Uporabnik:Nika Priteržnik

Srečno, radovedno, nadobudno dekle:) Študiram slovenistiko ter primerjalno književnost in literarno teorijo.

Test 12. 2. 2021

– --Nika Priteržnik (pogovor) 08:08, 12. februar 2021 (CET)

1. France Bernik. France Pibernik. Pesnik, pisatelj, esejist. 2. Enid Blyton. Nagajiva Nika v šoli. Ljubljana: Karantanija, 2018. COBISS 3. SHIFT 4. Zakon o varstvu osebnih podatkov. --Nika Priteržnik (pogovor) 08:19, 12. februar 2021 (CET)

Domače naloge

2. domača naloga - Slavistična revija

Boris Paternu: Kako brati "Krst pri Savici"

Malo sem preletela Slavistično revijo. Všeč mi je bil članek Borisa Paternuja z naslovom Kako brati »Krst pri Savici«. Ta članek je nastal leta 2006 (letnik 57, številka 3).

Kot vemo Prešernova pesnitev sodi med temeljna dela slovenske književnosti. Pesnitev je izšla leta 1836, pesnik sam pa jo je poimenoval povest v verzih. To delo je odprto – lahko ima različne interpretacije.

Kako pa to delo najlažje beremo? Lahko jo beremo na več načinov, tudi zgodb v tej zgodbi pa je več. Te zgodbe so:

1. Srednjeveška zgodba

Zgodba ima zgodovinske prvine kot so srednji vek in pokristjanjevanje alpskih predniških Slovencev v 8. stoletju. V Uvodu nastopajo Črtomir in njegovi podaniki, ki predstavljajo upor proti nadmočni krščanski vojski s poveljnikom Valjhunom, ki nasilno pokristjanjujejo. Po spopadu preživi le Črtomir, njegova vojska umre. Dojemanje stvari v Uvodu se lahko obrne v dve smeri. Za uvodom sledi Krst. V tem delu Črtomir hrepeni po svoji Bogomili. Ljubezen do nje je ogromna, saj se Črtomir kljub boju proti pokristjanjevanju zaradi nje krsti. Bralec lahko ob tem doživi versko in moralno zadoščenje.

2. Novodobna zgodba

Prvo razlago Krsta pri Savici je z uvodnim sonetom Matiji Čopu ponudil pesnik sam. Pesnitev je nastala kot notranja pomiritev ob dveh velikih izgubah – ob nenavadni smrti njegovega prijatelja Matija Čopa in ob spoznanju, da je Julija Primic dokončno izgubljena zanj. Usodo obeh glavnih junakov – Črtomirja in Bogomile je povezal s svojo življenjsko zgodbo. Temo spreobrnitve, ki je glavna tema Krsta, je predstavil dvosmerno. Lahko jo gledamo s strani Bogomile, ki je zmožna popolne spreobrnitve in popolnega upanja v onostransko srečo ali pa s strani Črtomirja, ki ostaja brez upa. Če pogledamo Črtomirjevo osebno usodo, v njej odkrijemo prelom. Črtomir je bil v Uvodu močan epski junak, po Krstu pa notranje razklan, saj želi ugoditi Bogomili, ki v posmrtno življenje resnično verjame. Naš zorni kot branja od srednjeveške zgodbe lahko pomaknemo na novodobno. To lahko sega čez Prešernovo dobo v današnji čas in v nas same.

3. Sodobna zgodba

Literatura je vseskozi živa in v vsakem času se lahko pokaže z nove, drugačne strani. Pogledamo lahko Črtomirja in njegovo preobrazbo od poganskega upornika do krščanskega misijonarja. Prešeren je tukaj povedal, da so se tudi Slovenci spreobrnili in da brez tega nebi šlo, ker jih je ta dvojnost ohranila pri življenju.

Kakšen vernik je Črtomir in kako lahko to povežemo z današnjim stanjem? Črtomirju so pomembne le notranje vrednote vere, ki jih ceni predvsem zaradi Bogomile. V resnici se ne spreobrne in ostane zvest sebi, kljub sprejetju krsta. Pesnik je to povezal z današnjo idejo »svetovnega etosa«. Ta želi nastajati iz sporazumevanja med verami. Sporazumevanje pa je usmerjeno v človekovo osebno in družbeno prakso in k skupni človečnosti.

4. Zgodba o jeziku

O jeziku je Paternu (2006: 9) zapisal: »Notranje gibalo tega visokega stremljenja je bila seveda nacionalna ideja: v kulturi pesniškega jezika doseči tisto, česar Slovenci kot še nerazvit in nepriznan narod »miroljubnih poljedelcev«, kot so jih nekateri imenovali, podložen avstroogrski monarhiji, ni mogel še doseči ne v upravi, ne v politiki pa tudi v prosveti ne, saj slovenščina ni imela temeljnih pravic še niti v šolah in ne v uradih.« Prešeren je želel dokazati, da lahko tudi v slovenščini pišemo mojstrska dela in to mu je tudi uspelo. Zgled so mu dajala tuja besedila. Za Uvod je pesnik izbral trivrstično tercino, za Krst pa osemvrstično stanco. Prav tako pa tudi povest v verzih ni bila naključje. Nemški teoretik Schlegel je to pesnitev postavil za temeljno preizkušnjo literature vsakega naroda.

Ti primeri branj v pesnitvi so navedeni ločeno, ob branju knjige pa se prepletajo.

VIR: Slavistična revija 54/3 (2006)

3. domača naloga - revija Jezik in Slovstvo

Maja Mileva Blažič: Učni načrt za slovenščino v osnovni šoli (2011) v luči sodobnih pogledov na pouk mladinske književnosti

REVIJA JEZIK IN SLOVSTVO

To je znanstvena revija z literarnovednimi in jezikoslovnimi znanstvenimi članki.

V tem članku je Maja Mileva Blažič analizirala učni načrt za slovenščino v osnovni šoli. Osredotočila se je na mladinsko književnost, razmerja med avtoricami in avtorji, slovensko in neslovensko književnostjo, ljudskim slovstvom in avtorsko književnostjo ter dodala svoje opazke.

UN 2011 Opazila je, da so v učnih načrtih zastopani avtorji veliko bolj kot avtorice (avtorice – 22 % in avtorji – 78 %). Prav tako je avtorske književnosti neprimerno več od ljudskega slovstva (ljudsko slovstvo – 2 %, avtorska književnost – 98 %). Slovenske književnosti pa je več kot tuje (slovenske – 95 %, neslovenska – 5 %).

UN 2015 Opažanje, da so avtorice zastopane v manjši meri kot avtorji (avtorice – 15 %, avtorji – 85 %). Ljudskega slovstva je še za procent manj kot leta 2011. Slovenskih del pa je tokrat 99 %.

Po tej analizi je avtorica kritizirala UN in povedala, kakšne napake vse najdemo v njem. Prav tako ji niso všeč članice in člani Predmetne komisije za slovenščino. Želi, da bi bila predmetna komisija sestavljena iz izvedencev in strokovnjakov. Na koncu pa je dodala še nekaj slovenskih slikanic in/ali stripov, ki se motivno-tematsko medbesedilno nanašajo na slovenska literarna besedila.

VIR: Jezik in slovstvo

4. domača naloga

Janko Glazer: Ciproš

Spominu sina

Ko ciproš zacveti,
so naše frate rdeče:
tako iz rane speče
kdaj se pokaže kri.

Kjer rastel, zelenel
je gozd dreves košatih
in ptic v njem – nád krilatih –
je zbor brezskrben pel;

kjer búčal je vihar
skoz veje in vrhove
in poln moči njegove
bil svet je, vsaka stvar –:

tam frata zdaj leži;
le ciproš cvete rdeče:
kakor iz rane speče
pokaže kdaj se kri.

O avtorju

Janko Glazer

Rodil se je 21. 3. 1893 v Rušah. Študiral je slavistiko in germanistiko in leta 1922 diplomiral. Najprej je poučeval na mariborski klasični gimnaziji, nato pa je bil knjižničar v mariborski študijski knjižnici, kasneje tudi njen ravnatelj. Med vojno so ga pregnali v Srbijo, po vrnitvi domov pa je knjižnico obnovil. Bil je torej knjižničar, tudi pesnik, literarni zgodovinar in urednik Časopisa za zgodovino in narodopisje in Novih obzorij. Leta 1968 je prejel Prešernovo nagrado. Umrl je 2. 2. 1975 v rodnem kraju.

Analiza, tema, odmev

Pesem ima 4 kitice, vsaka kitica pa ima 4 verze. Rima v pesmi je oklepajoča. Glavna tema pesmi je smrt pesnikovega sina. Pesnik jo predstavi kot rano, ki se še vedno celi.

Prva kitica: V njej je ciproš rdeče barve in spominja na kri. Simbolizira smrt pesnikovega sina, ki je rana, ki še vedno boli. Primerja jo s posekanim gozdom, na mestu katerega cveti le ciproš.

Druga kitica: V tej kitici gozd zaživi, v njem slišimo ptičje petje, v njem je življenje. Preden je sin umrl, je imel lepo življenje.

Tretja kitica: Vihar uniči gozd in tudi sinovo življenje.

Četrta kitica: Besede so podobne prvi kitici, zamenjan pa je njihov besedni vrstni red. Razberemo, da raste le ciproš. Iz njegove rane pa se pokaže kri – pesniku ostane le boleč spomin na sina.

Pesem je nastala leta 1948, izšla pa je šele leta 1953 v zbirki Pesmi in napisi. Nastala je tri leta po smrti pesnikovega sina. V njej vidimo tudi motiv grozot 2. svetovne vojne.

Viri

• Pesem Ciproš
• Wikipedija, Janko Glazer
• Študentski.net, GRADIVO: PROSOJNICE PREDAVANJ 2012/2013
• O pesniku, ki je ostal brez glazarjeve nagrade (Spominčice)

5. domača naloga

Komentar sporočila iz Slovlit z naslovom: "13. in 15. novembra (ne pa 13-ega in 15-ega novembra!) pa 13,1 odstotka (ne pa 13,1 odstotkov!)"

V uvodu pisec sporočila Miran Hladnik povabi navzoče na zagovor magistrskega dela z naslovom Motiv odrešenja v slovenski prozi. Zagovarjal jo bo Marjan Lamovšek.

Kasneje pove, da se veliko ljudi zanima za vseslavistično znamenito popotovanje iz Litije do Čateža. Vidimo lahko, kdaj bo odhod vlaka in kdaj prihod. Dobimo tudi nasvete glede kupovanja kart za vlak. Pisec omeni tudi, da se že nekaj let pogovarjajo, da bi na to pot odšli s kolesi. Doda tudi svoje mnenje in prosi za mnenja drugih. Na koncu lahko preberemo, da predavanja ne odpadejo, bodo pa predavatelji sprejeli odsotnost tistih, ki se bodo popotovanja udeležili.

'Žalostno, da letos nismo mogli na popotovanje :(.'

V zaključku pisec z otožnostjo ugotavlja, da jezikoslovne teme neprimerno bolj razgrejejo sloveniste kot teme iz literature. Drzne si prekiniti debato, preden pride do neljubega slovenističnega ravsanja. Opraviči se vsem, ki so na to temo želeli še kaj dodati.

Vir: Sporočilo

6. domača naloga

Ivan Prijatelj

Izbrala sem slovenskega literarnega zgodovinarja, prevajalca, teoretika in esejista Ivana Prijatelja, ker mi je všeč njegov priimek. Omenila bom le njegova dela. Če želite o njem izvedeti kaj več, kliknite na to povezavo.

Njegova dela:

• Klasje z domačega polja. Zbirka najboljših del slovenskih pisateljev COBISS,
• Drama Prešernovega duševnega življenja COBISS,
• Bleiweis in drugi - pred policijo COBISS,
• Slovenačka književnost. S predgovorom Pavla Popovića COBISS,
• Predhodniki in idejni utemeljitelji ruskega realizma COBISS,
• Slovensko, slovansko in južnoslovansko vprašanje pri Slovencih na prelomu 60-ih in 70-let COBISS,
• Uvod v zgodovino kritike COBISS,
• Duševni profili slovenskih preporoditeljev COBISS,
• Borba za individualnost slovenskega književnega jezika v letih 1848–1857 COBISS,
• Kulturna in politična zgodovina Slovencev od 1848 do 1895 COBISS,
• Izbrani eseji in razprave Ivana Prijatelja, ur. Anton Slodnjak COBISS in
• Izbrano delo, ur. Franc Zadravec COBISS.

Prevedel je tudi poetično povest Jevgenij Onjegin.

VIR: Wikipedija, Ivan Prijatelj

7. domača naloga

Slovenski klasiki v zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev

Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev je knjižna zbirka leposlovne klasike. Začela je izhajati leta 1946 pod vodstvom Antona Ocvirka. Po njegovi smrti je delo nadaljeval France Bernik. Pobudnik zbirke pa je bil Ivan Prijatelj.

Zbirko sestavljajo opusi vseh pomembnih pesnikov in pisateljev od Vodnika dalje. Vanjo ni vključeno le leposlovje, ampak tudi članki, študije, podlistki in korespondence. V njej je največ zvezkov, kar 30, Ivana Cankarja. Njegovi uredniki so Janez Logar, France Bernik in Dušan Voglar. Največji delež avtorjev je moških, saj v Zbirki najdemo le eno žensko. Ta ženska je Zofka Kveder, ki ima tri zvezke. Urednica njenih del je Katja Mihurko Poniž, ki pa je prav tako edina ženska med uredniki. Med uredniki lahko najdemo tudi našega profesorja Mirana Hladnika. Skupaj s Tonetom Pretnarjem sta uredila pet zvezkov avtorja Alojza Gradnika.

Vir: Wikipedija, Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev

8. domača naloga

Literarni leksikon

Zbirko monografskih študij, ki zavzemajo različna glavna vprašanja literarne vede, imenujemo Literarni leksikon. Pobudo za njegov nastanek je dal Anton Ocvirk. V njem najdemo več tematik – splošni literarni pojmi, metode, dobe, gibanja, smeri, vrste, zvrsti, oblike, področja, poetika, stil, verz. V vsakem zvezku najdemo še biografijo, stvarno kazalo, termine in imensko kazalo. V Literarnem leksikonu najdemo 46 zvezkov. Večina avtorjev je moških, najdemo le pet žensk.

Vir: Wikipedija, Literarni leksikon

9. domača naloga

Nalaganje fotografije v zbirko

S pomočjo Registra kulturne dediščine sem si ogledala kulturne objekte v svoji okolici. Bilo jih je kar veliko. Izbrala sem kužno znamenje v Mali vasi v Šmartnu pri Slovenj Gradcu.

Kužno znamenje je kot že povedano postavljeno na križišču v Male vasi v Šmartnu pri Slovenj Gradcu. Postavljeno je v zahvalo za konec kuge, ki je vladala v 17. stoletju in terjala življenja mnogih.

Povezava: Kužno znamenje v Mali vasi > Kužno znamenje v Mali vasi

10. domača naloga

Verjetno še ne zadnje tipkanje

Ker sem skozi vse ure videla, kako pomembno je, da dajemo v skupno dobro, sem za konec pretipkala še eno besedilo. Če meni ne bo prišlo prav, bo sigurno nekoč nekomu drugemu. To besedilo sem našla še ne narejeno nekje pri prejšnjih letih in se odločila, da ga pretipkam.

To besedilo je Prijatelj Juraj.

O Novi pisariji

Uvod

Kaj to delo je, kako je dobilo ime, kako je bilo ime sprva mišljeno in kaj bomo našli v njej?

Kam z avtorjem

Avtor: Miran Hladnik

Prešernova Nova pisarija

Naslov knjige paratizira na naslovu Prešernove satirične pesnitve Kranjska pisarija (objavljena v Kranjski čbelici, 1831), s katero je karikiral ideal ljudskega jezika in nabožnega utilitarnega pisanja kot primerne podlage za slovensko besedno umetnost. v Poezijah je Nova pisarija natisnjena v razdelku Različne poezije. Gre za pogovor med učencem, ki sprašuje in učiteljem (pisarjem), ki odgovarja. S to pesnitvijo je Prešeren ironiziral nasprotnike svoje poetike.

Pismenost

Biti pismen pomeni obvladati znakovni sistem za pisno komunikacijo. Najprej so bili pismeni le redki (elita). Z uvedbo obveznega šolanja pa je pismenost postajala nuja vsakega posameznika. Danes je redkokdo nepismen, zato nepismene družbe veljajo za manj razvite. Razumevanje pismenosti se spreminja. včasih so ljudje pisali le na roko (najprej s peresi, kmalu z nalivniki, šele nato z kemičnimi svinčniki). Danes pa redkokdo piše na roko, saj vsi (razen šolajoče se mladine) pišejo bolj kot ne elektronsko, na računalnikih, tablicah, telefonih ... Po tradiciji pismenost razumemo kot dvojno sposobnost – sposobnost sprejemanja in razumevanja zapisanih informacij in sposobnost njihovega tvorjenja in posredovanja. Obstaja le z aktivno udeležbo v komunikaciji. Pismenosti je več. Obvladovanje različnih pismenosti pa je prednost. Sprecialne pismenosti so sposobnosti komunikacije v zaokroženih skupinah in specifičnih situacijah, nobena od njih ni obvezna (je pa priporočljiva). Samoumevna in obvezna je le splošna pismenost (znajti se v vsakdanji komunikaciji). Bralna oz. funkcionalna pismenost pomeni, da smo izurjeni za pravilno razumevanje sporočil v kulturi, ki ji pripadamo. Danes sporočila največkrat tipkamo na telefon oz. na računalnik. Torej je komunikacija preko monijev in računalnikov že del splošne pismenosti. Elektronska pismenost širi polje demokratičnega - delež žensk je enak deležu moških.

Informacijska družba

Informacijska družba je ime za socialno pradigmo današnjega časa, ki nadomešča starejšo industrijsko družbo. Kultura tiskane knjige se umika drugim informacijskim kanalom. To pa ne pomeni, da bo knjiga "izumrla". Tudi noge in kolesa niso izumrla pa imamo avte.

Wikiji

Wikiji (Wikipedija in sestrska spletišča) so meatafora nove družbene paradigme, poznane pod imenom informacijska družba, sodobne pismenosti in pozitivne utopične vizije prihodnje družbe. Wikiji so izraz za skupek spletišč, ki so vzorčna oblika sodobne pismenosti. Wikimedijina spletišča zajemajo Wikipedijo, Wikivir, Wikiknjige, Wikiverzo, Zbirko, Wikislovar ... Slovenska Wikipedija obstaja od leta 2002. Status člankov na Wikipediji je pod licenco creative commons (cc) – pomeni 'licenca ustvarjalnega ljudstva'. Glavni zavihki so: članek pogovor, uredi in zgodovina. Drugačnost Wikipedije vidimo po tem, da:

• zanjo ni nobene profitne družbe
• ni zaščite avtorskih pravic
• vsak lahko prispeva
• lastna pamet ti pove, kaj je kredibilno ...

Wikiji in šola

Wikispletišča so močno pedagoško orodje.

Avtor

Do 60. let je večji del pozornosti literarnih zgodovinajev bil namenjen avtorju (biografije, spomeniki, jubileji ...). Zanimanje se je nato premaknilo k besedilu (avtonomnost, nemanipulativnost ...). Šele nato, v 80. letih, je postal pomemben bralec (njegovi interesi).

Motivacija za pisanje

Pišemo zase, za druge, za skupnost, zanimanje, raziskovanje. Znanstvenega raziskovanja se lotimo na primeren način s primernimi metodami. Neetično bi bilo zadržati celotno besedilo le zase. Bolezenski sta stanji skribomanije in grafomanije, pri katerih pride do skrajne obsesije s pisanjem. Zelo pomemben je način pisanja. Pisanje, ki se ne ozira na interese publike je nepotrebno in neprofesionalno. Poznamo štiri področja pismenosti:

• za vsakdanje sporazumevanje
• leposlovno
• strokovno, znanstveno
• publicistično.

Izbira jezika

Pri izbiri jezika moramo upoštevati, komu besedilo namenimo. Za raprave v slovenskem jeziku uporabimo slovenščino, itd. Na Wikijih so stvari kvalitetne v tujih jezikih; če kje ni slovenskega prevoda, se taka stran ne toliko promovira (razume jo manjše število ljudi).

Izbira teme

Čimveč tem je dobro. Nekaj je 'kul' zate, nekaj za drugega. Vsakemu kaj pride prav.

Vaje v pisanju

Navaditi se moramo na orodje, s katerim delamo. Tipkovnica in miška, ko pretipkavamo svoja besedila. Besede so 'klikljive', če so v [[]]. Če pride do tipkarske napake to povemo tako; { {redakcija|zatipkana beseda|popravljena beseda} } (med znaki so presledki, da vidimo pravilno obliko). Ne popravljaj avtorjevih morebitnih napak, ker to ni lektura, ampak korektura. :s:sl: pomeni slovenski Wikisource.

Usoda avtorstva

Avtorji imajo svojo zakonodajo. Včasih je bilo biti avtor nekaj zelo spoštljivega.

Soavtorstvo

Če želiš biti soavtor moraš biti potrpežljiv in prilagodljiv:

• delitev dela in zaslug
• odprtost za spremembe, usklajevanje
• zatri ego
• zaupaj ostalim
• pravica veta pri nestrinjanju ...

Objavljanje

Objavljenje na spletu je lahko čisto lahko. Na splet moramo zgolj postaviti besedilo. Včasih je bil pojem 'objaviti', danes je 'spletno objaviti'.

Množični um ali pametna množica

Wikiji so res nasprotje kapitalizmu, ker so zastonj :D.

Avtorske licence

Besedilo je iz pravnega vidika intelektualna lastnina.

Creative commons

Lajšanje dostopa do intelektualnih proizvodov. Vrste cc:

• priznanje avtorstva (BY) – kopiranje, širjenje, karkoli, ampak z navedbo avtorja
• deljenje pod istimi pogoji (SA) – lahko razširjaš le pod licenco, ki je identična licenci izhodiščnega dela
• nekomercialno (NC) – lahko delaš karkoli, le za nekomercialni namen (wiki ne)
• brez predelav (ND) – lahko delaš karkoli, ampak ne predeluješ besedela (wiki ne)

Copyright

Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah. Ščiti izvirna avtorska dela pred zlorabo. Ne preprečuje dostopa do objav – bralec oziroma uporabnik lahko tudi kopira, ampak zasebno. Sedaj velja zašita besedila še 70 let po avtorjevi smrti. Avtor lahko proda ali odstopi pravice in/ali delo (če avtor odstopi oboje nima več pravic do ničesar). Če je avtorjev več, morajo narediti skupno pogodbo za licenco.

Bralec

Prosti dostop

Danes se pričakuje, da bo vse prosto dostopno. Državne institucije in zakonodaja marsikje zavira dostop do znanja. Znanstveni prispevki so lažje zastonj kot literarni. EU navadno financira znanstvene prispevke in zahteva prosti dostop, medtem ko literarnih prispevkov ne financira. OA pomeni prosta dostopnost (ni dovoljeno poseganje v vsebino kot pri free content).

Založbe

Tudi Wikipedijo je treba navesti med vire. Založbe morajo dojeti, da se znanje lahko objavi zastonj. Slavistična revija nima založbe, ker ima dobre urednike.

Repozitorji

Prostor na strežniku za shrambo datotek, dokumentov. Branost le teh je zelo pomembna. Če te nekdo citira, mu je tvoj članek prišel prav. Znanje ni več vredno, če je drago. Slavistična revija, JIS, Primerjalna književnost - vse na spletu in zastonj. Prav tako SlovLit.

Varovanje zasebnosti

Marsikdo vidi le možnost zlorabe, ne pa vseh plusov. Zakon o varovanju osebnih podatkov je šel predaleč!

Kredibilnost

Danes je objavljenje preprosto. Sami moremo presoditi o verodostojnosti izjav.

Aktivizem

Objektivno raziskovanje je praktično nemogoče. Velikokrat pride do slabih razprav o literaturi. Aktivistično javno delovanje je proti vsemu kar je 'od zunaj' in 'od zgoraj', ne mara statistike in zavrže vse dejstva, ki mu ne ustrezajo. Aktivizem ni kritično mišljenje. Kliktivizem je uspeh na politični sceni zaradi socialnih omrežij.

Avtorstvo

Inštitucionalna vezanost okolja. Starost dokumenta. Presoja verodostojnosti.

Strokovno recenziranje

V znanosti utečen postopek za selekcioniranje kredibilnih od nekredibilnih informacij. Recent je strokovnjak, ki mu je znanstvena stroka priznala kompetence za področje recenziranja. Tako se vzdržujejo standardi.

Pravopis

Če pride do napak, podvomimo v kredibilnost napisanega.

Ločila

Poznati moramo razliko med vezajem, pomišljajem in dolgim pomišljajem. Izogibajmo se govorjenja le-ta, namesto tega uporabimo tale. Pazimo, kako uporabljamo narekovaje in katere narekovaje uporabljamo. Dvopičja so levostična. Če ne veš, lahko pogledaš v Slovenski pravopis ;).

Velika začetnica

Celice znotraj tabele pišemo z malo, razen če gre za lastna imena.

Drugo

Če si v dvomi za rabo spola pri glagolu, uporabi moško obliko.

Digitalna pismenost

Formati besedil

• txt – golo besedilo
• doc, docx, rtf, odt – obogateno besedilo
• htm(l) – spletno besedilo
• pdf – natisljivo besedilo
• besedila na wikijih nimajo končnic

Besedilo v wikijih

• ležeči tisk: Nika
• krepki tisk: Nika
• povezave: [[ ]], v ustrezni skladenjski obliki:[[ | ]]
  1. (lojtrica): na začetku oštevilčenega seznama
• < br > – prelom vrstice (dodan presledek, da se vidi v vseh naslednjih primerih)
• < hr > – vodoravna črta
• < center > – centriranje besedila
• < poem > – začetek pesmi; </ poem > – konec pesmi

Navajanje

Čemu sploh citiramo

To je znamenje strokovnega pisanja. Ni dobro niti preveč niti premalo citiranja. Ne 'kradeš' tujih idej, ni plagiat.

Prepisovanje

Plagiat – ne navedba vira oz. citatne oblike. Plagiatorji so lenobe, ki se jim nič ne ljubi, zato le kopirajo in ne spremenijo ničesar. Ni pa vedno lenova, včasih je namerno prilaščanje tujega.

Citatna industrija

Citatni indeksi

Citation index: bibliografska podatkovna zbirka. Iz znanstvenih revij izpisuje sklice na predhodne objave. Indeksi so ločeni po področjih.

Faktor vpliva

Kaže stopnjo uglednosti, vplivnosti znane revije. Meritve so lahko kulturno pristranske. Ne razlikuje med članki in recenzijami. Da bi bila večja citiranost pri enih revijah pride do različnih nemoralnih for.

Slovenske znanstvene revije

Najkvalitetnejše, v njih objavljajo slovenski literarni zgodovinarji:

• Primerjalna književnost
• Slavistična revija
• Dve domovini
• Jezik in slovstvo
• Razprave SAZU
• Studia mythologica Slavica
• Knjižnica
• Phainomena
• Acta Neophilologica
• Traditiones
• Slavia Centralis (Maribor)
• Verba Hispanica

Razprave o slovenski književnosti pa je mogoče najti še v:

• Slovene Studies (ZDA)
• Philological studies (Perm, Skopje, Ljubljana)
• Slavia Meridionales (Varšava)
• Slavica tergestina
• Slavistika (Beograd)
• Pamiętnik Słowiański
• Wiener Slavistisches Jahrbuch

Citatni slogi

Glavni citatni slogi:

• APA (psihologija, vzgoja, družbene vede)
• MLA (jezikoslovje, literarna veda, humanistika)
• AMA (medicina, biologija)
• čikaški (naravoslovje, splošno)
• wikipedijski

Vsak citatni slog ima svoje + in -. Problem je v tem, da jih ne želijo spremeniti, tudi če je res smiselno. Priporočeno citiranje na wikijih: 'Zoran Božič. Vrednotenje Prešernovih pesmi kot recepcijski problem. Slavistična revija 59/2 (2011). 131–46.'

Tehnika citiranja

Citat je iz dveh delov:

1. navedba besedila (narekovaji, drugačen odstavek)
2. navedba vira

Opombe

Včasih so bile zelo pomembne, danes so skoraj nepotrebne. Opombo dodamo samo pri delu, ki ga nimamo navedenega v seznamu na koncu.

Kratki sklici

'[...] smo prebrali pri Koblarju (1984:15) »Večina kupcev raje kupuje cenejše žepne izdaje.« (Žnideršič 1999: 85)

Označevanje navedkov

• narekovaji
• odstavek in drugačen črkovni rez
• izpuščanje iz navedkov in vrivanje svojega besedila vanje

Navedek začnemo z veliko začetnico v oglatem oklepaju. »[K]o že na Kranjskem vsak pisari,« naj tudi mene muza z inspiracijo obdari.

Od kod vse citiramo

Citiramo lahko iz vseh mogočnih virov. Navajamo tako tiskane kot digitalne vire.

Viri in literatura

Delitev virov in literature je smiselna le pri dolgih seznamih. Vir je gradivo, ki je predmet raziskave. Literatura pa je teoretični/metodološki pripomoček za raziskavo.

Zaslon in papir

Ekspert mora danes res dokazati, da ve, kaj dela, saj lahko njegovo delo takoj preverimo. Veliko stvari se seli na splet (sploh zdaj v času korone).

Žanri

• Izvirni znanstveni članek
• Pregledni znanstveni članek
• Strokovni članek
• Poljudni članek
• še veliko drugih

Najuglednejši status je monografija. Lahko je znanstvena, strokovna, uni učbenik, drugi šolski učbenik, priročniki ... Če se želimo povzpeti po akademski lestvici, štejejo le znanstvene objave (teksti v znanstvenih revijah). Več žanrov ima status strokovnega pisanja (npr. esej, predavanje, učbenik, priročnik, navodila, razprava, kritika, članek ...).

Šolsko pisanje

Sem spadajo referat, esej in diplomska naloga (tudi magisterij, doktorat). Prvi namen šolskega pisanja je izpolnitev študijskih obveznosti za oceno. Pisec želi ugoditi mentorjevim pričakovanjem in se drži njegovih navodil.

Popravljanje

Za lekturo ne najdemo angleške ustreznice. V slovenščini pomen lekture nekoč zelo velik (Popotovanje!). Nekateri avtorji so hvaležni zanjo, spet drugim ni všeč. Korekturo danes združujemo z lekturo. Uredništvo; urednik na prvi pogled pregleda besedilo, šele nato gre k lektorju, potem h korektorju. Urednik prav tako usklajuje beseila za objavo in določi zaporedje tekstov.

Komunikacija v stroki

Navedene bodo red redke stvari.

E-pošta

• wikijevski podpis: --Nika Priteržnik (pogovor) 18:50, 28. januar 2021 (CET) (dva vezaja, štiri tilde)

Socialna omrežja'

• citiranje twita: (Mira Hladnik @mhladn. Twitter. 9. feb. 2014).

Slog

Vse oziroma večino smo povedali na vajah.

Sestavni deli

Avtorjevo ime, naslov, izvleček, ključne besede, povezave, kazalo, telo besedila, literatura, priloge.

Napake

Gostobesednost, nerazumljivost, pomanjkljivost konteksta, slogovna zbornost, pristranskost, terminologija, spol in število ...

Iskanje

Cobiss ID

• { {COBISS|ID=xxxxxx} }

x označuje številko knjige v COBISSU.

Digitalna humanistika

Orodja in korpusi

• Nova beseda
• Amebis
• Gigafida
• Kres
• Gos
• Šolar
• Lektor
• Igra besed