Uporabnik:Nikabeltram

Sem Nika Beltram, študentka slovenistike in sociologije na Filozofski fakulteti.

Domače naloge

11. domača naloga: Članek na SlovLit

Izbrala sem si članek z naslovom Naj slovenščina odmeva. Avtor članka je založba Slovenska matica. Članek je bil na Slovlitu objavljen 6. novembra 2021, na moj rojstni dan. Link do članka:Članek

Članek govori o tem, da so se pri odseku za Slovenski jezik odločili, v prihodnjem letu združiti moči s Cankarjevim domom in organizirati cikel javnih predavanj z naslovom Naj slovenščina odmeva, s katerim se bodo odzivali na aktualna vprašanja, povezana z jezikom in jezikovno politiko, segla pa bodo tudi na področje književnosti, ki se piše v slovenščini, tudi v zamejstvu. Zanimali jih bodo tudi stiki slovenščine z drugimi jeziki in medkulturni stiki v književnosti, saj je slovenski kulturni prostor del digitalno in tudi drugače vse bolj povezanega globalnega prostora. Objavljen pa je tudi link strani, na kateri je članek napisan do konca:Članek

10. domača naloga: Fotografija sv Kunigunde

Sliko sem objavila na spletno mesto Wikimedia commons. Dostopna je tukaj

9. domača naloga: Register kulturne dediščine

Ugotovila sem, da je v okolici mojega domačega kraja kar nekaj kulturnih spomenikov, kot so na primer: Župnija Sv. Miklavž, Celeja, Claudia Celeia, Samčev vrt itd. Samčev vrt se nahaja v parku mesta Celje. Vrt je iz nekdanjega sadovnjaka preurejen v manjši arboretum s 150 vrstami drevja, grmovnic in trajnic. Vrt ima geometrično zasnovo, rastline so svobodno razporejene. Cerkev sv. Miklavž stoji na 400 m visokem hribu južno o d Celja. Postavljena je bila okrog leta 1400. Za oltarjem se nahaja letnica 1617- takrat naj bi cerkev doživela večje predelave. Pod starim mestnim jedrom so ostaline antičnega municipija. Pod Sv. Miklavžem je četrt s templjem.

8. domača naloga: Popravki wikipedijske strani

Članek, ki potrebuje lekturo

Članek

7. domača naloga: Romani v bližini mojega kraja (Geopedija)

Na spletni strani Geopedija sem poiskala dogajališča zgodovinskih romanov v domačem kraju-Celje. Našla sem kar 10 dogajališč zgodovinskih romanov v bližini mojega domačega kraja in to so:

-Pegam in Lambergar

-Gospa s pristave

-Belih menihov 1. knjiga: Ustanovitev samostana

-Lipa zelenela je, 5-6: Goljufive sanje

-Motoh

-Vrnitev v življenje

-Stara pravda nekdaj

-Zadnji grof celjski

-Veliki grof

-Jurij Kozjak, slovenski janičar

-Guzaj

6. domača naloga: Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev

Iz seznama slovenskih literarnih zgodovinarjev, sem si izbrala Marjo Boršnik. To stran je 16. novembra 2006, ob 21:04, ustvaril Alenkap. Desno zgoraj vidimo fotografijo literarne zgodovinarke in osnovne podatke o njej. Vsebina je razdeljena na 6 točk. Najprej lahko na strani preberemo nekaj o življenjepisu Marje Boršnik, nato o znanstvenem delu, temu sledijo poimenovanja, nagrade in počastitve, na koncu pa lahko preberemo še nekaj o njenih delih. Marja Boršnik je avtorica veliko del, kot so Pregled slovenskega slovstva, Pogovori s pesnikom Gradnikom, Prežihov zbirnik in drugih. Pod peto točko so objavljeni še viri in pa pod šesto glej tudi. Število ogledov v zadnjih tridesetih dneh je 24, kar potrjuje, da je zanimanje za to literarno zgodovinarko kar visoko. Skupno število urejanj znaša 82. Zadnje urejanje strani je potekalo 4.12.2020 ob 7:36. Stran je zadnji uredil/a Brita Bautin. Pogovorna stran še ni bila ustvarjena, prav tako pa ni na strani tudi nobenega znaka o vandalizmu.

5. domača naloga: Nekaj o članku iz Slavistične revije

Naslov članka: Reprezentacija ženske v poeziji Pavline Pajk. Avtorica: Vita Žerjal Pavlin.

Vita Žerjal Pavlin je slovenska pesnica in literarna zgodovinarka. Rodila se je 13. decembra 1963 v Postojni. Leta 2007 je doktorirala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in rezultate tega dela objavila v monografiji Lirski cikel v slovenski poeziji 19. in 20. stoletja. V letih 2008-2011 je kot asistentka sodelovala s slovenistko na Univerzi v Novi Gorici. Napisala je več recenzij,, pesniških zbirk, ter nekaj strokovnih in znanstvenih prispevkov. Leta 1982 je ob pomoči tedanje Kulturne skupnosti Nova Gorica izdala svojo prvo pesniško zbirko: Pljusknem preko okna.

V članku, ki sem ga prebrala, Vita Pavlin Žerjal, govori o vlogi ženske v poeziji Pavline Pajk. Pavlina Pajk je prva slovenska pesnica s svojo pesniško zbirko. Pesniško zbirko z naslovom Pesmi je izdala, ko je bila stara komaj 24 let. Glavne teme zbirke so navedene že v uvodnem Mottu, in sicer minljiva mladostna ljubezen, življensko razučaranje in skrajnostno doživljanje sveta. Mnenje Pavline Pajk je, da veliko žensk stopi v zakon brez ljubezni in spoštovanja do partnerja ali pa celo z zoprnostjo do njega. Razlog pa je, da se bojijo, da bodo v prihodnosti nepreskrbljene. Če bi bilo ženskam odprtih več poti k javim službam, bi se število neresničnih zakonov močno zmanjšalo. Pavlina Pajk je poudarila, da je ljubezen za žensko najpomembnejši življenski cilj in ključna za njeno srečo. Zbirka Pesmi, se začne romantično sentimentalno , z motivom nedosegljive ljubezni. V pesmi z naslovom Tvoj spomin je misel na nedosegljivega moškega vir izpovedovalkine romantične razčustvovanostiin ob koncu pesmi tudi želje do smrti. v pesmi z naslovom Povračilo, je ženski lik ljubezensko razočaran, žalosten, jokajoč in s strahom pred prihodnostjo. Odločnejšo podobo ženske prinaša četrta pesem v zbirki Ti nisi ljubil. Žensko, ki sledi svojemu čustvu in pri tem z lastnimi ravnanji prekrši družabni bonton, predstavlja peta pesem Lep dokaz. Mnenje Pavline Pajk o vlogi ženske pri oblikovanju ljubezenske zveze pa je lahko tudi zelo drugačno, kar prikazuje pesem Svet dekletom iz drugega razdelka, v kateri dekleta svari pred čustveno pobudo, kot jo predstavlja ogledovanje mladeniča.Romantično razumevanje človeka in ljubezni se ohranja tudi v drugem razdelku zbirke. Romantično razčustvovanost, izvirojočo iz svetobolja, prinaša bivanjska prvoosebna pesem Pregovorjena otožnost, saj je vzrok za solze pokvarjenost sveta. V tretjem razdelku zbirke, so zbrane pesmi z materinsko temo. Prva, z naslovom Največkja sreča, izraža materinsko srečo ob pogledu na otroka. Druga nosi naslov Mati detetu in prinaša spoznanje, da bo tudi otrok enkrat občutil "gorje" tega sveta. V prvi pesmi cikla Gazele, ki je bil objavljen v Zbranih spisih Pavline Pajkove, pesnica dokazuje, da domoljubje ni le moška tema. Eden od vidikov rodoljubja Pavline Pajk je želja po razmahu slovenske literature, ki jo izraža v pesmi Pozdrav novemu letu 1877 iz drugega razdelka.

4. domača naloga: Nekaj o Slavistični reviji

4. novembra 2021, sem pri predavanju Uvod v študij slovenske književnosti, prejela enega izmed izvodov Slavistične revije. Izvod revije je 2. številka 62. letnik. Na prvi pogled Slavistična revija s svojimi rdečimi platnicami izgleda bolj podobna knjigi kot pa reviji. Slavistična revija je slovenska znanstvena revija, v kateri je objavljeno veliko člankov. Vsebina člankov temelji predvsem na slavističnih temah in pa raziskovanju slovenskega jezika ter književnosti. Branje Slavistične revije je za posameznika lahko zelo zahtevno, zato mora biti pri branju še posebaj osredotočen na vsebino. Ker je v reviji zbrano veliko člankov in vsak članek govori o drugi temi, je Slavistična revija zagotovo zanimiva vsakemu bralcu. Posebna pa je tudi zato, ker ni napisana le v slovenščini ampak tudi v angleščini (moj izvod). Izvod Slavistične revije, ki sem ga dobila, vsebuje naslednje razprave:

-Kristina Pranjić: Ruski kozmizem kot vektor petdesetletnega projekta postgravitacijske umetnosti

-Vita Žerjal Pavlin: Reprezentacija ženske v poeziji Pavline Pajk

-Daniel Bina: Mit češkega narodnega preroda in njegov odraz v sodobnih vzgojno-izobraževalnih medijih in internetnem okolju

-Eva Niklesova: stripovska obravnava češkega narodnega preroda

-Monika Kalin Golob, Karmen Erjavec: Vrednotenje in pripadnost virtualni skupnosti slovenskega Twitterja

-Kaja Dolar: Kolaborativni slovar Razvezani jezik

3. domača naloga: Popravljalci sveta

-ljudje informacije iščemo na spletu

-pustiti svet, biti ali ga spremeniti

-ljudje, ki so z življenjem zadovoljni in ljudje, ki niso

-v tem svetu se da marsikaj popraviti na boljše

-načinov za popravljanje sveta je veliko

-popravljati svoje materialno stanje na boljše

-svet popravljamo na kulturnem področju

-jezik lahko prispeva k popravljanju sveta

-jezikov na svetu je 7000 (slovenščina je veliki jezik)

-dokazatelj kulturne razvitosti: število člankov na wikipedii

-wikipedia je prostor kamor dajemo informacije (ponuja nam možnost za kreativno poseganje v ta svet)

-wikipedio lahko piše kdorkoli

-dogaja se tudi vandalizem

-več kot je avtorjev, boljši je članek

2. domača naloga

15.10.2021

-Objaviti izbrano delo na wikivir

-prebrati Novo pisarijo do poglavja Copyright

1. domača naloga: Utopija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, besedo "utopija" definira kot načrt, zamisel idealne družbene ureditve ali družbene ureditve v prihodnosti, ki v stvarnosti ni mogoč. Pri utopiji gre torej za neko željo po idealni ureditvi družbe, česar pa v realnosti ni mogoče doseči. Besedo je skoval Sir Thomas More v svojem delu Utopija leta 1516. v knjigi piše o namišljeni otoški skupnosti v Atlantskem oceanu. Antiutopija pa je nekaj ravno nasprotnega in pomeni "negativna utopija". Je zvrst fikcije, ki prinese grozo za usodo človeštva.

Nova pisarija

UVOD

-Nadaljuje in dopolnjuje šest natisov literarnovednega priročnika Praktični spisovnik

-Velike spremembne, ki jih je od zadnjega natisa doživelo strokovno pisanje

-pismenost v naslovu Vodnikovih knjig pomenila slovnico

-pridevnik NOVA namiguje na nove medije, navezane na tradicionalne oblike pismenosti

KAM Z AVTORJEM

-Glavni avtor: Miran Hladnik

PREŠERNOVA NOVA PISARIJA

-Naslov knjige parazitira na naslovu Prešernove satirične pesnitve z naslovom Kranjska pisarija

-Poezije (1847)-pesnitev Nova pisarija natisnjena v razdelku Različne poezije (142 verzov)

1 PISMENOST

-Biti pismen pomeni obvladovati znakovni sistem za (pisno) komunikacijpo

-z uvedbo obveznega šolanja je pismenost začela izgubljati status spretnosti priviligirane manjšine (nuja za vsakega posameznika)

-nekoč pisati pomenilo pisati z roko

-danes vse manj ljudi piše z roko

-pismenost razumemo kot dvojno sposobnost-sposobnost sprejemanja in razumevanja zapisanih informacij ter sposobnost njihovega tvorjenja in posredovanja

-spretnost rokovanja z elektronskimi napravami še ni dovolj za potrdilo splošne pismenosti

-pismenosti je več

-znanje več jezikov, orientacija po zemljevidu, branje in komponiranje not...

-če bi hoteli izrazu pismenost vrniti pomen posebnega znanja, ki ga je imel do 18. stoletja, bi morali zvišati prag, ki loči pismene od nepismenih

-novodobna elektronska pismenost je nujni sestavni del splošne pismenosti in bolj kot tradicionalna pismenost širi polje demokratičnega

1.1 INFORMACIJSKA DRUŽBA

-ime za socialno paradigmo današnjega časa, ki nadomešča starejšo industrijsko družbo

-skrb za tisakno knjigo

-kultura tiskane knjige se umika informacijskim kanalom

-digitalna informacija ranljivejša od tiskane

1.2 WIKIJI

-lahka in hitra dostopnost do informacij

-plet ni le vir informacij, ampak tudi prostor, kjer informacije oblikujemo in objavljamo sami

-wikipedija nas nagovarja k sodelovanju

-vitalnost jezikov in njihova sposobnost preživetja se meri s kvaliteto člankov na wikipediji

-16. st. (obstoj biblije v nacionalnem jeziku)

-19. st. (nujno, da jezik vsebuje epsko pesnitev)

-na lestvici jezikov na wikipediji je slovenščina na 40. mestu

-na wikipediji je 290 jezikov

-večje kot je število jezikov, več je kulturnih izbir, večje so možnosti za preživetje v tem svetu

1.2.1 WIKIJI IN ŠOLA

-šolska uporabnost wikijev ni bila očitna že od samega začetka

-2007 so študentski wikiprojekti dobili na seznamu projektov svoje poglavje

-wikipedija študenta pripravi, da opravi nalogo v odgovornem odnosu do skupnosti

-wikipedija ni nadomestek za splwtno učilnico

-vandalizem

-globalizem rešuje lovenski jezik in kulturo pred avtohtonimi škodljivci

1.3 AVTOR

-naslednja generacija literarnih zgodovinarjev pozornost avtorja usmerila k besedilu

-v 80. letih se pozornost ponovno usmeri k bralcu, njegovim kulturnim interesom, potrebam in obzorju

-teža besedila se določa v razmerah do bralca

-dobimo študije o trivialni literaturi ("literaturi za bralce")

-pisanja bi se lotili s Cankarjevimi besedami: "Za narodov blagor"

-nekateri nekoliko bolj motivirani za pisanje od drugih

-pisanje ločujemo od bolezenske motivacije, obsesije s pisanjem (skribomanije, grafomanije)

-pri pismenosti ne gre zgolj za eno samo, temveč za pismenost na štirih področjih

-okrog tekstov se je oblikovala posebna zakonodaja, znana pod imenom copyright ali slovensko avtorske pravice

-avtorska zakonodaja ščiti sama avtorska dela, fiksirana v katerem koli mediju

-zanimivo dejstvo je, da je kršitev avtorskih pravic tudi uporaba kolegovega učnega materiala v razredu brez njegovega dovoljenja

1.4 BRALEC

-prosto dostopno mora biti znanje, ki si ga pridobimo v šoli (zastonj osnovno, srednje in visoko šolstvo)

-knjige, ki so glavni vir znanja, so bile le redko prosto dostopne (zastonj)

-za potešitev radovednosti potrebuješ danes denar, ker vse stane

-vstop v galerijo ali muzej, plačaš tudi za članek iz časopisa, ki je izhajal v prejšnjem stoletju

-dostop do raznoraznih čtiv otežujejo tudi založbe z novimi izdajami

-prizadevajo si za ohranitev tiskanih knjig, zato ohranjajo bralca v luči potrošnika

-vedno več pa je spletnih objav(tudi e-knjig) do katerih imamo bralci prost dostop, avtorji pa morajo za objavo plačati

-stvar se zaplete med pojmoma javno in skupno, ki ne pomenita enako

-z varovanjem zasebnosti lahko še vedno prispevamo v skupno dobro, v kolikor se v javni objavi lahko zasebnost hitro razkrije.

2 KREDIBILNOST

-avtorju smemo zaupati, kadar vemo, da si ne more privoščiti zavajanja bralcev in je strokovnojak na svojem področju

-moramo tudi zveneče avtorje preverjati in v njih dvomiti - lahko bi rekli - jim predstavljati konstruktivno opozicijo; kakor je nazorno pokazal adam sokal v svoji potegavščini, ko so brez preverjanja objavili njegov članek brez podlage z izmišljenimi dejstvi

-moramo pa se otresti predsodkov do mladih avtorjev, češ da so nevešči, kajti bolje so teoretično podkovani in bolj ambiciozni

2.1 AKTIVIZEM

-k spremembi v dojemanju znanosti je pripeljalo prepričanje, da objektivno znanstveno spoznanje človeških zadev ni mogoče, saj ga vedno znova zmoti raziskovalčev interes in je zato manipulativno

-aktivizem je nauporaben za človeka, ki mu je mar le objektivno spoznanje in se ne uzira na protiarhumente

-z nezaupljivostjo postaja posameznik bojevit in s tem konservatiran

-v družbi morajo zmagati posamezniki, ki so racionalni načrtovalci splošne blaginje in ne manipulativni posamezniki

-tudi družbena omrežja izkoriščajo

-na aktivizem se veže tudi socialna zavist

AVTORSTVO

-inštitucije dajo delo tistim, ki so se izkazali

-avtorji se odločijo za samozaložbe, ko jih nobena od drugih založb ne vzame pod okrilje

-starost nekega dokumnta ima lahko slabe in dobre plati

-Dobre plati: v svoji starosti šel čez veliko kritičnih presoj (vseeno pa jim ne smemo zaupati samo zato, ker so stari)

-vprašanje recenzijskega postopka

-kvaliteta družbenih informacij in kulturno-družbeni okvir nastajata

-problem ponaredkov, ki jih je težko odkriti

STROKOVNO RECENZIRANJE

-je v znanosti utečen postopek za selekcioniranje kredibilnih informacij od nekredibilnih

-recenzenti so strokovnjaki, ki jim je znanstvena srenja priznala kompetenco za področje recenziranja

-znanstvena srenja (cilj je prepričati objavljanje nepreverjenih informacij, javno recenziranje)

-slepa recenzija (avtor ne ve, kdo je ocenjevalec njegovega projekta)

-dvojno slepa recenzija (kadar nihče izmed njiju ne vesta kdo je kdo)

-anonimizacija besedila-poiščemo lastnosti dokumenta in kliknemo briši lastnosti

-recenzijski postopek ima tri možne izid: sprejem članka, njegovo zavrnitev ali pogojni sprejem

PRAVOPIS

-dvom v kredibilnost informacije ob ponavljajočih slovničnih napakah

-nastane ko se tvorec ne zna dobro izražati, ne pozna pravopisa

-to kaže na slabo izobrazbo

-pisec ima slabo jezikovno kompetenco

-krepi nezaupanje do vsebine njegovega sporočila

Slovarček

A agitatorji-kdor agitira: agitatorji so nabirali glasove za volitve; biti agitator za novo zakonodajo

B

C

Č

D deklarativno-tak kot v deklaracijah: deklarativne pesmi, pesnikova izpoved je včasih preveč deklarativna

E

F

G

H

I

J

K

L

M

N

O

P

R-Redakcija:vsaka od jezikovno, vsebinsko spremenjenih oblik kakega dela

S

Š

T

U

V

Z

Ž