Uporabnik:Nikaborsic

Uvod v študij slovenske književnosti 2022/23

Domača naloga

7. 10. 2022

Labodnica

besedilo na Wikiviru

14. 10. 2022

Komentar: Nacija - kultura

Čosičeva razstava Nacija - Kultura je na voljo za ogled od 13. oktobra 2022 in vse do 15. januarja 2023 v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova. Sicer je podobna različica tega projekta že obstajala in sicer leta 2000, 200 let po rojstvu našega največjega pesnika. Ponovna razstava je nastala na pobudo Moderne galerije in se od izvirnika razlikuje po uporabi Twitterja, big data in umetne inteligence. Preteklo tehnologijo je torej zamenjala nova. Razstava se loteva tudi vprašanja ohranitve digitalne ustvarjalnosti na kulturnem področju za rodove, ki prihajajo za nami. Vuk Ćosić je pionir spletne umetnosti in med drugimi je njegov cilj posodabljati ter ohranjati novo medijska umetniška dela. Hiter razvoj tehnologije zagotovo obeta še mnogo raznoraznih načinov prenašanja in ustvarjanja umetnosti, zato so takšni projekti za razvoj družbe zelo dobrodošli.

4. 11. 2022

Trubarjevanju in drugim kulturnim mašam na rob

Trubar in Prešeren sta pustila sledi v svetu, ker sta bila pripravljena zavrniti dotedanja pravila in se lotila novih poti. Gledanje njunih dejanj z drugačnega zornega kota bi lahko pokazalo to tudi kot nekakšno izdajo njune lastne kulture. Po eni strani ljudje res sami določamo merila za veličino človeka, ne glede na to, če je človek res pomemben ali ne. Prešeren in Trubar sta pač bila do sodobnosti prepoznana kot zelo pomembna za slovensko kulturo in jezik, nekdo drug pa ni bil, pa čeprav bi morda lahko bil. Družba v preteklosti se je tudi sama odločila, da njuna dejanja ne bo obravnavala kot izdajo slovenskega jezika, vendar kot napredek od zaostalih pravil, ki so zavirale napredek in sodobna družba je večinoma to prevzela.

11. 11. 2022

Popravljalci sveta

Sama spadam med ljudi z mnenjem, da ima svet še zelo veliko možnosti za izboljšavo in bo verjetno vedno imel. Po eni strani je tudi neki čar v tem, saj je vedno nekaj, za kar se je vredno truditi. Po drugi strani pa je potrebno videti tudi dobre lastnosti sveta in verjamem, da smo na pravi poti do kvalitetnejšega življenja za vse. Pri delu za študij se veliko srečamo z Wikiji kot bralci pa tudi kot ustvarjalci novih strani na Wikipediji, Wikiviru in predvsem Wikiverzi. Moje izkušnje s tem so pozitivne in mi je všeč skupnost na Wikipediji. Kot primer naj navedem, da so mi pri nastanku članka pomagali tudi drugi Wikipedijsti in je tako besedilo bolj primerno za branje ter jaz sem se naučila, kako pravzaprav poteka delo na Wikipediji.

18. 11. 2022

Geopedija

Geopedija nudi enostaven in praktičen pogled na razne pomembnejše točke. Slovenski literati, rojeni v bližini Rogaške Slatine, so: Ela Peroci, Branko Hofman, Jakob Sket, Josip Drobnič, Jože Šmit.

Vsi zgoraj našteti imajo svojo wikipedijsko stran. Pri večini me je rojstni kraj presenetil in se nisem zavedala, da imamo v bližini domačega mesta toliko literatov. Od prej sem vedela samo za rojstni kraj Ele Peroci, saj je ravno letos stota obletnica njenega rojstva.

Jaron Lanier in Aaron Schwartz

Jaron Zepel Lanier je ameriški filozofski računalniški publicist, programer, vizualni umetnik in skladatelj klasične glasbe. Kritiziral je splet in še posebej Wikipedijo (označil za digitalni maoizem).

Aaron Hillel Swartz je bil ameriški programer, pisec in internetni aktivist. Pridobil je 20 milijonov dokumentov iz sistema Pacer za elektronski dostop do arhivov ameriških zveznih sodišč in jih objavil na spletu za brezplačen dostop javnosti. Prav tako je objavil več milijonov znanstvenih člankov iz JSTOR, saj se ni strinjal z njihovo politiko. Zaradi depresije in prevelikega pritiska sodnih oblasti je leta 2013 storil samomor.

25. 11. 2022

Popravljanje

moji popravki

V članku sem izbrisala nekaj odvečnih vejic, skrajšala besedilo, da je malo bolj pregledno in odstranila določene ponavljajoče se besede.

9./23. 12. 2022

Zemljevid državnega RKD

Rogaška Slatina:

Beograjski dom
Arheološko območje Janina
Arheološko območje Zdraviliški kompleks
Attemsov spomenik
Cerkev sv. Križa
Dom Styria
Gozdni vrelec
Grob bratov Simončič
Hiša Kidričeva 44
Hiša Kidričeva 46
Hotel Park
Hotel Pošta

Slavistična revija (domača naloga 21. 10. 2022)

Slavistična revija je strokovna revija, kar jo že samo po sebi ločuje od večine revij, ki sem jih do sedaj prebrala. Razlike med njimi so tudi v številu strani in pomanjkanju slikovnega gradiva v strokovnem čtivu. Revije, ki sem jih brala do sedaj so imele tudi večje črke in bolj vpadljive platnice, medtem ko ima Slavistična revija pri vseh številkah podobno oblikovane platnice. Zame je bila nova tudi uporaba več tujih jezikov in zelo podrobno navajanje virov ter številne opombe.

Podrobneje sem se lotila članka "Sodobni Slovenski roman na gledališkem odru" Brede Marušič. Avtorica se je v besedilu ukvarjala z dramatizacijo treh romanov (Katarina, pav in jezuit; Filio ni doma; Čefurji raus!). Določene dramske priredbe so uspele bolje, nekatere pa niso uspele dobro funkcionirati kot dramsko besedilo (problem je epska širina, notranji monolog). Režiser se pripravljanja priredbe loti na drugačen način kot izviren pisatelj ali dramatik, saj jo piše z namenom uprizarjanja. Zaradi Jančarjeve priredbe lahko vidimo, da za kakovostno dramatizacijo potrebujemo še kaj več od samega pretvarjanja notranjih monologov v dialoge ali le pusto prepisovanja besedila. Modernistične prvine v romanu lahko tudi otežijo prenos v klasičen dramaski tekst.

Zapiski Nova pisarija

Uvod

Nekakšno nadaljevanje in dopolnitev Praktičnega spisovnika.

Beseda "Nova" bi se naj naslanjala na t. i. nove medije, vendar je omejeno na tiste s tesnejšo navezo na tradicionalne oblike pismenosti

Pismenost ni vedno pomenila isto, kot pomeni sedaj.

Wikimedijina spletišča bi naj predstavljala gojenje skupnega avtorstva.

Pismenost

Informacijska družba

Biti pismen pomeni obvladovati znakovni sistem za pisno komunikacijo.

Včasih je znati pisati pomenilo znati pisati na roko.

Razumevanje pismenosti se skozi čas spreminja.

Danes se spodbuja interaktivnost, kot je komentiranje časopisnega članka ali izdelovanje enciklopedij.

Testi pismenosti, publicistična vznemirjenost.

Zaradi obveznega šolanje imamo visoko raven pismenosti.

Informacijska družba: nadomešča preteklo industrijsko družbo, pojavlja se tekmovanje med fizično in e-knjigo, nekatere skrbi za tiskane vire, ampak e-virom ne bo uspelo do konca izkoreniniti tiskano besedo.

Wikiji

Neprofitna organizacija Wikimedia, so preprosto dostopni

Obsegajo: spletno enciklopedijo Wikipedija, Wikivir, Wikiknjige, Wikiverzo, Zbirko, Wikislovar

Pisci si morajo prizadevati za nevtralna stališča.

Slovenski jezik je vitalni, zato mu digitalna orodja nudijo prihodnje delovanje. Nekateri dojemajo Wikipedijo kot grožnjo, toda bi se morali osredotočiti na boljše kritično presojanje virov, saj trenutno vlada velika poplava podatkov.

Wikiji in šola

Leta 2007 študentski wikiprojekti dobijo svoje poglavje, to pomeni soočenje z realnim svetom izven šolskih zidov.

Wikipedija ni nadomestek za spletno učilnico (Wikiverza pa je lahko).

Problem pri Wikipediji je tudi vandalizem, čeprav lahko nezaželene posege preprosto razveljavimo.

22. 1. 2014, 13.21 - vandaliziranje gesla o Francetu Prešernu, drug uporabnik že čez eno minuto razveljavil posledice

Avtor

Duševni profil slovenskih preporoditeljev, Levstikov duševni obraz, SBL, Znameniti Slovenci

Do 60. letih 20. stoletja veda večinoma usmerjana k avtorju, nato pa k besedilu

Knjiga Lirika, epika, dramatika

Ideal nepotvorjenega besedila opozarja na avtonomnost in nedotakljivost komunikacije

V 80. letih se pozornost usmeri k bralcu

Porast empiričnih socioloških razprav in terminološke spremembe besedilom odvzamejo nekaj avre: ustvarjanje > proizvodnja, besedna umetnina > tekst, poezija > verzifikacija

Meje niso strogo začrtane

Motivacija za pisanje

Etična problematika skoraj samoumevni spremljevalec slovenistične strokovne dejavnosti - avtorski napuh

Od neetičnih motivacij za pisanje je treba ločiti bolezensko motivacijo zaradi pisanja samega (grafomanija).

Pri leposlovju je večji poudarek na načinu sporočanja kot na vsebini.

Pisanje, ki se na sposobnost dojemanja, interese in želje publike ne ozira, je neprofesionalno in nepotrebno, ni vredno zaupanja in je žaljivo do bralca.

Nova tehnologija omogoča več večjo udeležbo v pisanju.

Pismeni smo lahko na štirih področjih: za vsakdanje razumevanje, leposlovno, strokovno (znanstvena spoznanja prenašajo širšemu uporabniku; šole, enciklopedije, leksikoni, slovarji) in znanstveno (objavljeno v znanstvenih publikacijah) ter publicistično oz. novinarsko.

Izbira jezika

Za globalno javnost v lingui franci angleščini, za domačo publiko v slovenščini

Za razprave o slovenski književnosti je nevtralni jezik slovenščina, čeprav je prav strmeti k širjenju slovenističnih tem izven meja.

Izvlečki in povzetki v tujih jezikih so v domačih literarnovednih publikacijah že dolgo, v Slavistični reviji tujejezični povzetki od 1950, od 1970 pa še izvlečki. Angleščina je kmalu prevladala ruščino in nemščino.

Prevajanje v angleščino in promocija v mednarodnem okviru (vabimo poznane tuje akterje na domačo razpravno sceno, sodelujemo na konferencah v tujini, objavljamo v tuji reviji) nista zagotovilo za dejansko vplivanje objav v prostoru zunaj domače stroke in jezika, sta pa pogoj.

Izbira teme

V sodobnem svetu vedno več možnih izbir, vendar zaradi razvitosti Slovenije izbira enega odgovora ne pomeni nujno prikrajšanje za drugo izbiro, kar morajo nekateri dojeti.

Narekovalci tem in utemeljevanje izbire se skozi čas spreminja (mentorji, učitelji, moda, socialni ideali bratstva, enotnosti, danes internacionalizacija, ekološka občutljivost ...).

Romantičen pedagoški princip - naj si učenec izbere temo, do katere ima pozitiven čustveni odnos (za radovedne dobro, za ostale niti ne).

V vsakdanjem življenju stroke je z maksimalno relevantnostjo označena literatura, ki je pomembna v nacionalnem smislu.

Literatura v slovenščini in literarna veda bi naj nastali v 19. stoletju kot legitimacija samostojne nacionalne eksistence in da sta inštrument tega nacionalnega interesa. Ta stopnja relevantnosti ne zadošča več zaradi globalizacije (večjo pomembnost dobijo teme, okoli katerih se zbira več piscev).

Toda obstaja več globalnih relevanc (filtri, žanri, teme ...).

Vaje v pisanju

Tipkanje in pisanje spadata med haptične oz. tipalne izkušnje, ki so pomembne za razvoj otroka.

Razni čitalniki in OCR (optično prepoznavanje črk) nam olajšajo pretipkavanje besedila na računalnik.

Wikivir pomaga kvalificirati čim več kompetentnih piscev - postaja skladišče slovenske literarne klasike v javni lasti.

Usoda avtorstva

Včasih je biti avtor pomenilo imeti večji ugled in odgovornost.

Avtor ima še vedno možnost zahtevati, da lektorji ne posegajo v avtorska besedila oz. to počnejo zelo skrbno in občutljivo.

Problem je, ko avtor ne dovoli obtok dela med publiko, ki mu ni všeč (previsoka cena, prepoved razširjanja po spletu, preprečevanje ponatisa).

Soavtorstvo

Tujih posegov v besedilo ne dojamemo kot kritiko, temveč kot sodelovanje.

Pri Wikiknjigah na začetku seznam vseh sodelujočih

Objavljanje

Včasih je bilo objaviti avtorsko delo dosti težje, sedaj si to lahko privošči vedno več ljudi.

Množini um ali pametna množica

Način organizacije znanja v informacijskih družbah, ki je javno dostopno in soustvarjeno v sodelovanju, namenjeno skupnemu dobru.

Znanje - javna dobrina, za razliko od materialnih dobrin - zastonj

Wikipedijo lahko razumemo kot poskus zaobjetja vsega svetovnega znanja

Abecedno urejanje - umik od hierarhične ureditve, mozaik znanja

Avtorske licence

Rezultat pisanja - besedilo.

Besedilo je intelektualna lastnina (iz pravnega vidika).

Creative commons

Avtorska licenca, ki izhaja iz svobodne kulture, ki ni na preži zlorabam temveč lajša dostop do intelektualnih proizvodov.

cc je spremenljiv, avtor lahko licenco po želji tudi zamenja.

vzorčna avtorska pogodba

Copyright

Ščiti izvirna avtorska dela pred zlorabo (nepooblaščeno razmnoževanje, nedovoljena javna izvedba).

Ščiti dela, ki so "vsaj minimalno kreativna", ne ščiti npr. domačih fotografij in dela ki so trajna - ne naših zamisli in teorij.

Ne upošteva specifične lastnosti produktov človeškega uma.

Če avtor poleg dela proda tudi avtorske pravice, ne odloča več o razmnoževanju.

Bralec

Prosti dostop

K prosti dostopnosti šolskega znanja spadajo zastonj učbeniki - indikator ozaveščenosti države, želijo izboljšati življenje svojih državljanov.

Ameriška nekomercionalna organizacija Digital Public Library of America ponuja veliko digitaliziranih knjig zastonj - znanje se odpira (v Evropi Europeana).

Prosta ali odprta dostopnost - od 90. let 20. stol. se nanaša na diseminacijo znanstvenih informacij.

Pridevnik odprti: odprti podatki, odprti dostop, prosta vsebina, prosto znanje, prosto izobraževanje.

Založbe

Vse kar pišemo v Wikipedijo takoj postane javna last.

Založbe so segment kulturne industrije, ki obravnava bralca kot potrošnika kulturnih dobrin v njeni proizvodnji in lasti, kar je daleč od vloge bralca.

Finančno in organizacijsko udeležene pri produkciji publikacij, za nastanek publikacij založen denar, v izdaje so investirale in potem živele iz profita, ki ga je prinesla prodaja.

Repozitoriji

Spletni forum SlovLit (1999-) skrbi za strokovno komunikacijo v slovenski literarnovedni in jezikoslovni skupnosti. Goji princip skupnostnega dela in komunikacije.

Glavni namen repozitorijev je za zdaj arhiviranje diplom, magisterijev in doktoratov.

Slavistična revija, Jezik in slovstvo in Primerjalna književnost so v prostem izidu takoj po izidu na papirju, retrospektivno pa vse od začetka izhajanja.

Varovanje zasebnosti

Kritiki vidijo najprej možnost zlorabe in spregledajo deklarativne cilje digitalizacije, ki pomaga globalizacijskim prizadevanjem.

Avtorska zakonodaja in zakon o varstvu osebnih podatkov - sabotaža sodobne informacijske družbe

Nevarna je politična zloraba osebnih podatkov, ki si jo včasih privoščijo državni organi.

Kredibilnost

Posplošujoča trditev: vsakdo lahko objavi vse.

Objavljanje brez uredniškega filtra vzbuja skrbi glede kredibilnosti oz. zanesljivosti (problem nazorska, politična, nacionalna, generacijska, spolna pripadnost, kriteriji, s katerimi se ne strinjamo).

Avtorju lahko zaupamo, če gre za uveljavljenega strokovnjaka, ni pa treba, da se z njim strinjamo.

Alan Sokal: Sokalova potegavščina (slepo zaupanje urednikov)

Objavo pristranskih, nazorno tendenčnih razpravnih besedil je urednikom težko preprečiti, ko je tendenca prikrita.

Koristno je, da se bralec o avtorju pozanima (biografija).

Aktivizem

V 80. letih iz Amerike: raziskovanje redkega jezika je smiselno, ko se zavzame za kulturno preživetje skupnosti njegovih govorcev.

Alternativne razprave na literarnovednem terenu: literarna besedila samo za zgled, pisci niso bili najprej literarni zgodovinarji, ampak filozofi, sociologi, psihoanalitiki ...

Desetletja kasneje ameriška ideologizacija tudi v slovenskem akademskem prostoru (v diplomskih nalogah deležno pohvale).

Aktivizem je socialni koncept, ki ga dokumentirajo slovarske sintagme kulturni, mladinski, partijski, sindikalni aktivist, včasih politični delavci OF, danes "kdor aktivno deluje v kakšnem društvu ali gibanju", ne pomeni nujno, da imamo opraviti z naprednimi družbenimi gibanji.

Kritična refleksija je odmik od predmeta opazovanja, česar aktivizem ne sme storiti. Je nujna na področju humanistike, aktivizem pa je s humanističnim prizadevanjem nezdružljiv in v znanstveni komunikaciji nesprejemljiv.

Izobraževanje je deklarativno zapisano oblikovanje kritične zavesti (treba razmišljati s svojo glavo, vendar slabih izkušenj ne posplošiti).

Avtorstvo

Inštitucionalna vezanost avtorja: inštitucija podeljuje legitimiteto njegovim objavam, lahko pa tudi zavira objavo prelomnih odkritij - ustanavljanje alternativnih kanalov za publiciranje (revija Problemi, Časopis za kritiko znanosti, Slovenski kongres, ISH ...).

S pojavom digitalnega tiska je vedno več samozaložb, besedilo tudi ne gre skozi uredniški ali recenzijski postopek.

Starost dokumenta: starejši so verjetno že prestali kritične presoje - zanesljive informacije; letnica objave usmerja bralčevo branje.

Uporabnik Eleassar na angleški wikipediji Prešerna označi za kranjskega in ne slovenskega pesnika - nepotrebne težave na wikipediji.

Strokovno recenziranje

Strokovno recenziranje je v znanosti utečen postopek za selekcioniranje kredibilnih informacij od nekredibilnih; je oblika samoregulacije znanstvene skupnosti, s katero vzdržuje standarde kvalitete.

Recenzenti so strokovnjaki, ki jim je znanstvena srenja priznala kompetenco za področje recenziranja in v skupnosti uživajo ugled (uredniki časopisov, zbornikov, knjig).

Formaliziran recenzijski postopek je prvi pogoj za pridobitev statusa znanstvene revije. O objavi pa odloča urednik in ne recenzent.

Recenziranje bi naj preprečevalo objavljanje nepreverjenih in nedomišljenih razprav in razprav, ki ne upoštevajo strokovnih standardov, vendar včasih tudi krivično presodijo in zavrnejo kvaliteten članek.

Nevtralno in pravično presojo skušajo zagotoviti z anonimizacijo postopka, naj ne bi prišlo do nepotizma (preferiranja prijav prijateljev in sorodnikov).

Slepa recenzija - avtor ne ve, kdo je ocenjevalec njegovega izdelka. Dvojna slepa recenzija - avtor nima podatka o avtorju razprave.

Besedilo anonimiziramo tako, da na imenu datoteke v seznamu s klikom na desno tipko odpremo lastnost dokumenta in izberemo Briši lastnosti dokumenta.

Anonimizacija recenziranih prispevkov varuje recenzente pred jezo užaljenih avtorjev, prepričanih v zlonamernost ocenjevalcev. Urednik mora ohraniti zaupanje avtorja in pripravljenost recenzenta na nadaljnjo ocenjevanje in vzdrževati zahtevnostno raven in konceptualno usmerjenost revije.

Revije so dolžne svojo recenzijsko politiko in postopek objaviti na spletnih straneh (merila za presojo: stopnja inovativnosti gradiva, metode ali spoznanj, pomembnost teme, metodološko neoporečnost, mednarodno primerljivost, slogovno, jezikovno in tehnično brezhibnost prispevka).

Recenzijski postopek ima 3 možne izide: sprejem članka, zavrnitev, pogojni sprejem (faktorski spodrsljaji in pomanjkljivosti, metodološke pripombe, pretirane posplošitve, pavšalne vrednostne oznake).

Recenzenti stališča vpišejo v obrazec: določijo tip članka in njegovo tematsko področje, presodijo ustreznost naslova, poročajo o obsegu članka v znakih, ugotovijo, če manjka nujen del članka, odločajo o objavi v tujem jeziku ali prevodu, označijo jezikovno plat članka, presodijo slog članka

Pravopis

Ne poznavanje pravopisa povzroči dvom v kredibilnost informacij.

Ločila

Razlika med vezajem, pomišljajem in dolgim pomišljajem, kdaj stično in kdaj nestično.

Pomišljaj dobimo s kombinacijo tipk <Ctrl> + <Alt> + <->.

Zaimek le-ta samo za pisna besedila, ga izpustimo, če ne želimo večati razpoke med govorjenim in zapisanim sporočilom.

Nestični dolgi pomišljaj stoji samo med povedmi, ne znotraj njih.

Breznikov-Ramošev slovar, Občina Miren - Kostanjevica, dihotomija domače – tuje

Narekovaji: slovenski pravopis pozna tri oblike dvojnih in več oblik enojnih narekovajev

Dvopičje zakompliciral Cobiss (ga uporablja kot separator med polji kataložnega zapisa, nestično), pred naštevalnim nizom je dvopičje in uporaba veznikov ipd., npr., itn. večinoma odveč.

Tripičje/tropičje = itd., pred njim ni vejice, nestično

Čim manj vprašajev in klicajev v strokovnem besedilu

Podpičje pred pojasnjevalnimi deli povedi, ko se vejica zdi prešibka, pika pa premočna.

Velike začetnice

Naslove kolon/vrstic v tabelah pišemo z veliko začetnico, celice znotraj tabele z malo začetnico, razen ko gre za cele stavke.

Pri alinejah velika začetnica le, ko je daljše in stavčno oblikovano besedilo - morajo biti take vse alineje.

Drugo

Kjer je bil osrednja figura moški : Kjer je bila osrednja figura moški

Spol se po pravilu veže na osebek, tu je določitev osebka dvoumna. Če je za povedkovo določilo množinski samostalnik, ta določi obliko povedka: To mesto so Jesenice. V dvomu je izbira moškega spola nevtralnejša.

Digitalna pismenost

Formati besedil

Končnice v naslovih dokumentov: txt (golo besedilo), doc, docx, rtf, odt (obogateno besedilo), htm, html (spletno besedilo), pdf (natisljivo)

Uredniki naročajo oddajanje v formatu rtf/odt - nekomercialna različica doc/docx

Besedilo v wikijih

Za odstavek pustimo eno vrsto prazno

Enoto v seznamu na začetku vrstice napove zvezdica

Naslove obdamo z dvema enačajema (podnaslove s tremi ...)

Ležeči tisk napravimo z dvema apostrofoma, krepkega s tremi

Povezave napravimo z oglatimi oklepaji

Sliko vstavimo preko menija

Oštevilčeni seznami se začnejo z grabljicami

Presledek na začetku vrstice napravi na zaslonu okvirček z besedilom

Vaje v wikijih

Prijava v Wikipedijo, pravopisno popravljanje naključnih člankov, označevanje gesel, popravljanje škrbinastih člankov, poenotenje citiranja, pisanje samostojnega članka o poznani temi, povezavo vpisati v čim več kazal.

Pazi na preintenzivno členjenje na odstavke (vsaj tri povedi), mašila, prehajanje med osebami in časi, dobesedno prevajanje.

V urejevalniku se moramo izogibati odstavkov, ki zgledajo kot prehod v novo vrsto.

Obstoječi članki se ne brišejo, vendar popravljajo in dopolnjujejo.

Sporočanje popravkov in komentarjev

Urejevalniki in ogledovalniki imajo funkcijo komentiranja.

Ko so popravki nepregledni, naj jih udeleženci povzamejo v samostojno sporočilo.

Možno komentiranje v wikibesedilih na pogovorni strani avtorja ali besedila, lahko odpremo samostojno stran na Wikiverzi, pripombe lahko samo med lomljene komentarje ali s posebno predlogo.

Navajanje

Srce humanistične znanosti je citat (da ne reproduciramo več truda kot je potrebno), reprodukcija (pomaga usmeriti pozornost na predmet študija) in navedba vira.

Čemu sploh citiramo

Pogoj za znanstveno besedilo je prispevek novega spoznanja v skladišče vednosti.

Sklicevanje na druge pisce je znamenje strokovnega pisanja. V vsakdanji govorici je sklicevanja sicer veliko, vendar so sklici nedokumentirani.

V 80. letih 20. stol. so avtorska dela prehajala v javno last 50 let po avtorjevi smrti, nato podaljšali na 70 let. V Avstro-Ogrski je zaščita del trajala 30 let po avtorjevi smrti.

Copyright se fokusira na avtorja, pazi, da se kdo ne izmuzne plačilu za uporabo avtorskega dela.

Citiranje je neplačljiva uporaba avtorskih del (ne uporabimo celega avtorskega dela).

V akademskem velja, naj delež citatov ne bo večji od 20 %, ampak tega nihče ne meri.

Prepisovanje

O plagiatu govorimo, ko se tuje znanje uporablja kot lastno. Pravno se sankcionira, ko intelektualna kraja pomeni kršenje avtorske zakonodaje (besedilo še ni v javni lasti).

Citatna industrija, Citatni indeksi

Citation index je bibliografska podatkovna zbirka, ki iz znanstvenih revij izpisuje sklice na predhodne objave, da dobimo pogled nad medsebojno povezanostjo razpravljanja in prepoznamo pomembnejše objave.

Na Slovenskem upoštevajo splošna citatna indeks Scopus in Web of Science (tu sta za nas zanimivi bazi SSCI in AHCI).

Zastonj citatna podatkovna zbirka Googlov Učenjak, ji očitajo nekonsistentnost in upoštevanje obskurnih objav.

O citiranosti več kot 13.000 slov. raziskovalcev se lahko poučimo preko povezave Naši v WoS in Scopus pri Cobissu in v Sicrisu. Segment slovenske literarne vede šteje nekaj čez 200 raziskovalcev.

Faktor vpliva

IF (impact factor) je številka, ki kaže stopnjo uglednosti, tj. vplivnosti znanstvene revije.

Bibliografski servis Thomson Reuters dobijo IF tako, da št. citatov, ki so jih bili članki iz revije deležni v drugih pomembnih revijah v zadnjih dveh letih, delijo s številom objavljenih člankov v tem času in pomeni povprečje citiranosti na članek. Višji je revijin faktor vpliva, več je vredna objava in višji znanstveni ugled avtorjev. Merijo tudi odzivnost na članek, povprečno starost virov in člankov.

SJR omogoča primerjavo med sorodnimi revijami.

Slaba stran meritev je, da so kulturno pristranske (izvirajo iz angleškega jezika, ne razlikujejo med izvirnimi znanstvenimi članki in recenzijami).

Dvomi v faktor vpliva kot merilo kvalitete člankov so pripeljali do predloga zamenjave z Googlovim algoritmom za rangiranje strani oz. s kombinacijo obeh algoritmov (glede na število povezav nanje in kvaliteto le teh).

Zunaj znanstvene sfere na vplivnost informacij sklepajo iz števila njenih branj (dostopov, ogledov, izposoj, uporabe, klikov, prodaje).

Wikipedija - Podatki o strani - podatek o branosti.

Slovenske znanstvene revije

Slovenski lit. zgodovinarji objavljajo v Primerjalna književnost, Slavistična revija, Dve domovini, Jezik in slovstvo, Razprave SAZU, Knjižnica, Studia mythologica Slavica ...

Tuje razprave o slov. književnosti najdemo v Slovene Studies (ZDA), Philological studies (Perm, Skopje, Ljubljana), Slavia Merdionales (Varšava), Slavistika (Beograd) ...

Citatni slogi

Glavni citatni stili: APA (psi, vzgoja, dr. vede), MLA (jezikoslovje, lit. veda, humanistika; naslovi del v kratkih sklicih), AMA (medicina, bio), čikaški (naravoslovje, splošno; letnico porine takoj za avtorjevo ime), wikipedijski.

Poznani še: Bluebook, ALWD, ASA, Vancouver, Turabian, MHRA ...

Čikaški stil postane neroden, ko publikacija nima avtorja, ko je delo izhajalo skozi več let v več zvezkih.

Slovenske humanistične revije imajo vsaka svoj način citiranja, Primerjalna književnost ima MLA, slovenistični reviji sta bližje čikaškemu slogu.

Pri Wikipediji navedemo: avtor, naslov, ime spletišča in datum (spletna objava), kraj, založba, letnica in knjižna zbirka (knjiga), naslov zbornika, kraj, založba, letnica in str. članka (članek v zborniku), naslov revije, letnik, št., letnica in str. (članek v reviji), naslov časnika, datum in str. (članek v časniku).

Tehnika citiranja

Dobesedni navedek tujega besedila pisec loči od lastnega z narekovaji ali ga postavi v samostojen, grafično drugačen odstavek.

Kazalka je lahko v obliki opombe, kratkega sklica, neposredne povezave na vir.

Opombe

Včasih so služile navajanju virov.

Dobra wikipedijska gesla zaključujeta poglavji Opombe in Seznam referenc.

V Spisovniku sta v poglavju Opombe zapisani dve prepovedi: mešanje nižjih ali višjih številk v zaporedju opomb; Wikipedija te prepovedi ukinja.

V Novi pisariji opombe kot pri wikijih čisto na koncu (v tiskani obliki spremenjene v sprotne).

Kratki sklici

Avtorji pred oddajo razprave uredništvu poenotijo sklicevanje v skladu z navodili.

Označevanje navedkov

Narekovaji, odstavek in drugačen črkovni rez, izpuščanje iz navedkov in vrivanje svojega teksta vanje.

Več informacij v Praktičnem spisovniku

Od kod vse citiramo

Iz knjige, poglavja v knjigi, z zavihka knjižnega ovitka, iz razprave v zborniku, članka v reviji, časniku, gesla v enciklopediji, s spletne strani, iz zasebne korespondence, javne/zasebne diskusije ...

Sklicujemo se na besedilo, sliko, tabelo, grafikon, zvočni posnetek, rokopis.

Citiranje citatov iz drugih del le, ko prvotni vir ni dosegljiv.

Iz drugojezičnih objav citiramo v izvirniku in s prevodom v opombi, če ne gre za splošno poznane jezike.

Viri in literatura

Delitev na vire (gradivo, ki je predmet raziskave; leposlovje) in literaturo (teoretični ali metodološki pripomočki/orodja za raziskavo; strokovne razprave) je smiselna pri dolgih seznamih.

Primarni viri: rokopisni, tipkopisani ali tiskani, shranjeni v arhivih

Sekundarni viri: v elektronski obliki (odsvetovano)

Zaslon in papir

Trenutno večinoma pišemo na zaslon z namenom tiskane objave.

Vse se seli na splet (lažje dostopno, ceneje; Nova pisarija spodbuja pisanje, ki bo brano na zaslonu).

Obseg strani v natisnjeni knjigi je omejen, na spletu ni več praznih strani.

V spletnem besedilu je samoumevna uporaba alinej, saj je bolj naklonjeno naštevanju.

Navajanje celotnih URL-jev ne pride v poštev (na spletu skrijejo kot hiperpovezave pod izbrani niz v navedbi, v tisku jih nadomešča dodatek Na spletu, Splet ali Tudi na spletu.

Zgledi

Cobissove oblike zapisa bibliografskih enot: polni, ISBD in COMARC (vsi za naše potrebe preobširni, raba ločil se ne ravna po slovenskem pravopisu.

Knjiga

Če je v celoti dostopna na spletu, napravimo povezavo na digitalizirano verzijo.

Knjiga na bralniku

Citirajmo z dLba ali Wikivira, naštejemo tiste formate, ki smo jih uporabili.

Nujno navesti podatke o natisu, ki je bil predloga elektronski izdaji.

Če je besedilo kopirano z Wikivira, ni paginirano in zato podatkov o straneh v kratkem sklicu ni.

Članek v zborniku

Treba odpreti dva zapisa: o članku in zborniku.

Poglavje

V Praktičnem spisovniku zgled za citiranje poglavja iz knjige

V primeru več avtorjev knjige je navajanje poglavja enega od avtorjev enako navajanju članka v zborniku.

Razprava v reviji

Če želimo izpostaviti dejstvo, da je bil članek arhiviran na dLib, povezavo s pojasnilom dodamo na konec navedbe.

Če bodo bralci iz stroke, lahko revijo navedemo s kratico, drugače s polnim naslovom.

Članek v časniku

Pri člankih iz dnevnega časopisja letnika in številke ne zapisujemo, pomembna sta datum in stran.

Pred datumom ni ločil, nadnaslov napišemo za naslovom (enako to kot podnaslov, opombe v oglatih oklepajih).

Članek na dLibu

Dve vrsti zapisov: na posamično avtorjevo objavo (imajo urejene metapodatke), na celo številko v časopisu (je treba posamezna avtorska besedila v številki najti).

Enciklopedijsko geslo

Viri, ki jih na Cobissu ali dLibu večinoma ni - gre za vire brez urejenih metapodatkov.

Avtorstva pri Wikipediji ne navajamo, nujni podatki so samo naslov gesla, naslov spletišča in datum.

Zunaj wikijev je datacija včasih potrebna (dan, mesec, leto).

Gesla iz leksikonov Slovenska književnost (moramo poiskati razvezavo okratičenega avtorja) in Literatura (ni navedenega avtorja) navajamo, ko obsežnejše informacije drugod ne najdemo.

Forum

Rubriko knjižni molji na Med.Over.Net hitro zamenjamo za časopis (v tiskani obliki treba navesti, da gre za splet).

Spletni tečaj

Courseri podobno spletišče s prosto dostopnimi predavanji je edX.

Blog

Blogi so lahko zahtevni, ker manjka ime avtorja in zaradi ugnezdenih sporočil in naslovov rubrik, datum ogleda ni potreben, če j stran datirana in ni verjetno, da bi se spreminjala.

Članek na spletišču

Strokovni članki, objavljeni zgolj na spletu, so redki.

Zapis v podatkovni zbirki

Zbirke se spreminjajo in je zato smiselno navesti še datum dostopa.

Oglati oklepaji nakazujejo, da podatka nismo pridobili s spletne strani, na wikijih jih raje ne uporabljamo (rezervirani za nekaj drugega).

Diplomska naloga

Če je diplomska naloga vpisana v Cobiss, dodamo še sklic nanj.

Vrsta oznaka Diplomsko delo je v oklepaju, lahko navedemo tudi mentorja.

Prosojnice, video predavanja, animacija

Ko prosojnice spremljajo objavljena predavanja ali video, podatek o lokaciji prosojnic navedemo ob drugih podatkih. Povezavo na prosojnice opremimo z oznako ppt, pptx, prosojnice ipd.

Zemljevid

Podobno kot slike opremljeni s podatki o viru neposredno pod zemljevidom.

Včasih bili avtorsko delo ,zdaj pa produkt inštitucionalnega kolektivnega dela - navajanje avtorjev ali urednikov ne pride v poštev.

Fotografija

Vire navajamo neposredno pod fotografijami za njihovo zaporedno številko.

Status fotografije imajo tabele in grafikoni (tudi tu vire navajamo neposredno pod njimi).

Avtorja fotografije, ki je v prostem dostopu in opremljena z licenco cc, v vsakem primeru treba navesti.

Na Wikipediji in v Wikislovarju avtorstva ne navajamo, na Wikiviru in Wikiknjigah pa ja.

V svoje lastno spletno besedilo lahko vključimo le posnetke, ki so označeni kot javna last ali smo prepričani, da z objavo ne povzročamo škode.

Če je slika naslovljena, smo dolžni navesti izvirni naslov, drugače pa opišemo vsebino v oglati oklepaj.

Avtorje umetnin pišemo v obliki, ki smo je v našem prostoru navajeni in jo regulira tudi pravopis.

Risba

Oprema kliparta z datumom postavitve ali datumom dostopa je odveč, ker se ne sklicujemo na podatke; če spletišče zamre, link ne deluje in refernco izbrišemo.

Glasbeno delo

Naslove glasbene klasike slovenimo (kot slovenimo naslove del klasičnega slikarstva).

Radijska, televizijska oddaja in film

Navedemo podatke, ki jih najdemo v napovedih programa ali v spletnem arhivu medijskih hiš ali jih razberemo z digitalnih posnetkov.

Ne navedemo režiserja in novinarjev, ki sprašujejo, ker je njihovo besedilo močno selekcionirano in predelano; kot tvorca oddaje navedemo urednico, navedemo naslov oddaje, serije, katere del je oddaja, mesto in datum predvajanja in spletno lokacijo, na kateri je oddaja arhivirana.

Pri oddajah, kjer je očitno v ospredju novinar, ga navajamo namesto urednika.

Naslov filma pišemo ležeče.

Ko iz konteksta ni jasno, za kakšno vrsto dela gre, dopišemo za piko pojasnilo Film, Radijska oddaja ali TV-oddaja, za enigmatičnimi imeni pa v oklepaju režiser, urednik, novinar ipd.

Napake pri citiranju

nepoznavanje temeljnih referenc ali poznavanje samo v enem jeziku ali znotraj ene šole

vključevanje ljudi med reference, čeprav za teme niso dovolj relevantni

nenavajanje konkurence, ker je ne maramo

samocitiranje ali citiranje zaradi citiranja samega

navajanje http-jev

nenavajanje podatkov o tiskani izdaji

navajanje samo naslova leksikona brez naslova gesel, iz katerih smo črpali

Navajanje na Wikipediji

Od 2004 se je z oblikovanjem pravil citiranja ukvarjalo 26 slovenskih wikipedistov (statistika strani Navajanje virov). Za zgled jim je več kot dve avtorski poli dolg članek v angleščini (2000 avtorjev, 5500 redakcijami, 85.000 ogledov na mesec).

Med viri ne navajamo drugih člankov z Wikipedije (linki ja), poudarjena prepoved lastnega raziskovanja oz. sklicevanja nanj, sprejema vse obstoječe stile citiranja, vendar morajo biti v članku poenoteni.

Slovenski napotki za razliko od ostalih postavljajo založbo pred kraj.

Žanri

V akademskem svetu izraz strokovni pomeni, da ne dosega visokih kriterijev znanstvenega (objave, ki niso recenzirane, nimajo UKD-vrstilca, tujejezičnega povzetka, seznama literature, sklicevanja). Včasih so to bili slovarji, bibliografije, enciklopedični prispevki, učbeniki, priročniki, antologije, kritične izdaje ipd.

Izvirni znanstveni članek je prva objava raziskovalnih rezultatov v znanstveni reviji.

Strokovni članek predstavlja že objavljena spoznanja z mislijo na njihovo uporabnost in promocijo, objavljeni v strokovni ali znanstveni reviji (strokovna je Otrok in knjiga, znanstvena Primerjalna književnost).

Še preprostejši so poljudni članki (popularizacija in družbeno osmišljanje raziskovalnih spoznanj; v časnikih, nespecializiranih revijah za najširšo publiko).

V humanistiki imajo najuglednejši status monografske publikacije (Cobiss tu šteje tudi diplome, magisterije, disertacije) in domače knjige (se ločijo na znanstvene, strokovne knjige, univerzitetne učbenike, učno gradivo, priročnike, ...).

Diplome večinoma spadajo med (kratke) strokovne prispevke.

Kot knjige se štejejo tudi samo na spletu objavljene monografije.

Promocija raziskovalnih rezultatov in objav: intervjuji, časopisni članki, predavanja, prezentacije, poljudnoznanstvene poenostavitve.

Če je bil tekst objavljen v znanstveni reviji, potem je znanstven.

Članki na Wikipediji imajo različen status: škrbine do 10.000 znakov oz. 1500 besed (1 točka), standardni članki do 25.000 oz. 3700 besed (4 točke), odlikovani 30.000 oz. 4400 besed (9 točk) - pregledne znanstvene razprave.

Status strokovnega pisanja imajo žanri: podatkovna zbirka, poročilo o dogodku, povzetek, članek, kritika, enciklopedijsko geslo, esej, predavanje, kritična izdaja, učbenik, priročnik, navodila, razprava, pregledna/izvirna znanstvena razprava, strokovna recenzija.

Šolsko pisanje

Žanri šolskega strokovnega pisanja: referat, esej, diplomska naloga (magisterij, doktorat).

Namen izpolniti šolske obveznosti, ugodi mentorjevim pričakovanjem, drži se navodil, večji poudarek na izbiri referenc.

Popravljanje

Popravljanje je prevladujoča oblika strokovne pisne dejavnosti.

Lektura je popravljanje besedila drugega pisca, da bi bilo sporočilo optimalno (zaposlujejo založbe, uredništva časopisov, knjig in spletišč).

Avtorji se lahko sklicujejo na licentio poetico, če s pravopisnimi popravki lektorji pačijo slog, ga nivelizirajo, ukalupljajo.

Korektura ali korigiranje je odpravljanje napak, ki jih je v besedilu povzročil kdo drug (stavec ali strojno branje), korigirajo se besedila, pripravljena za objavo. Korektor pomaga samo druge posege v avtorsko besedilo.

Uredništvo ali urednikovanje je ime za vrsto kompleksnejših opravkov z besedili, ki so jih napisali drugi.

Urednik je oseba, ki gre prva skozi besedilo in se odloči, a ga bo sprejel v objavo ali ne (lahko ga sprejme, kot je, ali da pogoje: skrajšanje, kompozicijsko preureditev, vsebinske spremembe, upoštevanje slogovnih, pravopisnih in tehničnih pripomb). Nato gre besedilo lektorju in potem korektorju.

Komunikacija v stroki

E-pošta

Elektronsko pošto so izumili za potrebe znanstvene komunikacije na MIT leta 1961, za globalno dopisovanje je postala uporabna v 80-ih.

Pisanje z malimi začetnicami bi naj demonstriralo piščevo demokratično naziranje oz. egalitarizem, njegovo podpiranje neformalne komunikacije.

Pri naslavljanju sledimo načelom: ime naj bo kratko, pomenljivo, enolično, namesto presledkov spodnja črta, brez strešic in velikih črk, zaporedno številčenje variant, popravljalec dokumenta na koncu dopiše svoje začetnice.

Socialna omrežja

Družbena komunikacija, ki jo je prinesla nova socialna paradigma, tj. informacijska družba s svojo participativno kulturo.

Aktualno slovensko literarno vedo oblikuje okrog 150 akterjev (učiteljev in raziskovalcev, ki objavljajo v strokovnem tisku).

Facebook je pomemben za promocijo znanstvenoraziskovalnih, strokovnih, pedagoških informacij.

Tvit

Twitter zaživi 2006, sporočila omejena na 140 znakov - mikrobloganje.

Tvitanje služi promociji in diseminaciji strokovnih objav.

Drugo

Daljša strokovna besedila najdemo na družabnem omrežju Linkedln, tam so objavljeni razpisi za akademske službe in projekte (Digital Curation Groups ...).

Komentatorske rubrike v časopisih, ne spadajo v strokovno in večinoma tudi v publicistično pisanje (zaradi sovražnega, žaljivega, vulgarnega govora anonimnih prispevkov).

Zagovor

Dramske oblike strokovnega pogovarjanja: zagovori akademskih spisov (referatov, seminarskih nalog, diplom, magisterijev, doktoratov).

Literarna kritika

Inštitucijo kritike poznajo samo demokratični sistemi, kritika je vedno subjektivna, reklamno pisanje ne spada med resne kritike, prepoznavna lastnost kritike je polemičnost, na kritična stališča vpliva čas, zato niso trajno veljavna.

Predmet literarne kritike je literarno delo (publicistično besedilo), predmet strokovne pa strokovno ali znanstveno delo (strokovno/znanstveno besedilo).

Na spletu se pojavita parodična literarna in parodična strokovna kritika.

Enciklopedični članek

So bolj jedrnati od drugih vrst strokovnega pisanja.

Enciklopedični članki se odpovedujejo anekdotičnosti, izpuščajo podrobnosti, ki se nanašajo na druga kulturna okolja, črtajo se ponavljanja, fraze z nizko informativno vrednostjo in retorične figure.

Wikipedija: soglasnost, sodelovanje, strpnost, vrednostna nevtralnost (prepovedano pisanje gesel o samem sebi, odveč so opredeljevanje, zavzemanje ali aktivizem).

Biografski članek

Standardna poglavja biografskega članka so Življenje, Delo, Bibliografija, včasih tudi Nagrade in Poimenovanja po osebi, fotografija osebe, Glej tudi, Viri.

realistično - kritično in brez olepševanja

Članek o knjigi

Prej dobijo članke knjige bolj znanih avtorjev z več deli.

Učbenik

Specifike učbeniškega pisanja: dialoškost (Vaje, Naloge, format delovnega zvezka), povzemanje in ponavljanje (Pomni, Povzetek), poenostavljanje, oblikovanje kratkih in zapomnljivih definicij in naštevalnih nizov, privlačna tipografija (barve, okvirčki, ozadja, ilustracije), skupinsko avtorstvo z urednikom, povezovanje učbenikov v serije.

Učbenik je vreden polovico znanstvene monografije - načelno nezaupanje, ali je v akademskem okolju sploh potreben.

Nova pisarija ni standardni primer učbenika (spletni format in slog).

Strokovni blog

Blog (spletnik) je skrajšana oblika angleške besede weblog - spletni dnevnik.

Blogarska orodja: WordPress, Googlov Blogger, Siolov Blogos.

Blog je primerna zvrst za politično diskusijo, za publiciste, estradnike in druge vidnejše javne osebnosti (slovenski literarni zgodovinar Aljoša Harlamov).

Bloganje oddaljujejo od znanosti pogosto anonimne objave, avtorjev narcizem, obsedenost z medijem, prevelik poudarek na izrazu.

Blogarske objave se izogibajo intenzivni argumentaciji in citiranju in niso podvržene recenziranju - nimajo znanstvenega statusa.

Tiskane revije so omejene s prostorom - princip filtriraj, potem objavi; blogi - objavi, potem filtriraj (komentarji)

Spletni forum

Spletni forumi na strokovno ali znanstveno tematiko so pomembno orodje za konstituiranje in vzdrževanje strokovne oz. znanstvene skupnosti.

Nasledili elektronsko oglasno desko in poštni seznam.

Arhiviranje sporočil ločuje spletne forume od spletnih klepetalnic.

Spletni forum, elektronski seminar Humanist; domači spletni forum SlovLit (od 1999)

Slog

Sestavni deli

Kompozicijski elementi strokovnih besedil v Slavistični reviji: avtor, naslov, izvleček, ključne besede, povezave, kazalo, telo besedila, literatura, priloge

IMRAD (introduction, methods, results and discussion), UMRIS (uvod, metode, rezultati in sklep) - v veljavi za eksperimentalne vede, deskriptivna področja pa mu ne sledijo

Nekaterim sestavljenim delom strokovnega besedila se je posvečal Praktični spisovnik, ob avtorjem imenu se v revijalnih člankih pojavlja imena inštitucije in e-naslov, univerzalna številka raziskovalca/piščeva osebna spletna stran

Naslov

Je prva točka stika strokovne informacije z bralcem.

Naslov naj izraža temo natančno in jedrnato (do 10 besed), pravopisno brezhiben, ni v obliki stavka ali vprašanja, stvarni ima prednost pred metaforičnim/citatnim, ne vsebuje narekovajev za zaznamovanje posebnega pomena, ni z velikimi tiskanimi črkami, podnaslov ločen z dvopičjem in z veliko začetnico

UD-klasifikacijo članku priskrbijo bibliotekarji na urednikovo prošnjo.

Naslove prevajamo v angleščino, upoštevajo angleški pravopis.

Pri krajšanju so odveč izrazi: analiza, sinteza, primerjava, proces, povezanost, vpetost, vpliv, razširjenost, dinamika, dimenzije, dejavniki ...

Izvleček

Je krajša oblika povzetka, ki sklepa objavo.

Po Praktičnem spisovniku naj poroča samo o rezultatih razprave, uporabljenih metodah; današnja globalna praksa: predmet raziskave, metode, rezultati, sklep; največ 10 vrstic (100-500 besed), ni kratkih sklicev/opomb

Ključne besede

Poimenujemo ožja predmetna področja, ki sestavljajo članek.

Paziti je treba, da so izrazi frekventni in imajo terminološko težo.

Kazalo vsebine

Naslovi poglavij naj bodo kratki, pri standardiziranih žanrih se ravnajo po vzorcu, kratka besedila naj ne bodo pretirano členjena na poglavja, dolga poglavja naj bodo členjena v podpoglavja.

Pri oblikovanju kazala Nove pisarije so naslovni pojmi poenoteni v ednino, včasih je izognjeno ponavljanje izraza.

Povezave

Ključni elementi, ki ločuje besedilo na papirju od besedilo na zaslonu oz. tekst od hiperteksta.

Napake

Poglavitne hibe humanističnega pisanja: gostobesednost, nerazumljivost, pomanjkanje konteksta, slogovni manierizem, slogovna puščobnost, pristranskost, nasilna terminologizacija, terminološka ignoranca, skrivanje za znanstveni plural, zadrege s spolom, mentalno brambovstvo/servilnost.

Gostobesednost

Črtanje manj informativnih pasosov - "prevajamo" v strokovni jezik; ponavljanja in mašila so včasih dobra pri govorni izvedbi.

Brez škode lahko črtamo številne besede, ki jih nehote kopičimo (tudi, še, predvsem, nedvomno, pravzaprav, za ta del, razmeroma, relativno, malo, bolj ali manj, povsem, okrog, specifiče, sam, razni ...)

Nerazumljivost

Pomanjkanje konteksta

Maneirizem

Slogovna ubornost

Pristranskost

Terminologizacija

Slovarček

Razlage so iz eSSKJ.

Apel: javen poziv, klic

Impresum: podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno na zadnjem listu

Subverziven: prevraten

Ciklostiran: razmnoževan

Eklatantno: očitno, jasno

Lingua franca: jezik, v katerem se sporazumevajo govorci različnih jezikov

Pragmatičen: ki se podreja praktični uporabnosti, koristi

Uzurpacija: nezakonita, nasilna prilastitev

Diseminacija: razširjenje bolezenskih klic po telesu