje besedil in preoblikovanje naslovov
  • napake, ki jih pogosto delamo pri pisanju: gostobesednost, pomanjkanje konteksta, neopredeljenost sloga, pristranskost ...
  • vizualizacija: alternativne oblike predstavitve besedila => tehnologija

Iskanje[uredi]

  • iskanje: dostop do informacij => standardi organiziranja informacij
  • koda (identifikacijska številka), edinstvena za avtorje, založbe, posamezne objave
  • možnost pripisovanja dela napačnemu avtorju
  • ORCID (Open Researchers and Contributor ID): prostodstopni sistem, posameznik z registracijo pridobi alfanumerično kodo s katero izloči objave pod svojim imenom, ki mu ne pripadajo => 16-mestna koda
  • ISBN: identifikacija knjižnih objav, od 1970 => delo je (obvezno) treba poslati osrednji nacionalni bibliografski inštituciji => cifre pomenijo jezik, zalozbo …
  • ISSN: identifikacija periodike
  • normativna kontrola: na Wikimedjinih spletiščih predloga, dodana člankom, ki jih povezujejo s knjižničnimi in kataloškimi sistemi

Digitalna humanistika[uredi]

  • podrčje za Novo pisarijo
  • kulturomika: kvalitativna analiza kulture