Uporabnik:Nika Pinter

Študentka Slovenistike in Filozofije na Filozofski fakulteti UL.

Test 29. 1. 2021

--Nika Pinter (pogovor) 08:25, 29. januar 2021 (CET)

1. Alenka Koron, Miran Štuhec

a) raziskovalci pripovedništva/pripovedi; pripovedovalci

2. Da, saj je od smrti avtorjev minilo že več kot 70. let.

3. Urška Perenič. Beatin dnevnik Luize Pesjak: dogajalni prostor romana. Slavistična revija 66/3 (2018). 251–263. Tudi na spletu. --Nika Pinter (pogovor) 08:37, 29. januar 2021 (CET)

--Nika Pinter (pogovor) 08:44, 29. januar 2021 (CET)

Domače naloge

Prva domača naloga

Trapa Matic. 69

Druga domača naloga

Slavistična revija

Časopis za jezikoslovje in literarne vede

Izdaja jo Slavistično društvo Slovenije in je osrednji slovenski znanstveni časopis za področje jezika in literarne vede. V njej se objavljajo strokovni članki s področja jezikoslovja in literarnih ved. Najdemo jo tudi na dLibu. Njen prvi urednik je bil Anton Ocvirk, ki sta ga nasledila Tine Logar in kasneje Jože Toporišič. Danes je glavni in odgovorni urednik Miran Hladnik. Področna urednika sta Ada Vidovič Muha, ki je zadolžena za jezikoslovje, in Vladimir Osolnik, ki ureja področje literarne vede. Tehnična urednica je Urška Perenič.

Članek

Matevž Kos. Župančič in Nietzsche. Slavistična revija 48/3 (2000). 331-348.

Razprava Matevža Kosa sestoji iz filozofije meni zelo ljubega nemškega filozofa Friedricha Nietzscheja ter literarnih besedil Otona Župančiča, ki so v neposredni ali posredni zvezi z Nietzschejevo filozofijo. Tematska sklopa, ki sta zastopana v razpravi, kritika krščanstva in kult umetnika oz. ustvarjalnosti, Kos razvije z dialogom med ničejanstvom v povezavi z Župančičevimi literarnimi deli, predvsem v pesniškima zbirkama Čaša opojnosti in Čez plan.

Slovenci konec 19. stoletja še nismo premogli pravega filozofskega sogovornika in to se pri percepciji Nietzscheja vsekakor pozna, saj ne more iz svojih ideoloških okvirjev, ampak vseskozi ostaja na ideološko-kulturnem nivoju. Izjeme srečamo šele s pojavom literarne moderne okoli leta 1918, ko je bilo konec prvega, nekritičnega, ne pa tudi nepristranskega sprejemanja Nietzscheja.

Razpravi je bilo lahko slediti, četudi se dotika raznolikih tematik. Predvsem mi je bilo všeč, da Kosova interpretacija Nietzscheja ne vsebuje elementov, v katerih bi lahko zaznali vpliv drugih mislecev, tako kot je to moč zaznati npr. pri slovenskem filozofu Ivu Urbančiču, ki ima precej heideggerjansko razvijanje vprašanj.

Tretja domača naloga

Primerjalna književnost

• slovenska znanstvena revija Primerjalna književnost izhaja od leta 1978
• objavlja razprave s področja primerjalne književnosti, literarne teorije, literarne metodologije, estetike in drugih strok, ki obravnavajo literaturo in njene kontekste
• posebno pozornost posveča multidisciplinarnosti
• izdajatelj: Slovensko društvo za primerjalno književnost
• izhaja trikrat letno
• objavlja prispevke v slovenščini ali angleščini, izjemoma tudi v drugih jezikih
• vsi članki so recenzirani

Članek

Blaž Zabel. Prihodnost klasične filologije in globalizacija. Primerjalna književnost 41/2 (2018). 201–214.

Razprava govori o prihodnosti klasične filologije v času globalizacije ter razlikah med klasično filologijo in študijami svetovne književnosti.

Avtorjev namen članka je razmislek o povezavi klasične (starogrške in latinske) književnosti in sveta, predvsem v kontekstu globalizacije, ki zaznamuje tudi literarni trg (to se kaže na primer v tržnem razumevanju književnosti, pojavu literarnih del, namenjenih globalnemu trgu, pa tudi v nekaterih literarno-teoretskih predpostavkah).

Korpus besedil, ki jih pri svojem raziskovanju upošteva klasična filologija, je v primerjavi s korpusom besedil, ki se jim posvečajo druge literarnovedne discipline, izrazito majhen in obvladljiv, hkrati pa je podvržen specifični metodologiji, tj. filološko natančnemu branju.

Zabel meni, da sta obe specifiki klasične filologije »skoraj diametralno nasprotni pretenzijam študij svetovne književnosti« (2018: 207). Rešitev prikaže s postavitvijo klasične filologije v kontenkst z ostalimi »klasičnimi« književnostmi (npr. egipčansko, afriško, kitajsko in japonsko ...) in omilitvijo metodologije.

Kot bivša študentka stare grščine se s slednjim predlogom ne strinjam v celoti, saj sem izkusila (in se zavedam), kakšno razliko v prevodu lahko naredi napačno razumljena in/ali prevedena beseda, konstrukcija itd. Je pa spotikanje ob prevode besed v klasični filologiji morda res pretirano - ravno ta in podobne pikolovskosti znajo študenta odvrniti od študija. Tako bi razmislek zaključila z besedami Solona: »Μηδέν ἄγαν˙« (Ničesar preveč!).

Četrta domača naloga

Janko Glazer: Ciproš

Spominu sina

Ko ciproš zacveti,
so naše frate rdeče:
tako iz rane speče
kdaj se pokaže kri.

Kjer rastel, zelenel
je gozd dreves košatih
in ptic v njem - nad krilatih -
je zbor brezskrben pel;

kjer bučal je vihar
skoz veje in vrhove
in poln moči njegove
bil svet je, vsaka stvar - :

tam frata zdaj leži;
le ciproš cvete rdeče:
kakor iz rane speče
pokaže kdaj se kri.

Analiza

Pesem je sestavljena iz štirih kitic in ima vseskozi oklepajočo rimo. Lirska pesem, ki preko impresionističnih podob narave in simbolike barv izraža avtorjevo trpljenje ob izgubi sina. Glavna tema: smrt, izražena z motivi narave, cvetenja, krvi in predvsem rastline ciproš. Pesnikova bolečina je izražena zelo neposredno v zadnjih dveh verzih prve in zadnje kitice - ubesedi jo kot rano, ki se še vedno celi (tako kot se pohorske trate vsako leto znova pokrijejo s cvetjem ciproša, ki je rdeče barve).

• Prva kitica: ciproš je cvetje rdeče barve, ki spominja na kri. V pesmi simbolizira spomin na sina, ki je umrl. Smrt sina je rana, ki avtorja neprenehoma boli. To primerja s posekanim gozdom, na mastu katerega vzcveti samo ciproš.
• Druga kitica: dokler je gozd živel, je v njemu bilo življenje, saj se je slišalo ptičje petje. Tako je tudi sin imel lepo in živahno življenje, preden bi se to zaključilo.
• Tretja kitica: vihar, ki močno prodira skozi veje in vrhove, napove spremembo. Vihar uniči svet oz. gozd, kar označuje, da konec usode doseže sina.
• Četrta kitica: podobna prvi kitici, vendar v tej avtor zamenja vrstni red. Ko ponazori, da raste samo ciproš, lahko interpretiramo, da je pesniku ostala le bolečina izgube sina.

Avtor

Janko Glazer je bil slovenski pesnik, literarni zgodovinar, knjižničar in urednik. Rodil se je v Rušah pod Pohorjem leta 1893. Obiskoval je klasično gimnazijo v Mariboru in že v gimnazijskem obdobju je v Ljubljanskem zvonu objavil svojo prvo pesem Spomenik. Leta 1913 je začel študij slavistike, germanistike in filozofije v Gradcu. Zaradi nezadovoljstva se je leta 1914 prepisal na dunajsko univerzo, kjer je študiral prirodoslovje. Leto kasneje se je vrnil v Gradec, kjer je študiral prirodoslovje in kemijo. Po prvi svetovni vojni se je zopet posvetil germanistiki in slavistiki. Leta 1922 pa je diplomiral na ljubljanski univerzi. Med študijem se je poročil z Marijo Robnik, kmečkim dekletom s Čandrove domačije na Pohorju, s katero je imel dva otroka. Jeseni leta 1920 je postal profesor slovenščine in nemščine na klasični gimnaziji v Mariboru, kjer je prevzel tudi vlogo menotrja mladim nadobudnim literatom. Zaradi izjemnega delovanja so ga zaposlili v mariborski Študijski knjižnici, katere ravnatelj je postal leta 1931. Med drugo svetovno vojno je bil izgnan v Srbijo, od koder se vrne leta 1945. Takrat je spet prevzel ravnateljstvo ter s časom postavil trdne temelje za današnjo Univerzitetno knjižnico v Mariboru. Leta 1959 se je upokojil, vendar je še vedno urejal rokopisni oddelek UKM. Umrl je 2. februarja 1975 na svojem domu v Rušah.

Izdal je tri pesniške zbirke: Pohorske poti (1919), Čas-kovač (1929) in Ob jesenskem ekvinokciju (1946). Pisal je tudi ocene leposlovnih del, razprave iz literature, etnografije in razne zgodovinske zapise, ki jih je objavljal večinoma v Časopisu za zgodovino in narodopisje, življenjepise. Uredil je tudi več antologij: Slovenska narodna lirika (1920), Prešernove nemške poezije (1950), Župančičeve Izbrane pesmi (1948), Jaz in ti (1952), Pesmi za otroke (1963) in Sto pesmi za otroke (1974). Leta 1953 je pri založbi Obzorja izšel izbor njegovih pesmi z naslovom Pesmi in napisi. Leta 1968 je ista založba spet izdala nov izbor z naslovom Pohorje. Istega leta je prejel Prešernovo nagrado. Ob stoletnici njegovega rojstva je izšel tretji izbor njegovih pesmi, ki ga je uredila njegova hči, pesnica, literarna zgodovinarka, prevajalka in urednica, Alenka Glazer.

Tema, objave in odmev poezije

Osrednji problem pesmi je smrt sina, ki pesniku povzroča trpljenje. Ta bolečina se skozi pojavlja.Pesem je nastala leta 1948, tri leta po smrti pesnikovega sina, ki je padel v bojih pri Brčkem. Poezija odmeva spomine na grozote 2. svetovne vojne, v kateri je umrlo veliko ljudi. Pesem je bila objavljena v antologiji mariborskih pesnikov po izboru Roberta Titana Felixa Ko ciproš zacveti (2014).

Bralna uprizoritev leta 2015, SNG Maribor

Bralna uprizoritev poezije Ko ciproš zacveti v izvedbi članov igralskega ansambla mariborske Drame predstavlja pesmi mariborskih pesnikov in pesnic od začetka 20. stoletja do danes, vključene v jubilejno številko revije Dialogi (ob 50-letnici izhajanja) leta 2014 pod naslovom Antologija mariborskih pesnikov, ki jo je uredil in pesmi izbral Robert Titan Felix.

Viri

• Janko Glazer. Wikipedija 14. maj. 2016.
• Stane Kocutar. O pesniku, ki je ostal brez Glazerjeve nagrade (Spomničice). Radio Maribor 21. mar. 2019.
• SNG Maribor: Ko ciproš zacveti. sng-mb 21. 11. 2020.

Peta domača naloga

SlovLit - slovenska literarna veda

SlovLit je forum, ki združuje zainteresirane literarne zgodovinarje in jezikoslovce. Omogoča sprotno izmenjavo mnenj o aktualnih strokovnih vprašanjih literarne vede, jezikoslovja, slovenistike, humanistike in akademskega izobraževanja. Leta 1995 so začele v elektronski obliki tedensko izhajati Novice Oddelka za slovanske jezike in književnosti. Na podlagi tega je idejni vodja in urednik Novic, Miran Hladnik, profesor na Oddelku za slovenistiko na Filozofski fakulteti UL, v septemberu 1999 osnoval SlovLit.

Mnenje

Za forum SlovLit sem izvedela šele na faksu, prej niti nisem pomislila, da takšni forumi obstajajo. Ko sem ob prvem obisku preživela šok ob, po mojem mnenju, grafično neprivlačni strani (vendar se zaradi odsotnosti kompetentnosti za tovrstna področja raje ne bom pritoževala), sem ugotovila, da form ne pogojuje vedno vsebine. Preletela sem zadnjih nekaj objav in ugotovila, da je to odlično mesto, kjer lahko spremljam aktualno dogajanje na področjih, ki me zanimajo. Razveselila sem se množice vabil na različne razprave, predstavitve in ostale dogodke, saj bom z njihovo pomočjo gotovo težje zgrešila kaj zanimivega. Vsekakor se mi zdi tovrsten forum dobra in uporabna ideja. Vsekakor ga bom ob kakšni minuti premora med vrsticami literature z veseljem odprla.

Sporočilo

6. avgusta 2010 je Miran Hladnik na forum posredoval vabilo Koroškega pokrajinskega muzeja, enote Ravne, na osmo tradicionalno srečanje na Prežihovi bajti, ki se je odvijalo 10. avgusta 2010. Takratno srečanje, ki je bilo posvečeno sedemdesetletnici izida Samorastnikov, je zajemalo predavanje o Samorastnikih, predstavitev nove izdaje prej omenjenega Prežihovega dela in nove izdaje Prežihovega romana Jamnica ter igrani monolog Mete Hudabivšek. Objava je bila vabilo na prireditev, za katero mi postaja vedno bolj žal, da se je nisem udeležila tudi sama.

Šesta domača naloga

Literarni zgodovinar

Literarni zgodovinar je strokovnjak za literarno zgodovino. Literarna zgodovina je eno od poglavij literarne vede, ki se ukvarja z literaturo - leposlovjem, književnostjo - v njenem časovnem in razvojnem zaporedju. V popularni rabi pojem literarni zgodovinar poimenuje vsakega literarnega znanstvenika (ne glede na to, ali se z literaturo ukvarja z zgodovinske ali s teoretične perspektive). V ožjem smislu pa je literarni zgodovinar strokovnjak za posamezno nacionalno literaturo. Pojem svetovna literarna zgodovina vključuje praviloma kanonizirana le dela in avtorje dominantnih nacionalnih literatur zahodne civilizacije. Nekaj naših literarnih zgodovinarjev: Ivan Grafenauer, Anton Slodnjak, Gregor Kocijan, Anton Ocvirk, Janko Kos, Matevž Kos, Josip Vidmar, Janez Trdina, Jože Toporišič, Janez Vrečko, Vanesa Matajc, Boris A. Novak, Miran Hladnik, Metka Županččič ...

Alojzija Zupan Sosič

Alojzija Zupan Sosič je slovenska literarna zgodovinarka in literarna teoretičarka, rojena 13. marec 1964 v Trbovlju. Je redna profesorica za slovensko književnost na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete UL. Leta 1998 se je zaposlila kot asistentka na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete UL in leta 2001 postala doktorica literarnih znanosti. Naslednje leto je postala docentka za slovensko književnost. Leta 2008 je postala izredna profesorica za slovensko književnost, leta 2013 pa redna profesorica za slovensko književnost. Več let je bila članica maturitetne komisije, kateri je eno leto tudi predsedovala; še vedno pa je članica dveh mednarodnih revij. Prejela je Priznanje za pedagoško in raziskovalno delo (FF, 2014) in Priznanje za nadpovprečno pedagoško delo (Študentski svet FF, 2017).

Predsedovala je žiriji za najboljšo slovensko zgodbo (Fabula) in najboljši slovenski roman (kresnik), sodelovala pa tudi v žiriji za Prešernove nagrade. Je podpredsednica upravnega odbora za Cankarjevo nagrado. Vodila je projekt z naslovom Drugi v slovenski in bosanski književnosti (1999–2003) in sodelovala v različnih projektih, šest let je bila predsednica programa STU, trenutno pa je članica uredniškega odbora mednarodne revije Slovenica in Ars@humanitas. S svojimi prispevki sodeluje na mednarodnih konferencah in simpozijih doma in v tujini.

Dela

Objavila je knjige in razprave v slovenščini in drugih jezikih. Je tudi soavtorica srednješolskih učbenikov in znanstvenih monografij. Uredila je več antologij in zbornikov simpozijev oziroma seminarjev, objavila pa tudi štiri samostojne znanstvene monografije, med katerimi je zadnja Teorija pripovedi (2017). Področja njenega znanstvenega zanimanja so: sodobna slovenska pripoved, predvsem najnovejši slovenski roman, slovenska ljubezenska poezija, literatura žensk, spolna identiteta, teorija pripovedi in literarna interpretacija.

SEZNAM IZBRANIH PUBLIKACIJ (znanstvene in strokovne publikacije)

• Zavetje zgodbe: sodobni slovenski roman ob koncu stoletja. Ljubljana: Literarno umetniško društvo Literatura. 2003.
• Robovi mreže, robovi jaza: sodobni slovenski roman. Maribor: Založba Litera. 2006.
• V tebi se razraščam. Antologija slovenske erotične poezije. Ljubljana: Mladinska knjiga, zbirka Kondor. 2008.
• Na pomolu sodobnosti ali o književnosti in romanu. Maribor: Litera. 2011.
• Lojze Kovačič, Življenje in delo (soavtorstvo). Ljubljana: Študentska založba. 2009.
• Svetovni dnevi slovenske literature. Almanah (soavtorstvo in souredništvo). Ljubljana: Filozofska fakulteta. 2006.
• Antologija sodobne slovenske literature(souredništvo). Ljubljana: Filozofska fakulteta. 2010.

Sedma domača naloga

Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev

Zbirka Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev je osrednja znanstvenokritično urejena knjižna zbirka slovenske leposlovne klasike, hkrati tudi najstarejša in največja kontinuirana knjižna zbirka v slovenskem jeziku. Poglavitno merilo za uvrstitev v zbirko je kanoniziranost avtorja. Monografija o pesniku ali pisatelju običajno izide kot sklep njegovega zbranega dela. Je torej vrh in znanstvena sinteza kritične izdaje avtorjevega opusa, zato podaja čim bolj vsestranski pogled na pisateljevo življenje in delo. Vsaka monografija praviloma obsega nekatere splošne elemente, zlasti: biografija pisatelja z ustrezno podrobnimi, pozitivno preverjenimi biografskimi podatki; prikaz pisateljevega literarnega ustvarjanja, po dobah ali v celoti, po potrebi prepleten z interpretativnimi elementi; prikaz literarne recepcije in odnosa med pisateljem in družbo. Z zbirko so znanstvene izdaje dosegle v slovenski literarni vedi svoje sistemsko mesto.

Uredniki

Anton Ocvirk je ustanovitelj zbirke, ki jo je urejal od leta 1946 do svoje smrti leta 1980. Pobudnik zbirke je bil Ivan Prijatelj, ki je z izdajama Josipa Jurčiča in Ivana Tavčarja podal vzorec takšnega uredništva. Tega leta je postal glavni urednik France Bernik, ki je zbirko urejal do konca leta 2010. Dosedanja glavna urednika sta v njej izdala glavnino slovenske literarne klasike.

Od založbe DZS je prešla k založbi Obzorja, po propadu Obzorij leta 2002 pod mariborsko študentsko Založbo Litera in leta 2010 pod Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Do leta 2009, ko je zbirko prevzel ZRC, je izšlo 233 knjig zbranih del in 9 monografij, če ne štejemo, da so nekatere izšle v več zvezkih, bile ponatisnjene in celo na novo izdane.

Zbirka tudi pod uredništvom Matije Ogrina ohranja temeljne konceptualne značilnosti, ki so ji bile določene že ob začetku (objava celotnega literarnega opusa izbranega avtorja po že utrjeni znanstveno-kritični metodi), ob tem pa je pripravljena tudi na moderne, elektronske načine objavljanja in posredovanja besedil. Po novem bo imel glavni urednik ob sebi uredniški odbor, ki mu bo svetoval, pregledoval posamezne zvezke in imel recenzentsko vlogo. Čedalje težje je namreč upati, da bi en sam človek lahko imel dovolj velik znanstven pregled nad celotno slovensko literaturo. Uredniški odbor sestavljajo Marijan Dović, Matevž Kos, Matija Ogrin, Luka Vidmar in Tomo Virk.

Osma domača naloga

Literarni leksikon

Literarni leksikon je zbirka monografskih študij o glavnih vprašanjih literarne vede. Od leta 1979 do 2001 jo je v okviru zbirke Studia litteraria izdajal Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede pri ZRC SAZU v sodelovanju z DZS. Literarni leksikon sestavljajo samostojne študije, ki so izhajale v tematsko zaokroženih zvezkih. Prvi zvezki so izšli na začetku leta 1979 (z letnico 1978). Izdanih je bilo 46 zvezkov in zbirka je bila okvirno zaključena leta 2001. Pobudo za nastanek je sredi šestdesetih let podal Anton Ocvirk. Leksikon si je zamislil kot znanstveno delo, namenjeno širši problemski obravnavi osrednjih strokovnih vprašanj. Prvotno zamišljeno manj obsežno obdelavo gesel po abecednem zaporedju je zamenjalo manjše število podrobneje študijsko obdelanih gesel, izpuščena pa so bila vsa, ki niso bila tako tesno povezana z dogajanjem v slovenski literaturi oziroma z njenim zgodovinskim razvojem.

Zvezki

Pojmi so prikazani z mednarodnih zgodovinskorazvojnih vidikov. Posebej podrobno so obdelani njihov sprejem, preobrazba in vloga v slovenski literaturi. Izdane študije sodijo v več tematskih skupin: splošni literarni pojmi, metode; dobe, gibanja, smeri; vrste, zvrsti, oblike, področja; poetika, stil, verz. V vsakem zvezku so dodani še: bibliografija, v kateri so poleg izbora najpomembnejših tujih navedena vsa za temo relevantna slovenska strokovna dela, stvarno kazalo, ki navaja v študiji obravnavane termine ter imensko kazalo, ki zajema vse avtorje, obravnavane oziroma omenjene v študiji in bibliografiji.

Nekaj meni najzanimivejših zvezkov:

• Anton Ocvirk: Literarna teorija
• Janko Kos: Literatura
• Anton Ocvirk:Evropski verzni sistemi in slovenski verz
• Miran Hladnik: Trivialna literatura
• Andrej Inkret: Drama in gledališče

Deveta domača naloga

Nalaganje fotografije na spletišče Wikimedia Commons

S pomočjo Registra kulturne dediščine RKD sem si ogledala kulturne objekte v svoji neposredni okolici. Živim v Vrbi (ne, ne Prešernovi, tisti na Štajerskem - na Dobrni) in sem bila zelo presenečena, koliko kulturne dediščine imamo v občini Dobrna. Od spomenikov padlim v vojni in žrtvam letalske nesreče, do kozolcev, vil in kleti (kako pak, saj smo Štajerci). Bilo je izjemno zanimivo raziskovanje, ki se ga bom še z veseljem kdaj poslužila. Žal pa nisem zasledila nobenega literarnega obeležja v bližini. "Najbližje" temu je vila Ružička, v kateri se je konec 19. in začetek 20. stoletja izvajal pouk. Ker je stavba v zelo slabem stanju, praktično porušena, sem se odločila, da fotografiram in objavim obeležje, ki mi je razdalno najbližje. To je podružnična cerkev sv. Nikolaja, ki ga okoliški prebivalci imenujemo sv. Miklavž. Ogledate si jo lahko na tej povezavi.

Deseta domača naloga

Moje kulturno udejstvovanje

Na javnih spletiščih se nočem pretirano izpostavljati, a vseeno vsake toliko časa objavim fotografijo na socialno omrežje Instagram in v opis pripišem misel iz literarnega dela, ki se mi je vtisnila v spomin ali pa se mi zdi zanimiva, primerna v kontekstu s fotografijo. V gimnazijskih letih sem bila več vpeta v kulturno vzdušje kot pa sedaj v korona časih. Pisala sem za šolski in lokalni časopis ter pomagala organizirati kulturne prireditve in razne koncerte. Sodelovala sem tudi pri gledaliških igrah. Čeprav nimam velikega vpliva na širšo javnost, vsem, da imam vpliv na svoje prijatelje, ki sem jih čez leta vse bolj navdušila nad književnostjo, gledališčem in kulturo nasploh. Nekateri so z menoj prvič prestopili prag Drame LJ, MGL-ja in/ali Mariborske Drame, druge sem končno prepričala, da se z menoj udeležijo odprtja kakšne zanimive razstave, tretji pa so glasbeniki, tako da oni mene vabijo na koncerte, kjer podpiramo domače izvajalce. Zdi se mi pomembno, da podpiramo lokalne, (ne)poznane umetnike in jim damo priložnost, da nas navdušijo.

Dodatno tipkanje

Pri predmetu Slovenska književnost 19. stoletja smo dobili v branje delo Marko Kraljevič i Musa kesedžija, a ga na wikiverzi nisem našla. Odločila sem se, da olajšam delo nadaljnjim generacijam in ga v dobrobit kulture natipkam: Marko kraljevič i Musa kesedžija Št.6

Urejanje wikipedijskih gesel

• Glasba v antični Grčiji
• Parmenid

Širjenje lastnega poznavanja

V zadnjem tednu predavanj sem urejala in dopolnjevala svoje domače naloge, tako naletala na nalogo o Alojziji Zupan Sosič in opazila, da je prejela že kar nekaj nagrad. Ker o nagradah nisem imela veliko predhodnega znanja, sem se odločila, da področje raziščem in svoje znanje nadgradim.

Slovenske nagrade za književnost

• Cankarjeva nagrada: podeljeno za najboljšo izvirno knjigo minulega leta
• Desetnica: podeljeno za otroško in mladinsko književnost
• Grumova nagrada: podeljeno za najboljše slovensko dramsko besedilo
• Kersnikova nagrada: podeljeno za najboljši slovenski roman preteklega leta
• Levstikova nagrada: podeljeno za otroško in mladinsko književnost
• Nagrada Mira: podeljeno za izjemne dosežke na področju literarne ustvarjalnosti žensk
• Prešernova nagrada: najvišja priznanja RS za dosežke na področju umetnosti
• Prežihova nagrada: podeljeno za najboljše izvirno delo
• Rožančeva nagrada: podeljeno za najboljšo esejistično zbirko
• Sovretova nagrada: podeljeno za življenjsko delo na področju prevajanja
• Stritarjeva nagrada: podeljeno za literarno kritiko
• Urška
• Večernica: podeljeno za najboljšo mladinsko delo
• Veronikina nagrada: podeljeno za najboljšo pesniško zbirko
• Župančičeva frulica: podeljeno za šolske pesnike in deklamatorje

Enajsta domača naloga

Priprava na test

Sporočilo iz SlovLit navedeno za seznam literature:

• Boža Krakar Vogel. Krakarjevi dnevi. SlovLit. 13. 2. 2020.

COBISS citiranje:

• Urška Perenič. Leposlovje Milice S. Ostrovške v reviji Ženski svet (1923-1941). Slavistična revija 55/3 (2007). 463-472. COBISS

Kofetkanje z Novo pisarijo

Uvod

• Dopolnjuje šest natisov literarnovednega priročnika Praktični spisovnik/Šola strokovnega ubesedovanja
• Pismenost v začetku 19. stoletja pomenila slovnico (v naslovu Vodnikove knjige)
• Pismenost je prešla v izraz znanje branja in pisanja - danes znanje

Wikimedijska spletišča z izjemo Wikivira namenjena gojenju skupnega avtorstva (neposredni posegi, vpogled v hisotorjat nastajanja in princip sprotnega nastajanja – spodbujanje beročih k povratnim informacijam in dopolnjevanju). Wikiknjige so razumljene kot rastoče knjige.

• Naslov knjige naslanja na satirično pesnitev Franceta Prešerna z naslovom Kranjska pisarija, objavljena v 2. zvezku zbornika Kranjska Čbelica.
• Monografije v slovenščini leta 1830: 50; leta 2010 pa 30.000

Pismenost

Biti pismen pomeni obvladovati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo.

• 18. stoletju z obvezni šolstvom začela pismenost spreminjati iz privilegija v nujnost
• danes pismenost določa prag civiliziranost in se bliža št. 100

Pismenost danes razumemo kot dvojno spretnost: sposobnost sprejemanja in razumevanja zapisanih informacij in sposobnost tvorjenja in posredovanja. To so specialne pismenosti, tj. sposobnost komunikacije v zaokroženih skupinah in specifičnih situacijah. Vsaka znanstvena disciplina ima svoj jezik, vsaka religija svoje izrazne formule.

• samoumevna in obvezna je le splošna pismenost, ki vključuje spretnosti za znajdenje v vsakdanji komunikaciji
• bralna oz. funkcionalna pismenost pomeni, da smo izurjeni za pravilno razumevanje sporočil v kulturi, ki ji pripadamo
• št. publicistov v SLO – 16.000-18.000, blogerjev 46.000

Informacijska družba

Informacijska družba (informacijska doba, digitalna doba, računalniška družba) je ime za socialno paradigmo današnjega časa, ki nadomešča starejšo industrijsko družbo (industrial society). Pojmovni repertorar za njeno utemeljevanje:

• participativna kultura (participatory society),
• družbeni mediji (social media),
• družabna omrežja (social networks),
• fanovska kultura, ki so v opoziciji s starejšimi koncepti Gutenbergove galaksije, knjižne kulture

Tisk knjige postaja čedalje bolj nostalgičen, umika se informacijskim kanalom.

Wikipedija in sestrska spletišča pod streho neprofitne organizacije Wikimedia so metafora nove družbene paradigme, poznane pod imenom informacijska družba (information society), sodobne pismenosti in pozitivne utopične vizije prihodnje družbe.

Razlogi za predanost:

• lahka dostopnost (z iskanjem informacij ne izgubljamo časa, ker se Wikipedija pojavi na vrhu zadetkov)
• voluntarizem (objavljanje ni povezano z mislijo na ekonomski profit, ampak zgolj s tešenjem radovednosti in pridobivanjem znanja)
• kooperativnost (ki ukinja prakso individualnih objav, globalne nepovezanosti, lokalne in strokovne samozadostnosti ter avtorskega napuha, ki bremenijo humanistične discipline)

Slovenija na lestvici jezikov na 40. mestu po številu člankov na Wikipediji in njihovi kvaliteti (obsegu, številu povezav, redakcij ipd.). Njena »pravična« uvrstitev (glede na število govorcev) bi bila nekje okrog 150. mesta.

Wikipedija se razlikuje od drugih publikacijskih možnosti, ker:

• za njo ne stoji ne država ne mednarodne profitne družbe
• slovenska Wikipedija nima nobenega zaposlenega
• piscem ni za zaščito svojih avtorskih pravic
• prispeva lahko vsakdo (emancipatornost, odgovornost)
• uveljavlja sodelovanje (kooperacijo) namesto tekmovalnosti
• so objave neposredno mednarodno primerljive (s kliki na drugojezična gesla, nanizana ob levem robu, se razkrije, v kolikšni meri je geslo nacionalno specifično)
• je samorefleksivna, k čemur prispevajo pogovorne strani člankov in možnost ogleda historiata gesel

Wikiji

Wikiji (havajsko wikiwiki ’res hitro’) je žargonski izraz za skupek spletišč, ki so se z Wikipedijo v jedru pojavila 2001 in so vzorčna oblika sodobne pismenosti. Spleta ne vidijo le kot vira informacij, ampak kot prostor, kjer informacije oblikujemo in objavljamo sami, in to na svojo pobudo, brez želje po zaslužku, v sodelovanju z drugimi in zunaj inštitucij.

• wikimedia = wikipedija (spletna enciklopedija za pojmovnik strok, popis leposlovnih in strokovnih avtorjev, inštitucij, dogodkov, besedil ipd.) + wikivir (za stara besedila v javni lasti) + wikiknjige (za naše knjige in priročnike) + wikiverza (za seminarje, projekte, predavanja) + wikislovar + zbirka (za slikovno gradivo) + vrsta drugih špecialnih spletišč
• tudi druga spletišča: Butalopedija, Wikipeetia: The misspelled encyclopedia (parodična varianta Wikipedije), Koropedija (koroška wikipedija), Karl-May-Wiki
• nekateri oddelki in literarnovedni projekti: English and Comparative Literature Department, Prostor slovenske literarne kulture
• spletna računalniška tehnologija druge generacije (splet 2.0)
• možnost uporabnikovega (bralčevega) poseganja v spletišče

S kvaliteto člankov na Wikipediji se meri vitalnost jezikov in njihova sposobnost preživetja (kot posebna jezikovna entiteta obstajamo samo, če obstajamo tudi na Wikipediji):

• 16. stoletje: Biblija (slovenščina 11. jezik - 1584)
• 19. stoletje: epska pesnitev (Prešernov Krst pri Savici - 1836)
• konec 20. stoletja: prevod »biblije našega časa« - operacijskega sistema Okna (1981) -> slovenščina je bila leta 1995 najmanjši, 30. jezik, v katerega so bili prevedeni »windowsi« (danes v več kot 56 jezikov, jezikovni pripomočki za 137 jezikov)
• Slovenska Wikipedija obstaja od leta 2002 (eno leto za angleško), leta 2016 je presegla 150.000 gesel (to pomeni 0,5-odstotno udeležbo slovenščine pri akumuliranem znanju)
• slovensko geslo doživi povprečno 14 urejanj

Vodilni gesli wikiskupnosti sta kreativnost in svoboda -> svoboda, enakost in bratstvo.

• licenca creative commons (cc) - 'licenca ustvarjalnega ljudstva'
• tradicionalna avtorska zakonodaja - copyright ©
• avtoriteta - razumljena kot ovira kreativnosti posameznika in njegovi svobodi
• uveljavljanje avtorstva - kot stvar ega in želje po honorarju
• utečeni recenzijski postopki (peer reviewing) - zagotavljajo kredibilnost (verodostojnost, zanesljivost) znanstvenih objav
• objave kontrolirajo zavzeti posamezniki, ki tvorijo wikiskupnost in niso nujno eksperti za kontrolirana področja
• »mesto spomina«, ki odslikava spremembe v razumevanju preteklosti
• nevtralno stališče (nepristranskost, neutral point of view (NPOV)) - eden glavnih principov
• moralna ekonomija - skupek normativnih prepričanj in pričakovanj v skupnosti
• za Slovence kulturno blagodejno: princip dajanja, ne delitve; princip pomoči namesto privoščljivosti, prostovoljno zastonjkarstvo, vpetost v svet, naslonitev na lastno pamet (tudi premišljeno kršenje pravil, ko postanejo preveč moteča), pluralnost (ekskluzivne resnice tipa »tako in nič drugače«), potrpežljivost, zavest o nedokončnosti in spreminjavem značaju znanja
• podaljšanje obdobja po avtorjevi smrti, po katerem njegovo delo postane javno dobro, s petdeset na sedemdeset let

Wikiji in šola

• 2004 - pojavi se potreba po popisu skupinskih projektov
• 2005 - fakultetnih seminarji (na teologiji in na zgodovini, kmalu za tem na slovenistiki in na pedagoški fakulteti)
• 2007 - študentski wikiprojekti dobili na seznamu projektov svoje poglavje
• Wikipedija ni nadomestek za spletno učilnico, kvečjemu Wikiverza - nekakšen peskovnik ali pripravljalnica za vstop v vedno zahtevnejšo Wikipedijo
• orodja za učenje in poučevanje na daljavo, nekatera zastonj, prostodostopna (Moodle) in odprta javnosti (MOOC), vendar Wikiverza enostavnejš

Avtor

Generacija literarnih zgodovinarjev (do 60. let 20. stol.) je pozornost usmerjala k besedilu - avtonomnost umetniškega besedila. V 80. letih spet usmeri pozornost k bralcu in njegovim interesom, potrebam, obzorju ...

• trivialna literatura, ki je literatura za bralca

Porast empiričnih socioloških razprav in terminološke spremembe, ki so besedilom odvzele nekaj avre:

• ustvarjanje > proizvodnja, besedna umetnina > tekst, poezija > verzi(fikacija)

Ni več pomembno besedilo »kot tako« (samo po sebi, an sich), ampak se njegova teža določa v razmerju do bralca, zgodovinskega in aktualnega.

Motivacija za pisanje

Etično sprejemljivo je samo tisto pisanje, ki izvira iz zanimanja za témo sámo, ne pa raziskovanje in pisanje z namenom samo promocije avtorja, manipulacije rezultatov ali manipulacije in zlorabe zainteresirane publike oz. strokovnih bralcev. S teorijo funkcij smo pismeni na 4 področjih:

• za vsakdanje sporazumevanje
• leposlovje
• strokovno in znanstveno
• publicistično in novinarsko

Razlika med zvrstmi je v prostoru objave in namembniku:

• znanstvene: objave v revijah, zbornikih, knjigah in spletiščih, ki imajo status znanstvenih publikacij
• strokovne: znanstvena spoznanja prenašajo k širšemu uporabniku in jih popularizirajo (učbeniki, enciklopedije, leksikoni, slovarji)
• publicistične: objave v dnevnem časopisju, zabavni periodiki, blogih avtorjev brez ustreznih strokovnih referenc itd.

Izbira jezika

Maksimalno upoštevanje namembnika - če pišemo za širšo publiko, bo besedilo v angleščini, za ožjo javnost oz. domačo publiko pa v slovenščini. Izvlečki v tujih jezikih spremljajo domače literarnovedne publikacije naprimer v Slavističnih revijah. Za zbornike in simpozije je značilno bilo večjezično omenjanje, danes nastajajo dvojezični. Angleščina je v svetu znanosti priviligiran jezik.

Izbira teme

• število možnih izbir raste
• naraščanje števila pišočih, knjižnih izdaj, blikovanje novih publikacijskih kanalov (spletne diskusije, časopisni komentarji, blogi, spletne konference)
• ko realiziramo eno možnost, se samodejno odpovemo vsem drugim
• levo-desno, revščina-bogastvo, odrekanje-užitek, dom-pot itd.
• nezadovoljstvo s svetom številnim izbir izvira iz tega, da pripisujemo vrednost samo realiziranim izbiram
• od pravilnosti naše izbire danes naša eksistenca ni več odvisna, zato si smemo priovščiti užitek njihove raznolikosti, čeprav jih nikoli ne bomo realizirali
• altruizem
• po globalnih civilizacijskih kazalcih (BDP, stopnja tveganja revščine, stopnja zadolženosti gospodinjstev, stopnja dohodkovne in premoženjske enakosti, kvaliteta življenja, pismenost itd.) Slovenija spada med države z najvišjo stopnjo blagostanja
• izbira enega ne pomeni prikrajšanje drugega
• v akademskem okolju študentom izbiro teme narekujejo učitelji, asistenti, mentorji ...
• včasih je bilo izbiro teme treba utemeljevati v idealih enakosti, bratstva in enotnosti; pozneje z nacionalnim interesom; danes z internacionalnostjo, interdisciplinarnostjo, ekološko občutljivostjo ...
• če ne poznamo stroke, nimamo kaj izbirati
• naklonjenost temi ni nujno izhodišče - ljubezen se rodi ob raziskovanju

Vaje v pisanju

Pisanje je veščina, ki se je je treba naučiti. Piščevo osnovno proizvodno sredstvo sta tipkovnica in miška, s 110 tipkami (gumbi) se odloča med izbranimi možnosti programa za oblikovanje besedila. Tako tipkanje kot pisanje spadata med haptične oz. tipalne izkušnje, ki so razvojno pomembne.

• OCR - optično prepoznavanje črk

NAPOTKI NA WIKVIRU:

• registriraj se na začetni strani in se z izbranim imenom in geslom prijavi; isto ime kot na Wikiviru velja še na Wikipediji, Wikiverzi idr.
• na seznamu, pripravljenem za razred, se vpiši s svojim uporabniškim imenom k eni izmed nalog, npr. takole: Besna Strojepiska; na koncu izbrane alineje, za pomišljajem
• v urejevalni način vstopiš s klikom na zavihek Uredi stran, ko končaš, čisto spodaj levo klikneš gumb Shrani stran[46]
• če naslov domače naloge še ni klikljiv (če je torej v navadni pisavi namesto v rdeči ali modri), napravi klikljivega po vzorcu drugih; zdaj je že jasno, da besede postanejo klikljive, če so v dvojnih oglatih oklepajih
• kjer klik na naslov pripelje na neko drugo besedilo z enakim naslovom, je treba naslov našega teksta na seznamu spremeniti: ponavadi dodamo v oklepaju avtorjev priimek ali naslov časopisa z letnico, npr. Dom > Dom, kar pripelje na prazno stran
• predponi :s:sl: pomenita slovenski Wikisource
• odpri na računalniku še eno okno in v njem besedilo, na katerega kaže povezava na koncu alineje; najpogosteje je z dLiba ali s spletišča Internet Archive; med tem oknom in Wikivirovim oknom se seliš s kombinacijo tipk <Alt> + <Tab>
• tekst označi z miško, če ne gre v enem kosu, pa po stolpcih, s <Ctrl> + <c> ga spraviš v spomin, skočiš na Wikivir in ga odložiš s <Ctrl> + <v>
• odpri še tretje okno s kakim lepo urejenim besedilom na Wikiviru, recimo iz revije Vigred, klikni zavihek Uredi in prekopiraj iz njega v svoj tekst glavo
• v glavi zamenjaj prekopirane podatke s tistimi, ki so primerni za besedilo v delu
• loti se popravljanja napak, ki jih je zagrešil stroj (OCR) v prekopiranem besedilu:
• odstavek napraviš s prazno vrstico; pomembni so samo odstavki, ne pa tudi prehodi v novo vrstico, ki so v izvirniku drugačni, kot bodo na zaslonu, tudi če so v urejevalnem načinu zvesto reproducirani
• deljenje odpravi
• ne popravljaj avtorjevih morebitnih pravopisnih ali slogovnih napak, saj to ni lektura, ampak korektura
• kadar naletiš v predlogi na očitno tiskarsko napako, jo popravi takole: popravljena beseda, kar na zaslonu dá: popravljena beseda
• v dilemi si oglej napotke na pogovorni strani popravljanja klasikov na Wikiviru, v smernicah projekta in na forumu ali na pogovorni strani predmeta postavi vprašanje oz. predlog
• na dnu dodaj kategorije, npr.,, kategorijo z imenom avtorja (če je poznan), žanrom (npr. potopis), temo (npr. Borovnica)
• nič ni prepovedano potešiti radovednost o avtorju s klikom na njegovo ime na Wikipediji ali poguglati temo
• uspešno zaključena naloga je droben prispevek k slovenski kulturni dediščini in vaja v kreativni udeležbi v kulturi

Usoda avtorstva

Organizacije avtorjev in bralcev:

• avtorji so močnejši, saj se združujejo v Društa pisateljev, prevajalcev, Avtorsko agencijo ...
• bralci pa le forume in bralske krožke (npr. Knjižni molji)

Biti avtor/-ca je včasih pomenilo pripadati ustvarjalni eliti - družbeni ugled, osebno zadovoljstvo. Visok ugled avtorskih besedil se še danes izraža skozi avtorjeve zahteve, da lektorji in uredniki ne posegajo vanje oz. da to počno skrajno občutljivo.

Soavtorstvo

Tujih posegov v besedilo ne smemo razumeti kot kritiko, temveč sodelovanje;

• Wikiknjige deklarativno odpirajo prostor skupinskemu avtorstvu, sodelovanju avtorjev za skupni cilj, in se z vprašanjem avtorske lastnine nočejo ubadati. Ker gre za daljša besedila, kjer je avtorski delež posameznika očitnejši kot na Wikipediji, predvidevajo nekje na začetku seznam vseh sodelujočih ali vsaj najplodovitejših sodelavcev.
• konsenzualno usklajevanje – soglasno

Pravila za skupno oblikovanje teksta:

• vprašanje delitve dela in zaslug za delo postavi v oklepaj
• bodi odprt za spremembe in usklajevanje načrtov
• zatri ego v korist dobrih medsebojnih odnosov in stvarí same
• zaupaj sodelavcem in njihovi ekspertizi, v sili angažiraj nevtralne arbitre
• soavtorji imajo pravico veta na vsebine, s katerimi se ne strinjajo
• ne poizveduj za avtorjem posega; ni namreč važno, kdo je prispeval spremembo, važna je presoja, ali koristi spisu

Avtorski napuh prišepetava piscem, da o svojem pisanju razmišljajo v prvi vrsti kot o zasebni lastnini in kontrolirajo dostop do njega: dovolijo ga samo tistim, ki jih presodijo za vredne, ali tistim, ki dostop plačajo. Teksti skupinskega avtorstva so pogosteje kot individualna avtorska besedila opremljena z licenco cc, ki takega atavističnega odnosa do intelektualnih proizvodov ne podpira.

Objavljanje

Koncept avtorstva je povezan z objavljanjem. »postaviti besedilo« – pomeni naložiti (»uploadati«) besedilo na kak strežnik oz. na kako spletno mesto. Če je to mesto poznano kot občilo, kot medij, ki je zainteresiran, da postavljeno pride pred oči čim več bralcem, potem postaviti pomeni hkrati tudi objaviti. Če spletna domena, na kateri tiči dokument, nima izrecne prepovedi indeksiranja map (directory listing), spletni roboti (web crawlers) dokument indeksirajo in ga pokažejo med zadetki, če le uganemo zaporedje nekaj besed iz njega.

• za dokument na spletu, ki ga nismo namenili objavi, je najbolj varno v glavi uporabiti vrstico <meta name="robots" content="noindex, nofollow"> ali <meta name="robots" content="noarchive">
• Če želimo pred indeksiranjem skriti ves direktorij, postavimo vanj datoteko z naslovom robot.txt, v kateri naj robot najde samo naslednji dve vrstici:

User-agent:

• Disallow: / (oz. Disallow: /ime direktorija/, če hočemo iz »objave« izključiti samo ta direktorij)
• spleta sicer nimamo zato, da bi se vanj skrivali
• k vidnosti prispeva postavitev na močno obiskovano mesto (spletni časopis, blog, forum), hiperpovezave v besedilu - več kot jih je, bolje se vpenja v sobesedilo, lažje je priti do njega
• gesla na Wikipediji in Wikiviru so objavljena, Wikiverza namenjena bolj razredni rabi
• objava - odvisno od avtorjevega namena
• "javno objaviti" - javno postaviti pred javnost
• Facebook, Twitter ipd. - v principu gre za zaprte komunikacijske kroge, ki pa zlahka prestopijo polje zasebnega, internega ali klubskega
• pravica do informiranosti : pravica do zasebnosti

Množični um ali pametna množica

Vsem gre za način organizacije znanja v informacijski družbi, ki je na delu pri novi pismenosti in pri Wikipediji, to je znanje, pri katerega produkciji sodelujejo neposvečeni in pogosto anonimni posamezniki, ki je javno dostopno in ki se stalno izpopolnjuje.

• množični um, kolektivna pamet, kolektivna zavest, množična zavest, angl. collective consciousness, hive mind, group mind, mass mind, social mind, collective intelligence, group intelligence, collaborative intelligence, knowledge sharing, collective wisdom, smart mob 'pametna drhal', virtual crowd 'virtualna množica'
• sv. Avguštin - znanje mora biti zastonj
• Wikipedija - metafora novodobne, nikoli prej videne organizacije vednosti; zadnje v vrsti prizadevanj človeštva za enciklopedični zajem znanja
• Aleksandrijska knjižnica, Izidor Seviljski (v srednjem veku v knjigi Etymologiae nameraval strniti vso dotedanjo človeško vednost), Francis Bacon (Descriptio Globi Intellectualis, 1612), razsvetljenstvo (encyclopedism)
• metafora babilonskega stolpa - nemožnost dosege veličastnih načrtov, razlog: komunikacijske težave, posledica množice udeleženih jezikov
• Wikipedija z 290 jeziki spominja na babilonski stolp, vendar je zagotovljena primerljivost znanja in orodje kliče po njegovi izmenjavi (prevajanju in prirejanju kvalitetnih gesel)
• znanje kot vrednota, dobrina
• enciklopedije: razporeditev po abecedi (osvoboditev od hierarhičnega dojemanja znanja, asociira na mozaik, kalejdoskop, krpanko) ali drevesno
• Wikipedija: logo v obliki globalne puzle, vendar abecedna razporeditev (z izjemami raznih seznamov) ni pomembna - iskanje s pomočjo algoritmov iskalnika
• Kategorija: določitev mesta v hierarhiji znanja
• Glej tudi: nanizana so sorodna gesla po asociativnem principu
• množica kot relevantna soc. kategorija šele v demokratizacijskih prizadevanjih v 18. in 19. stoletju -> 20. stol - totalitarizem (fašizem, nacizem, komunizem) in birokratizem
• sodobna množica je sublimna, določa jo drugačna vrsta dela (ne več fizično), dobiva status subjekta, prisega na red, ne potrebuje več avtoritativnih voditeljev (sodelovalna komunikacija)
• množica ima v sodobni socialni teoriji pozitivno konotacijo
• množica - konstruktivna kreativna sila
• pametna množica - samorealizacija, samoorganizacija, samoregulacija družbe
• crowdsourcing - množičenje - oblika proizvodnega procesa, pri kateri množica posameznikov, vsak s svojim drobnim prispevkom, deluje v korist skupnosti
• Wikipedija dokazuje, da v določenih situacijah množica opravi naloge in rešuje probleme bolje kot njeni posamezni člani

Avtorske licence

Besedilo je rezultat pisanja, ki ga definirajo ali opisujejo stroke različno. Iz pravnega zornega kota pa je tekst intelektualna lastnina, okrog katere se je oblikovala specifična zakonodaja, poznana pod imenom copyright oz. avtorske pravice. Pravni koncept intelektualne lastnine si prizadeva za ozaveščanje o posebnih pravicah, ki jih izdelki človeškega uma prinašajo kreatorjem, in za realizacijo oz. izkoriščanje teh pravic.

Creative commons

• 'ustvarjalna gmajna'
• =avtorska licenca, ki za razliko od kulture dovoljevanja (permissions culture), v kateri temelji copyright, izhaja iz svobodne kulture (free culture) (pojem je uveljavil Lawrence Lessig)
• lajšanje dostopa do intelektualnih proizvodov
• Copyright bralcu dovoljuje samo določeno rabo, vse druge rabe pa mu prepoveduje in mu grozi s sankcijami, če ne bo ubogal, creative commons pa mu tekste najprej ponuja in šele potem dodaja, pod kakšnimi pogoji
• vrste licenc cc:

	Priznanje avtorstva (attribution – BY)	Delo se lahko kopira, razširja, prikazuje in izvaja; dovoljena je izdelava izpeljanih (derivativnih) del, če se pri tem navede avtorstvo izhodiščnega dela na način, kot je tam določeno.
	Deljenje pod istimi pogoji (share-alike – SA)	Derivativno delo se lahko razširja le pod licenco, ki je identična licenci izhodiščnega dela (copyleft).
	Nekomercialno (non-commercial – NC)	Delo se lahko razmnožuje, razširja, prikazuje ali izvaja in je uporabljeno za predelave (derivacije) le za nekomercialni namen; Wikipedija takih del ne sprejema.
	Brez predelav (no derivative works – ND)	Delo se lahko razmnožuje, razširja, prikazuje ali izvaja, ni pa dovoljena njegova predelava. Wikipedija takih del ne sprejema.

• licence so spremenljive
• opremo revij z licenco cc zahteva tudi direktorij prostodostopnih znanstvenih revij DOAJ, med katerimi je tudi Slavistična revija.
• Creative Commons Attribution 4.0 International license - najsodobnejša med licencami cc, dela so prosto dostopna pod pogojem, da uporabnik navede njihovega avtorja
• avtorji del, objavljenih pod licenco cc 4.0 priznavanje avtorstva, ohranijo t. i. moralne avtorske pravice

Copyright

Zakon o avtorski in sorodnih pravicah ©- ščiti izvirna avtorska dela, fiksirana v katerem koli mediju: literarna (sem spadajo tudi računalniški programi), glasbena, dramska, filmska, arhitekturna itd. pred nepooblaščenim razmnoževanjem in distribuiranjem, nedovoljeno javno izvedbo ali predelavo dela in objavo takega izvedenega dela. Bralec sicer knjige lahko kopira ali predeluje, le v javnosti se te kopije ne smejo znajti.

• kršenje moralnih avtorskih pravic - npr. nekorektno citiranje ali sploh odsotnost citiranja, posnemanje in druge oblike prisvajanja dela, ki pa ni povzročilo materialne škode
• neustrezni koncepti avtorske pravice (copyright):

 1. pri intelektualnih proizvodih preveč poudarja njihovega tvorca (avtorstvo), 
 2. zrasla je iz izkušnje s tiskanimi objavami in se drugim medijem slabše prilega, najslabše pa internetu, skratka ni kompatibilna z informacijsko družbo, 
 3. intelektualne proizvode obravnava v prvi vrsti kot lastnino, namesto da bi jih videla kot javno dobrino.

• Copyright ne upošteva nematerialne dobrine produktov človeškega uma
• anonimna in psevdonimna dela stopijo v javno last 70 let po objavi
• neobjavljena dela (dnevniki, fotografije, rokopisi) so zaščitena enako kot objavljena
• izdajatelj neobjavljenega dela, ki je že v javni lasti, uživa avtorsko zaščito 25 let po izdaji, uredništvo kritične izdaje dela v javni lasti pa je zaščiteno 30 let po objavi
• lastnik avtorskih pravic je avtor, dokler jih ne proda ali odstopi
• avtorske pravice: pravica do razmnoževanja (s tiskanjem, fotokopiranjem, prepisovanjem, citiranjem, digitaliziranjem, nalaganjem s strežnika na svoj računalnik) in razpečevanja (razpečavanje ali distribucija je, kadar delo damo na razpolago v razredu, na spletni strani, ko posodimo komu knjigo)
• vse to je dovoljeno početi, dokler gre za korektno oz. pošteno uporabo (fair use)
• če avtor poleg dela proda tudi avtorske pravice, ne odloča več o njegovem razmnoževanju
• moralne pravice zadevajo predvsem intelektualne proizvode, ki so izdani v manj kot 200 izvodih (npr. grafike)
• poštena raba = neprofitna (nepridobitna) raba
• odpor avtorjev do spletne objave pod licenco cc je anahron

Bralec

Prosti dostop

• prosta dostopnost znanja
• zastonj osnovno, srednje in visoko šolstvo
• knjige do nastopa interneta glavni vir znanja - redko "prosto dostopnje" (zastonj)
• zunaj šole je prosta dostopnost znanja manj samoumevna (galerije, muzeji, knjižnice - vstopnine, naročnine ...)
• država s svojimi inštitucijami in zakonodajo prej ovira dostop do znanja, kot ga omogoča
• omejevanje dostopa do prej prostodostopnih dokumentov na dLibu, sklicujoč se na avtorsko zakonodajo, zaračunavanje časopisnih novic, ukinjanje dostopa do nepremičninskih podatkov - večinoma gre za slovensko prakso
• Digital Public Library of America (DPLA) in HathiTrust Digital Library, Europeana - zastonj
• informacijska družba si lahko privošči kooperativnost, saj ni informacije nič manj, če si jo deli več ljudi
• EU zahteva prosto dostopnost znanstvenih objav projektov, pri katerih je finančno udeležena
• prosta ali odprta dostopnost (OA open access) - nanaša se na diseminacijo znanstvenih informacij in zadeva vse oblike informacije (revijalna, knjižna, zborniška, spletna besedila, podatkovne zbirke in večpredstavno gradivo)
• prosta vsebina (free content) - poljubno jo lahko spreminjamo, prosti dostop pa poseganja v vsebino ne predvideva in ne dovoljuje
• odprti podatki (open data, večinoma podatki na internetu, ki niso podrejeni restriktivnemu copyrightu)
• odprti dostop (open access, kako doseči svobodno dosegljivost znanstvenih publikacij in podatkov na spletu)
• prosta vsebina (open content, kako doseči svobodno dosegljivost virov – literature, videa, fotografij –, ki zanimajo splošno publiko)
• prosto znanje (open knowledge, podobno kot odprti podatki, vendar širše: znanstveni, geografski in zgodovinski podatki, glasba, film, knjige, vladne in druge upravne informacije)
• prosto izobraževanje (open education)
• odprta koda (open source) - nanaša se na programsko opremo in táko licenciranje, ki omogoča njeno svobodno razširjanje
• odprta znanost (open science; zajema poleg podatkov tudi metode in orodja, ki omogočajo transparentno, reproduktibilno in interdisciplinarno raziskovanje)
• kopiranje torej v redu, če ne zamolčimo imena tistega, od katerega smo prekopirali
• prost (free) : odprt (open)

Projekt Open Access Slovenia: prosti dostop (free OA) jim pomeni brezplačno dostopnost besedila, za katero je avtor materialne pravice prenesel na založbo in je opremljeno z licenco ©, na spletu; odprti dostop (libre OA) pa brezplačno dostopnost besedila na spletu, pri čemer je avtor obdržal materialne pravice, besedilo pa je opremljeno z eno od licenc creative commons, ki jih v primeru revijalne objave določi revija.

• za licence cc se pogosteje odločijo samozaložniki
• Wikimedijina spletišča - licenci CC-BY-SA 3.0 in GFDL

Prosti dostop pomeni v praksi časovno in krajevno neomejeno in brezpogojno spletno dostopnost, kar pomeni, da do informacije lahko pristopi kdor koli kjer koli in kadar koli. Oviranje prostega dostopa: zahteva po registraciji in prijavi, slabo narejen vmesnik, ki upočasni ali omogoči pot do dolgih dokumentov, ali omejitev njegove uporabnosti (besedila lahko npr. samo gledamo, ne moremo pa jih kopirati; so shranjena v slikovni obliki in po njih ne moremo iskati ...).

• zlati prosti dostop (angl. gold access): prosti dostop zagotovi založnik (revijalni članki)
• zeleni prosti dostop (green OA): zanj poskrbel avtor s samoarhiviranjem objav ali njegov delodajalec s postavitvijo v prosto dostopni repozitorij (predobjave - članki pred recenziranjem, poobjave)
• sivi dostop (nem. grauer Weg): spletna dosegljivost publikacij, do katerih je sicer težko priti: diplome, doktorati, konferenčna poročila in izvlečki
• hibridni dostop: poleg zastonj spletnega dostopa obstaja še plačljiva tiskana verzija publikacije; večinoma velja to za humanistične in družboslovne monografije, ki jim založnik z vzporedno spletno objavo skuša povečati uporabnost
• zakasnjeni prosti dostop: objave, ki pridejo v prosti dostop po omejenem obdobju embarga, recimo v zamiku enega leta po objavi
• platinasti prosti dostop: publikacije, s katerimi avtorji nimajo stroškov, ker je stroške objave pokril nekdo tretji: inštitucija, država, mecen - značaj slovenskih znanstvenih objav na spletu
• DOAJ (Directory of Open Access Journals), Googlov Učenjak - prosto dostopne revije
• ROARMAP (Registry of Open Access Repositories Mandatory Archiving Policies) - seznam, na katerega se vpisujejo akademske inštitucije, ki delujejo v duhu prostega dostopa

Založbe

• Aaron Swartz - internetni genij, ki je z univerzitetnih strežnikov snel skladišče plačljivih znanstvenih člankov in omogočil zastonj dostop do njih - aretiran, tožba, samomor
• znanje = javno dobro, ne privatna lastnina
• založbe so segment kulturne industrije, ki obravnava bralca kot potrošnika - knjige so tržno blago
• biti informiran - ena izmed osnovnih človekovih pravic
• Steven Tötösy: »kolonializem znanja«
• založbe ne opravljajo več svoje osnovne naloge (zalaganja oz. kreditiranja)
• Slavistična revija se je l. 1991 znebila založniškega posredništva
• v 19. stoletju so bile izposojne knjižnice (nem. Leihbibliothek, angl. lending library) običajen način širjenja knjig
• "predatorske založbe" (predatory open access publishing)
• Elsevier, Thomson Reuters - monopol založniških korporacij
• Science Publishing Group: izdaja več kot 100 znanstvenih časopisov z vseh znanstvenih področij, po principu zlatega prostega dostopa
• International Journal of Language and Linguistics
• koloradski bibliotekar Jeffrey Beall - založbo uvrstil na svoj privatni seznam predatorskih založb, ki bi naj kršila osnovna pravila akademskega obnašanja

Repozitoriji

Prostor na strežniku za shranjevanje in dostopanje do datotek, dokumentov.

• citiranje kot dokaz o odmevnosti članka
• številke o branosti objave - št. dostopov na stran, klikov na objavo
• repozitoriji - funkcija štetja ogledov objav že vgrajena
• skript za Googlovo analizo obiska (Google analytics) - sicer narejen za podjetnike, koristi tudi drugim
• Potemkinova vas - gre za kuliso oz. lažno, olepšano prikazovanje realnosti
• prosta dostopnost prispeva k večji branosti
• subvencioniranje

PKP (public knowledge project) je kanadski projekt, v okviru katerega delujej odprtokodni program OJS (open journal system) za izdajanje serijskih publikacij, OCS (open conference system) za organiziranje konferenc, OMP (open monograph press) za izdajanje monografij in OHS (open harvester system) za indeksiranje vsega naštetega in drugih spletnih virov.

• Pedagoška fakulteta v Ljubljani (PeFprints), Univerza v Mariboru (Digitalna knjižnica UM), Univerza v Novi Gorici
• UL je repozitorij vzpostavila med zadnjimi - Repozitorij Univerze v Ljubljani
• Nacionalni portal odprte znanosti
• glavni namen repozitorijev: arhiviranje diplom, magisterijev in doktoratov
• DRYAD - mednarodni repozitorij, ki ima objave v prostem dostopu, postavitev tekstov in vzdrževanje pa morajo avtorji, založništvo ... plačati
• člen, ki dovoljuje vzporedno spletno objavo v avtorski pogodbi z založnikom
• princip tiska na zahtevo (print on demand)
• literarnovedne revije Slavistična revija, Jezik in slovstvo in Primerjalna književnost so v prostem dostopu takoj po izidu na papirju
• bibliografski servis ProQuest zaračunava, kar je na dLibu zastonj
• SlovLit (1999-) - odprt značaj, okoli 800 informacij letno, 1650-članska skupnost, lociran na strežniku raziskovalnega inštituta Jožef Štefan

Varovanje zasebnosti

• slovenska avtorska zakonodaja in zakon o varstvu osebnih podatkov
• koncern, korporacija, multinacionalka, trust - velikost globalnih digitalizacijskih podjetij
• »IT-opijanjeni knjižnični funkcionarji«
• Google - simbolni sovražnik
• izvirna definicija humanizma: zaupanje v hotenje in zmožnost človeka za pozitivno urejanje življenja in sveta
• Nataša Musar Pirc - nekdanja vodja Urada informacijskega pooblaščenca
• Googlov projekt Street Viewv SLO z dvoletno zamudo (zameglitev obrazov)
• prepoved iskanja po imenih in priimkih - besedilni korpus Nova beseda†
• 2013 - preganjanje rentgenskih posnetkov na Wikimedia Commons
• zakoni in organi dajejo prednost posameznikovi zasebnosti v škodo javne blaginje

Kredibilnost

Pred objavo (ne glede na to, ali gre za objavo na papirju ali na spletu) preverimo:

• avtorja,
• inštitucijo/medij, v okviru katerega je informacija objavljena,
• starost dokumenta, njegov odmev v javnosti,
• dejstva,
• avtorje in tekste, na katere se sklicuje.

Aktivizem

Aktivizem povezujemo z levimi in liberalnimi nazori in gibanji in spregledujemo, da tudi nezanemarljiv delež konservativno usmerjene populacije posega po aktivističnih vzorcih obnašanja.

• aktivist - kdor aktivno deluje v kakem društvu ali gibanju
• kritična refleksija (odmik od predmeta opazovanja): aktivistični diskurz -> nujna za humanistiko, aktivizem nezdružljiv s humanističnim prizadevanjem
• Cristian Fuchs definira kritično mišljenje kot mišljenje, ki ga zanima predvsem vprašanje socialne moči oz. kdo nadzira vire, info, javno mnenje, vrednote ...
• simpatična razsežnost kritične teorije (to je tista oblika kritičnega mišljenja, ki se sklicuje na Karla Marxa) je njeno zavzemanje za pravično družbo
• biti kritičen pomeni biti nezaupljiv, mišljenje je pesimistično in dvomi v človeške zmožnosti in izboljšave
• kliktivizem (clicktivism)

Avtorstvo

Inštitucionalna vezanost avtorjev je po eni strani pozitivna, saj ogromno pripomore k njihovi kredibilnosti, po drugi pa negativna, saj inštitucije pogosto zavirajo objave prelomnih odkritij. Spričo spleta postajajo vedno pogostejše samozaložbe, ki niso več nujno a priori znak nezanesljivosti spričo pomanjkanja recenzije. Avtorji se samoložbe morda poslužujejo zaradi svoje neučakanosti, da bi svetu predstavili svoje ugotovitve. Starost objav ima prav tako pozitivno in negativno plat; prva je, da so starejše zanesljivejše, že presojene informacije, druga pa, da so starejše informacije podvržene nekritičnemu prepisovanju in seveda napakam. Pri prebiranju je potrebno uporabiti kritično presojo, poseči oziroma pregledati druge, predvsem znanstvene vire. Wikiji odpirajo akademski prostor v smer javnega preverjanja, kar je definitivno pozitivno, saj so akademiki pogosto lenobni in se ne odzivajo na druge interpretacije dovolj hitro.

• inštitucionalna vezanost avtorja - podatek z dvojno valenco - po eni strani legitimnost, po drugi strani inštitucije rade zavirajo objavo prelomnih odkritij, novitet
• revija Problemi, Časopis za kritiko znanosti, Slovenski kongres, ISH, Delavsko-punkerska univerza, Svobodna univerza - alternativni kanali za publiciranje
• samozaložba (leposlovje)
• starost dokumenta - dobre in slabe strani (prestali kritične presoje, vendar bi bilo narobe če bijim zaupali zgolj, ker so stari)
• historiat člankov - spremljamo spreminjanje, preoblikovanje člankov

Strokovno recenziranje

• (angl. peer reviewing)

Strokovno recenziranje je metoda selekcioniranja kredibilnih informacij od tistih, ki niso. Tako prihaja do samoregulacije znanstvene skupnosti, preko slednjega pa do vzdrževanja standarda kvalitete del. Problemi strokovnega recenziranja so pristranskost, samovolja, napake; zato se vse pogosteje zanaša na javno recenziranje. Slepa recenzija pomeni, da avtorji del ne vedo, kdo so njihovi recenzenti, dvojna slepa recenzija pa, da avtorji del ne vedo, kdo so njihovi recenzenti, recenzenti pa ne vedo, kdo so avtorji del. Za anonimizacijo besedil je potrebno brisati osebne podatke, kot je denimo ime računalnika, iz dokumentov, ki bodo podvrženi recenziji. Anonimizacija avtorje del varuje pred nekompetenco in zlonamernostjo ocenjevalcev, recenzente pa pred avtorsko jezo zaradi domnevno neutemeljenih posegov v besedilo. Recenzentova naloga ni odločanje, ali bo prispevek objavljen ali ne, saj je to delo urednika. Resen problem predstavlja dejstvo, da uredniki ob zavrnitvi prispevka pogosto avtorjem ne posredujejo recenzentovih popravkov, tako da avtorji niti ne vedo, kaj manjka njihovim besedilom. Recenzija lahko vodi do zavrnitve, sprejema ali pogojnega sprejema, kjer morajo avtorji upoštevati recenzentove pripombe in besedilo popraviti, da se ga lahko nato objavi. Revije in založbe morajo imeti lastno recenzijsko politiko objavljeno na svoji spletni povezavi. Recenzenti imajo možnost vpisa komentarjev v posebne formularje, kjer se opredeli tip članka, ustreznost naslova, slog članka ...

• oblika samoregulacije znanstvene skupnosti, s katero ta vzdržuje standarde kvalitete
• alternativa sktrokovnemu receniziranju: javno recenziranje (open review, open peer review, anonimous peer review)
• recenzentske popravke in komentarje v besedilu anonimizira urednik tako, da besedilo shrani v formatu rtf, ga odpre kot golo besedilo v editorju, poišče moteča osebna imena recenzentov in jih nadomesti z nevtralnimi
• ko v tekst posega več rok - različne barve

Pravopis

Pravopisne napake oziroma neznanje pravopisa vodi v dvom avtorjeve kredibilnosti.

Ločila

Najbolj problematična je razlika med vezajem (-), pomišljajem (–) in dolgim pomišljajem (—). Čeprav se vsakega izmed slednjih uporablja v različnih okoliščinah, večina piscev posega po vezaju, saj ga je najlažje in najhitreje najti na tipkovnici. Težave pri teh treh ločilih se porajajo tudi zaradi pogostega spreminjanja pravopisnih pravil glede njihovega zapisa.

• Wikiji: zgornja menijska vrstica; pod oknom za urejanje
• pomišljaj: <Ctrl> in <-> (numerični)
• dolgi pomišljaj: <Ctrl> + <Alt> + <-> (numerični)
• le-ta (značilen samo za pisna besedila) : tale
• dolg pomišljaj pride redko v poštev - le za členitev dolgih odstavkov, ki jih ne želimo ali ne smemo razbiti na manjše (v opombah) - samo med povedmi, ne pa znotraj povedi

Filozofi se pogostokrat poslužujejo pravopisnih napak, denimo napačne uporabe velike začetnice, da bi ustvarili navidezno prestižno vrednost. Ločimo več vrst narekovajev, denimo enojne in dvojne; za slovenski pisateljski prostor je neprimerna uporaba tujih narekovajev, denimo angleških.

• sl. Wikipedija priporoča rabo srednjih narekovajev (»«) (v orodjarni med simboli)
• na tipkovnici: narekovaj zgoraj/zgoraj (")
• vejični narekovaji spodaj/zgoraj, zančilni za tradicionalne tiske, pozna jih tudi nemški pravopis (v slovenske urejevalnike niso vgrajeni)

Težavo predstavlja tudi sledenje tujim citatnim slogom, saj ima prednost domači citatni slog. Uporabo dvopičja je zapletel sistem Cobiss, ki znamenje kot separator uporablja nestično, čeprav je dvopičje levostično ločilo. Slednjega se ne uporablja pred naštevanjem elementov.

• dvopičje - Cobiss uporablja kot separator med polji bibliografskega kataložnega zapisa in ga stavi nestično za razliko od pravopisa, ki uči, da je dvopičje levostično ločilo (Kranj : Gorenjski tisk, 1999 > Kranj: Gorenjski tisk, 1999)
• pred naštevalnim nizom večinoma odveč (Med filologije spadajo: italijanistika, slovenistika, bohemistika, > Med filologije spadajo italijanistika, slovenistika, bohemistika,)
• odveč tudi, če v isti povedi skupaj uporabljamo npr. in veznik itd., itn., ipd. in podobno, saj že začetni npr. pomeni, da bo našteto samo zgled

V znanstvenih besedilih naj ne bi prihajalo do pretirane rabe tripičja, klicaja in vprašaja; slednji se morajo pojavljati manjkrat kot v vsakodnevnih sporočilih. V znanstvenih besedilih naj ne bi prihajalo do dilem glede uporabe podpičja in pike. Ker se pravopisna pravila skupaj z jezikom spreminjajo, se lahko glede na pravopis sklepa o avtorjevi starosti.

• tripičje ali tropičje - alternativa vezniku itd., pred njim ni vejice! je nestično ločilo!
• vprašajev in klicajev naj bo v strokovnem besedilu manj kot v vsakdanjem sporočanju, publicistiki ali umetnostnih besedilih
• podpičje: pred pojasnjevalnimi deli povedi, kadar se zdi pika na tem mestu premočna, vejica pa prešibka

Velike začetnice

Za naslove kolon in vrstic v tabelah se uporablja velika, za celice tabel pa mala začetnica, če se v celico ne vpisuje stavka ali imena. V filozofskih terminih tipa "živalski Drugi" je raba velike začetnice v drugi besedi nepravilna.

• alineje z veliko le takrat, ko gre za daljše in stavčno oblikovano besedilo (potem morajo biti vse take, sicer podpičje)

Drugo

• spol se po pravilu veže na osebek
• če je za povedkovo določilo množinski samostalnik, ta določi obliko povedka: To mesto so Jesenice.
• v dvomu je izbira moškega spola nevtralnejša

Digitalna pismenost

Pri pisanju se mora upoštevati tehnične parametre; avtor mora dandanes sam znati pripraviti besedilo od začetka do konca.

Formati besedil

• razlike med računalniškimi formati besedil prepoznamo po končnicah v naslovu dokumentov:

  - txt: golo besedilo (pošiljanje pošte na forum, ki zahteva samo tako obliko, pisanje  računalniških programov; ko si ogledujemo kodo spletne strani ali kodo wikistrani)   
  - doc, docx, rtf, odt: obogateno besedilo (lahko se recenzira)
  - htm ali html: spletno besedilo 
  - pdf: natisljivo besedilo (oddaja v tiskarno)
  - besedila na wikijih, v repozitoriju spletišča Academia.edu in še kje nimajo končnic

• rtf ali odt - nekomercialna raba doc ali docx (sprejemljivo samo v primeru enostavnih, kratkih besedil)
• slikovni format - neodpustljiv, besedila ni možno označiti, kopirati, iskati po njem ...

Besedilo v wikijih

• pišemo v okno (Uredi) ali sestavljamo v urejevalniku, ki smo ga navajeni, in kasneje prenesemo na wikistran
• v wikijih lahko delamo tabele, uporabljamo matematične formule, rišemo grafe, vstavljamo slike ...
• za osnovno oblikovanje ne potrebujemo veliko znanja:

  - odstavek: pustimo eno vrsto prazno
  - enota v seznamu na začetku vrstice: zvezdica (*)
  - naslov: obdamo jih z dvema enačajema
  - podnaslov: s tremi enačaji ...
  - ležeči tisk: dva apostrofa
  - krepki tisk: trije apostrofi
  - povezave: z oglatimi oklepaji
  - modre povezave pripeljejo na že obstoječa gesla, rdeče če gesla še ni
  - če beseda, ki jo želimo polinkati ni v N, jo zapišemo med oglate oklepaje dvakrat, prvič v N, drugič v ustrezni skladenjski obliki, vmes navpičnica
  - sliko vstavimo preko menija
  - najlažje preko zgledov (kopiramo iz drugih strani)
  - v dveh zavitih oklepajih so predloge, ki lajšajo vnos zapletenih zadev ({{COBISS|ID=nnnnnnn}}, {{infopolje pisec}}, {{infopolje knjiga}})
  - oštevilčeni seznami se začenjajo z grabljicami (#)
  - okvirček z besedilom: presledek na začetku vrstice
  - ukazi za format html: <br> za prelom vrstice, <hr> za vodoravno črto, <center> za centriranje besedila
  - <poem> uvaja pesemsko besedilo, </poem> ga zaključuje

Vaje v wikijih

Napotki za ustvarjanje na Wikipedijo so denimo registracija, pregled zgodovine, dodajanje Cobiss povezav, ... Začetniške pisateljske napake v Wikipedijskem članku so preintenzivno členjenje na odstavke, mašila, prehod iz tretje na prvo glagolsko osebo, prehod iz preteklika v sedanjik in dobesedni prevodi besedil iz drugih jezikov.

• prijavi se na Wikipedijo
• preglej Zgodovino strani (prej), Pogovorno stran, povezave na druge Wikipedije in kategorije na dnu članka
• popravi slog in pravopis naključnega članka
• s [[ ]] označi potencialna gesla (osebnosti, inštitucije, pojme)
• dodaj povezave v Cobiss
• popravi škrbine (članki, potrebni popravljanja)
• poenoti citiranje v članku (na koncu vsake enote je pika, samostojne publikacije so ležeče, postavljanje imena za priimek in letnice na začetek je nesmiselno, vezaje spremeni v pomišljaje, kjer je to potrebno)
• napiši samostojen članek na temo, ki jo poznaš, in povezavo vpiši v čim več kazal
• opozorila:

  - preintenzivno členjenje na odstavke (odstavek naj združuje vsaj tri povedi, sicer gre za naštevanje, ki zahteva uporabo seznamskih alinej)
  - mašila (tudi, še, poleg tega, potem, prav tako, kasneje, kot smo že zapisali ...), 
  - prehajanje med prvo in tretjo osebo ter med preteklikom in sedanjikom
  - dobesedno prevajanje

• odstavčni razmik : odstavčni umik : prehod v novo vrsto
• razveljavi
• zahvala

Sporočanje popravkov in komentarjev

Uredniki, mentorji, recenzenti in bralci svoje pripombe podajajo ustno ali pisno. Avtor lahko z enim klikom sprejme ali zavrže vse popravke oziroma interakcije v besedilo. Priporočljivo je, da se popravljene verzije dokumentov dobro in natančno označi; prav tako je zaželjeno, da se v pregled ne pošilja besedil v formatu .pdf, saj slednji onemogoča pisanje opomb.

• označimo besedilo, ki ga želimo komentirati, z desno tipko na miški ali preko menija (Pregled > Nov komentar) odpremo okence z vnos pripomb
• ukazSledi spremembam
• Datoteka > Prikaži zgodovino različic
• preimenovanje popravljenih verzij besedila: Tekst1 > Tekst2 > Tekst3
• dodajanje kratic imena recenzenta - urednik se lažje znajde
• komentiranje wikibesedil: na pogovorni strani besedila ali avtorja; če besedilo nastaja v univerzitetnem seminarju, lahko za diskusijo odpremo samostojno stran na Wikiverzi; znotraj besedila v obliki teksta, ki na zaslonu ni viden (<!-- komentar -->); s predlogo {{redakcija|beseda z napako|beseda s popravljeno napako}}

Navajanje

Citat - srce humanistične znanosti (W. Blackwell)

Čemu sploh citiramo

Dandanes brez citiranja skorajda ni mogoče ustvariti znanstvenega besedila, saj citiranje naredi tekst prepričljivejši, zlasti ob uporabi izjav cenjenih avtoritet. Reference ustvarjajo referenčne kroge, ki so znak avtorjeve načitanosti. Pogoj, da se znanstveno besedilo lahko tako okliče, je, da slednje poda neko novo znanje.Pasivni člani množice pa si želijo oz. kar potrebujejo avtoriteto, da se lahko znebijo odgovornosti za svoja dejanja. Družba načeloma kaže popustljivost do genijev, dokler so slednji njej koristni. Genij z avtoriteto je škodljiv, saj predstavlja množitev zgleda družbeno nesprejemljivega obnašanja in potuho destruktivnežem. Današnji svet se zavzema za informirano kompetentno družbo, vendar se ob množični kreativnosti pojavi dvom v slednji cilj. Citiranje je neplačljiva dejavnost, saj se pri njem ne uporablja celega dela besedila. Tako se pojavi vprašanje, kdaj postane uporaba dela plačljiva.

• strokovni pisec brez sklicevanja na druge skoraj ne more
• »Kakor je dejal že«, »kakor trdi«, »kot je zapisal« - ustaljene zveze
• pogoj za znanstveno besedilo je prispevek novega spoznanja v skladišče vednost
• sklicevanje je znak strokovnega pisanja
• nedokumentirani sklici v opravljanju (vsakdanji govorici ...) - relata refero
• sklici v strokovnih besedilih: grafično poudarjeni z narekovaji ali so celo v samostojnem odstavku in pospremljeni z identifikacijo vira v oklepaju za citiranim besedilom oziroma v opombi na dnu stran
• viri urejeni po priimkih avtorjev (ne redko v kapitelkah ali v razprtem tisku)
• človeški napredek ni stvar genialnih posameznikov
• informacije so postavljene v pravni kontekst industrijske družbe - podaljšali pot do proste uporabe na 70 let po avtorjevi smrti (29. aprila 1995)
• citiranje - neplačljiva uporaba avtorskih del
• v akademskem pisanju delež citatov naj ne bi presegal 20 %
• pretirano citiranje je strokovno in etično sporno, kaznivo pa ni

Prepisovanje

Plagiat je uporaba tujega znanja kot lastnega, brez navajanja virov. Čeprav ta dandanes v akademskem svetu pojenja, je statistika plagiatorstva precej zastrašujoča. Wikipedija naj bi rahljala zahtevo po sklicevanju, vendar je slednja trditev nepravična, saj administratorji spletne enciklopedije budno bedijo nad njenimi članki v iskanju morebitnih prekopiranih tekstov. Največja težava prepisovanja je, če njegov povod ni lenoba, ampak načrtna strategija, tudi intelektualna kleptomanija. Slednja je težko dokazljiva, saj znanstveniki pogosto parafrazirajo tuje znanje. Postmoderna s citatomanijo rahlja preveliko občutljivost glede avtorskega lastništva.

• pravni problem postane, če še ni minilo 70 let od avtorjeve smrti

Citatna industrija

Citatni indeksi

• Citation index - bibliografska podatkovna zbirka, ki iz znanstvenih revij izpisuje sklice na predhodne objave, da bi dobili pregled nad medsebojno povezanostjo razpravljanja in identificirali pomembnejše objave
• ločeni citatni indeksi za znanstvena področja
• naravoslovje, 1960, SCI (Science Citation Index), SSCI (Social Sciences Citation Index, ki temelji na citatih iz 3000 revij)
• AHCI - Arts and Humanities Citation Index (izpisuje iz 1700 revij)
• na Slovenskem upoštevajo Scopus (ki pokriva več kot 20.000 akademskih časopisov, se pohvali s 50 milijoni člankov obsežno zbirko in z njim preko naročnin knjižnicam služi mednarodna založniška hiša Elsevier s centrom v Amsterdamu) in Web of Science (WoS), ki ga trži multinacionalna korporacija Thomson Reuters s sedežem v New Yorku in se poleg indeksiranja objav z dobičkom ukvarja še z marsičim drugim
• WoS del Web of Knowledge
• Intellectual Property & Science
• zastonj na razpolago citatna podatkovna zbirka Googlovega Učenjaka (Google Scholar), vendar ga uradniki na ministrstvu še ne upoštevajo
• h-indeks ( razmerje med številom največkrat citiranih del in številom citatov) in i10-indeks (število objav, ki so bile vsaj desetkrat citirane)
• Cobiss: Naši v WoS in Scopus
• Sicris
• segment sl. lit. vede šteje nekaj čez 200 raziskovalcev
• odpor do merjenja
• faktor vpliva

Faktor vpliva

• IF impact factor - številka, ki kaže stopnjo uglednosti, tj. vplivnosti znanstvene revije
• bibliografski servis Thomson Reuters - število citatov, ki so jih bili članki iz revije deležni v drugih pomembnih indeksiranih revijah v zadnjih dveh letih, delijo s številom objavljenih člankov v tem času, in pomeni povprečje citiranosti na članek
• merijo tudi odzivnost na članek, povprečno starost citiranih virov in povprečno starost člankov iz revije, ki so bili citirani v drugih revijah
• Scopus: dve vrsti časopisne metrike SJR (omogoča primerjavo med sorodnimi revijami) in SNIP (Source-Normalized Impact per Paper meri vpliv v kontekstu celotnega števila citatov na določenem področju, tako da je citatu s področja, kjer je teh manj, pripisana večja teža)
• kulturna pristranskost: skoraj vse revije so iz angleškega govornega področja
• znanstvena komunikacija fokus zdaj usmerja k raziskovalcem, podpira sistem ORCID
• uredništva se poslužujejo tudi moralno vprašljivih praks, npr. prsilno citiranje
• prvi slovenski prešernoslovec - France Kidrič
• Googlov algoritem za rangiranje strani
• PageRank rangira spletne strani glede na število povezav nanje in glede na kvaliteto teh povezav
• štetje povezav je avtomatsko - Googlov spletni pajek (webspider ali webcrawler, internetni robot oz. indeksirnik; spletni iskalniki jih uporabljajo za osveževanje spletnih kazal)
• vplivna teža spletne strani pa je izračunana na podlagi verjetnostne razporeditve (probability distribution)
• Open Citations Corpus (OCC)
• podatek o branosti (audience measurement) - za članke na Wikipediji dobimo med Podatki o strani, za članke na drugih Wikimedijinih spletiščih pa ga trenutno dobimo z modifikacijo naslovne vrstice v brskalniku (sl v ukaznem nizu pomeni 'slovenski', v 'Wikiverza', b 'Wikiknjige', s 'Wikivir')

Slovenske znanstvene revije

• Primerjalna književnost
• Slavistična revija
• Dve domovini
• Jezik in slovstvo
• Razprave SAZU
• Studia mythologica Slavica
• Knjižnica
• Phainomena
• Acta Neophilologica
• Traditiones
• Slavia Centralis (Maribor)
• Verba Hispanica
• tudi Otrok in knjiga, Sodobnost, Dialogi itd.

TUJE:

• Slovene Studies (ZDA)
• Philological studies (Perm, Skopje, *Ljubljana)
• Slavia Meridionales (Varšava)
• Slavica tergestina
• Slavistika (Beograd)
• Pamiętnik Słowiański
• Wiener Slavistisches Jahrbuch

Slavistična revija je bila npr. v Arts and Humanities Citation Index (AHCI), Social Sciences Citation Index (SSCI), Bibliographie Linguistique (BL), EBSCO, Cabell’s Directories of Publishing Opportunities, European Reference Index for the Humanities (ERIH PLUS), Directory of Open Access Journals (DOAJ), Modern Language Association of America (MLA) Directory of Periodicals (New York), New Contents Slavistics (Otto Sagner, München), Cambridge Scientific Abstracts (CSA), Linguistic Abstracts (University of Arizona), ProQuest Online Information Service, Digitalna knjižnica Slovenije (dLib).

Citatni slogi

• APA (psihologija, vzgoja, družbene vede)
• MLA (jezikoslovje, literarna veda, humanistika)
• AMA (medicina, biologija)
• čikaški (naravoslovje, splošno)
• wikipedijski

• Poznani pa so še: Bluebook, ALWD, ASA, Vancouver (kratki sklici v obliki zaporednih številk v oglatih oklepajih), Turabian, MHRA itd.

• humanistični pisci navadno MLA ali čikaški ali nekaj vmes
• čikaški: letnica takoj za imenom; neroden postane, ko publikacija nima avtorja, ko je delo izhajalo skozi več let v zvezkih (odločanje, ali bomo v kratkem sklicu v besedilu namesto avtorja navedli urednika ali prvo besedo naslova, katero izmed letnic in kako bomo označili zvezek)
• MLA: naslovi del v kratkih sklicih (s prvo besedo naslova, nesimpatično)
• forsirata rabo narekovajev, ki so obremenjeni že z drugimi funkcijami
• slovenske humanistične revije imajo vsaka svoj način citiranja; Primerjalna književnost - MLA, slovenistični reviji pa sta bližje čikaškemu slogu:

Primerjalna književnost	Slavistična revija	Jezik in slovstvo
Zoran Božič. »Vrednotenje Prešernovih pesmi kot recepcijski problem«. Slavistična revija 59.2 (2011): 131–146.	Zoran BOŽIČ, 2011: Vrednotenje Prešernovih pesmi kot recepcijski problem. Slavistična revija 59/2. 131–46.	Božič, Zoran, 2011: Vrednotenje Prešernovih pesmi kot recepcijski problem. Slavistična revija 59/2. 131–146.

• na wikijih:
  • Zoran Božič. Vrednotenje Prešernovih pesmi kot recepcijski problem. Slavistična revija 59/2 (2011). 131–46. COBISS dLib

• posamezni del bibliografske navedbe lahko tudi polinkamo
• dovolj navesti samo najpomembnejše dele: avtor; naslov; glede na vrsto objave še ime spletišča in datum pri spletni objavi;

kraj, založbo, letnico in knjižno zbirko pri knjigi; naslov zbornika, kraj, založbo, letnico in strani pri članku v zborniku; naslov revije, letnik, številko, letnico in strani pri članku v reviji; naslov časnika, datum in strani pri članku v časniku

Tehnika citiranja

Citat je zgrajen iz navedenega besedila in navedbe vira. Dobesedni navedek se od ostalega besedila loči preko grafične ločitve s samostojnim odstavkom ali z narekovaji. Vir se lahko navaja v oklepaju na koncu besedila, opombi, kratkem sklicu ali neposredni povezavi na vir.

Opombe

• včasih služile v glavnem navajanju literature, na katero se je pisec skliceval -> s prevlado čikaškega sloga (uvedel kratke sklice v oklepajih, seznam referenc na koncu razprave) postalo vprašljivo
• naloga enciklopedičnih zapisov: povzeti, strniti, kompilirati predhodno vednost na pregleden način - zadošča samo navedba uporabljene literature na dnu gesla
• opombe (Notes), reference (References)
• na zaslonu lažje kot v tiskani obliki
• dve prepovedi: da bi se v zaporedje opomb mešale nižje ali višje številke (npr. xxxx,[1] xxxxxx,[2] xxxxx,[3] xxxx,[1]), ali da bi se na eno mesto nanašalo več opomb (xxxx,[1][2][3]) - Wikipedija ukinja [[1]]

Iz PS:

• navzven opombe najočitnejši znak znanstvenega stila
• pod črto tiste informacije, ki so zanimivejše za manjši del bralcev; pojasnila, argumenti
• lahko tudi viri citatov in referenc (del na katera se sklicujemo)
• v drobnejšem tisku in z ustrezno manjšim vrstičnim razmikom
• vsaka opomba je svoj odstavek
• če so daljše, jih ne členimo odstavčno, ampak z dolgimi pomišljaji ali podpičji
• potenčno postavljena številka brez presledka takoj za zadnjim ločilom izjave, ki jo hoče natančneje pojasniti (izjema je pomišljaj)
• številčenje je linearno od začetka do konca teksta, razen če bi presegli tromestno število (takrat z novim poglavjem začnemo novo štetje
• opomba se zaključi s piko!

Kratki sklici

* Kakor smo lahko prebrali pri Koblarju (1984: 15)

• napačno podvajanje: Kakor smo lahko prebrali pri Koblarju (Koblar 1984: 15)
• včasih nekoliko odstopamo od pravopisa: »Večina kupcev raje kupuje cenejše žepne izdaje.« (Žnideršič 1999: 85.) ali »Večina kupcev raje kupuje cenejše žepne izdaje« (Žnideršič 1999: 85).
• v praksi se končna pika znotraj oklepaja izpušča: »Večina kupcev raje kupuje cenejše žepne izdaje.« (Žnideršič 1999: 85)
• pisci so se nekdaj izogibali ponavljanju avtorjevega priimka v kratkih sklicih z besedami ibidem, prav tam, op. cit., n. d. 'navedeno delo', od kar se sklici avtomatsko preštevajo, priimek, letnico in stran vira ponovimo
• uredniško poenotenje

Označevanje navedkov

• narekovaji
• odstavek in drugačen črkovni rez
• izpuščanje iz navedkov in vrivanje svojega teksta vanje
• navedka ne začenjamo in končujemo s tremi pikami začnemo z veliko začetnico v oglatem oklepaju, končamo pa s končnim ločilom zunaj navedka
• odstavčno ločenega navedka, ki je povrhu v drobnejšem tisku ali postavljen z umikom, ni treba opremljati z narekovaji
• [[2]]

Iz PS:

• navedki ali citati so sredstvo retorične strategije
• izhodišče za razpravljanje, ilustriranje, argumentiranje
• v jezikoslovju: zgledi, v kurzivi
• v literarnozgodovinskih spisih: iz tekstov obravnavanih literatov ali iz sekundarne literature
• ne več kot tretjino obsega!
• sklicevanje na tuje misli in izjave: v povzeti ali dobesedni (krajši citati v narekovajih, daljši (prozni nad pet vrst) odstavčno ločeni) obliki
• v enem besedilu en sam tip narekovajev
• pesmi: vsak verz v svoji vrsti, cela kitica umaknjena; linearno: / meja med verzi, // meja med kiticami
• dramski teksti citirani po dejanju, sceni ali prizoru in vrstici

Od kod vse citiramo

• iz vseh mogočih virov: knjige, poglavja, zavihka, razprave v zborniku ...
• največkrat besedilo oz. del besedila, sliko, tabelo, grafikon ...
• citiranje citatov le, ko prvotni vir ni dosegljiv
• citiranje drugojezičnih prevodov tujih izvirnikov je neprimerno

Viri in literatura

• ločeno navajanje (posebej iz arhivov, natisov, s spleta) je nesmiselno
• seznam referenc kljub neposredni dostopnosti virov preko klikljivih povezav smiseln, saj nam pomaga razumeti piščevo referenčno obzorje
• delitev na vire in literaturi smiselna pri dolgih seznamih (viri - gradivo, ki je predmet raziskave (najpogosteje leposlovje); literatura - teoretični ali metodološki pripomočki za raziskavo (najpogosteje strokovne razprave lit.vednega značaja)
• primarni (rokopisni, tiskopisni ali tiskani) : sekundarni (v elektronski obliki) -> primarni (ki smo jih dejansko držali v rokah) : sekundarni (citiranje iz druge roke, izjema: primarni vir nam ni dostopen)

Zaslon in papir

• slo lit. zgodovinar piše večinoma na zaslon, a z mislijo na tiskano objavo (točke)
• drugače je, če prispeva informacije ali stališča za spletni forum, v korespondenci, za časopise in leksikone na spletu
• strokovni časopisi se selijo na splet (vzporedno s tiskano verzijo; celo samo na splet)
• to podpira gibanje Open Access in vlade nekaterih držav
• ceneje -> naročniki odpovedujejo naročnine, tiskarna samo postavljalo besedila in tiskajo majhno št. za arhiv
• tehnologijo CTF (computer to film) je nadomestila tehnologija CTP (computer to plate) - izdelava tiskarske plošče neposredno na računalniku - krajši in cenejši postopek
• natisnjena stran: omejen obseg (lahko prazna, lahko le nekaj besed, do pribl. 600 besed)
• spletna stran: dolžinski razpon neprimerno večji (praznih ni, obsegajo od nekaj do več 100.000 besed)
• v začetku spleta sredi 90. let 20. stoletja - stran formata zaslona
• bralske izkušnje s tiskano knjigo zelo močne - posnemanje (Internet Archive -> Read Online -> na zaslonu knjiga, po kateri bralec lista kot pri fizični; tudi prostodostopni program Calaméo (na ogled knjige Slavističnega društva Slovenije v zbirki Slavistična knjižnica), nekateri programi listanje pospremijo s šelestenjem papirja
• spletne strani niso paginirane (razen če gre za posnetek knjige, članka) - natančna lokacija (navedba strani) npr. citata ni možna - <Ctrl> + <f>
• spletno besedilo bolj naklonjeno naštevanju - alineje
• če obstaja možnost dostopa do polnega besedila, bibliografski navedek vira opremimo s povezavo na polno besedilo (iz katerega smo citirali)
• ne rabimo slediti abecednemu redu, ni treba postavljati priimka pred ime
• manj mehanična razporeditev referenc: po številu sklicev, po pomembnosti, kronološko, geografsko
• pogosto se zadovoljimo samo z avtorjevim imenom, naslovom dela, letnico izida in povezavo na Cobiss; seznami del: samo zadnji trije podatki
• navajanje celotnih URL-jev ne pride v poštev nikjer (v spletni objavi se kot hiperpovezave skrijejo pod izbrani niz v navedbi, v tisku - Na spletu, Tudi na spletu, Splet

Zgledi

• podatke so nekoč prepisovali z naslovnic, ne s platnic, in iz kolofona
• manj napak - podatke vzamemo iz Cobissa, na naslovnici oz. kolofonu samo preverimo
• Cobiss ponuja tri oblike zapisov:

 A) polni
 B) ISBD
 C) COMARC

• vsi za naše potrebe preobširni, prenatančni, uporaba ločil se ne ravna po SP (v Cobissu kot separatorji med podatkovnimi polji v zapisu), podnaslovi z malo ...
• najkrajši je zapis v formatu ISBD
• vrsto medija izrecno navedemo, kadar bi bilo dvomljivo (MLA vedno)

Knjiga

• Tone Svetina. Volčiči. Ljubljana: Borec, 1980. COBISS

• tisk: Tone Svetina. Volčiči. Ljubljana: Borec, 1980.

• knjiga v celoti dostopna na spletu:
• Josip Kostanjevec. Življenja trnjeva pot: Resnična zgodba iz polupreteklega časa. Celovec: MD, 1907 (Slovenske večernice, 60). COBISS Wikivir. Internet Archive.

• kodo DOI (Digital object identifier) vpišemo, če obstaja (pri nas še ni v navadi)

Tisk:

• Josip Kostanjevec. Življenja trnjeva pot: Resnična zgodba iz polupreteklega časa. Celovec: MD, 1907 (Slovenske večernice, 60). Tudi na Wikiviru in na Archive.org. ali
• Josip Kostanjevec. Življenja trnjeva pot: Resnična zgodba iz polupreteklega časa. Celovec: MD, 1907 (Slovenske večernice, 60). Tudi na spletu.

Knjiga na bralniku

• raje citirajmo z dLiba ali Wikivira kot s Kindla ali drugih bralnikov
• ker elektronske izdaje zajemajo iz tiskanih, je nujno navesti tudi podatke o natisu, ki je bil predloga elektronski izdaji, če so le poznani
• podatka o straneh ne navajamo: (Kostanjevec 1907)

Če smo brali na Kindlu:

• Josip Kostanjevec. Življenja trnjeva pot: Resnična zgodba iz polupreteklega časa. Celovec: MD, 1907 (Slovenske večernice, 60). Kindle.

Če so podatki o tiskani izdaji znani:

• Janez Jalen. Bobri, 1–3. Ljubljana: Konzorcij »Slovenca«, 1942–1943 (Slovenčeva knjižnica, 26, 57, 71). Uporabljena je bila izdaja na Kindlu, pripravljena verjetno po izdaji Celje: Mohorjeva družba, 2006.

Članek v zborniku

• v cobissu potrebujemo dva zapisa - o članku in o zborniku (klik na Glej publikacijo)
• Silvija Borovnik. Sodobne slovenske romanopiske: Sodobni slovenski ženski roman? Slovenski roman. Ur. Gregor Kocijan in Miran Hladnik. Ljubljana: FF, 2003 (Obdobja, 21). 99–108.
• povezavo na spletno mesto lahko dodamo tudi na koncu, vendar je prejšnja rešitev ustreznejša
• članek, dostopen tudi v obliki predavanja na videu:
• Miran Hladnik. Iz kakšnega testa so slovenski junaki. Telo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi: Zbornik predavanj. 45. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana: FF, 2009. 61–72. COBISS Videolectures.net.

Poglavje

• takrat, ko je avtorjev knjige več
• navajanje poglavja enega od avtorjev je enako navajanju članka v zborniku

Joža Mahnič. Zgodovina slovenskega slovstva, 5: Obdobje moderne. Ljubljana: Slovenska matica, 1964.

ali

Joža Mahnič. Obdobje moderne. Zgodovina slovenskega slovstva, 5. Ljubljana: Slovenska matica, 1964.

Spremna beseda

• Jelka Mrvar. Knjigi Ivanke Mestnik – Grenki kruh – na pot. Ivanka Mestnik. Grenki kruh: Zgodovinski roman. Grosuplje: Mondena, Izziv, 2003. 427–429. COBISS

Urednikova spremno besedilo na zavihku romana:

• Ivan Potrč. [Spremno besedilo na zavihkih ščitnega ovitka.] Karel Grabeljšek. Nioba. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1977. COBISS

Razprava v reviji

• Urška Perenič. Čitalništvo v perspektivi družbenogeografskih dejavnikov. Slavistična revija 60/3 (2012). 365–82. COBISS
• Klemen Lah. Cankarjevo priznanje – s poti. JiS 57/1–2 (2012). 61–73. COBISS

Če želimo izpostaviti, da je arhivirano tudi na dLibu:

• Klemen Lah. Cankarjevo priznanje – s poti. JiS 57/1–2 (2012). 49–58. COBISS dLib
• Tomo Virk. Novi pristopi, stare zablode. Primerjalna zgodovina literatur v evropskih jezikih. Primerjalna književnost 32/2 (2009). 1–22. COBISS dLib

• pri revijah uporabljamo polno ime ali uveljavljeno kratico - izberemo glede na bralca, izbrano obliko pa uveljavljamo v celotnem članku

Tisk:

• Tomo Virk. Novi pristopi, stare zablode. Primerjalna zgodovina literatur v evropskih jezikih. Primerjalna književnost 32/2 (2009). 1–22. Tudi na spletu.

Članek v časniku

• Igor Bratož. V usodno moč besede ne verjamem, temveč verujem: Poletni dopisovalski pogovor s Sonjo Porle, zaljubljenko v Afriko. Delo: Književni listi 20. 8. 1998. 13. COBISS
• pri člankih iz dnevnega časopisja letnika in številke ne zapisujemo (lahko tudi v oklepajih), pomembna datum in stran
• namesto dvopičja (Delo:) bi lahko naredili tudi pomišljaj
• pred datumom ni ločil!
• če ima naslov podnaslov, naslovne nize smiselno razporedimo, v sili v oglatem oklepaju dodamo pojasnilo

Članek na dLibu

• na dLibu dve vrsti zapisov: na posamično avtorsko objavo (imajo urejene metapodatke) in na celo številko v časopisu (besedila treba v številki najti)

Z urejenimi metapodatki:

• Ivan Pregelj. Mahnič – slovenski listkar. Dom in svet 34/1–2 (1921). 28–30. COBISS dLib

Spletno lokacijo bi lahko postavili tudi v naslov članka ali na strani v reviji:

• Ivan Pregelj. Mahnič – slovenski listkar. Dom in svet 34/1–2 (1921). 28–30. COBISS
• Ivan Pregelj. Mahnič – slovenski listkar. Dom in svet 34/1–2 (1921). 28–30. COBISS

Članek, ki ga je treba poiskati (nima samostojnega zapisa) - primerneje dodati povezavo na konkretno številko ali na celoten letnik revije (objava iz št. v št.):

• Ivan Pregelj. Mahnič in slovensko slovstvo. Čas 15/3–4 (1921). 167–92. dLib ali
• Ivan Pregelj. Mahnič in slovensko slovstvo. Čas 15/3–4 (1921). 167–92.

Cobissova ID-številka (4675843) se nanaša na celo revijo (ne na članek), zato jo izpustimo

Tisk:

• Ivan Pregelj. Mahnič in slovensko slovstvo. Čas 15/3–4 (1921). 167–92. Tudi na spletu.

Zgled iz Sodobnosti:

• Jože Horvat. Pavle Zidar, Izlet v mrak. Sodobnost 18/5 (1970). 555–57. dLib

Enciklopedijsko geslo

• sklic na geslo, kadar pišemo kak drug članek na Wikipediji - oglati oklepaji okrog naslova
• sklicevanje na gesla iz drugih nacionalnih Wikipedij ali iz drugih Wikimedijinih spletišč - pred naslovom v oglatih oklepajih predpona :w:sl: npr. [[:w:sl:Planinska povest|planinsko povest]]
• za sklicevanje zunaj Wikipedije - Navedba članka
• nujni podatki: naslov gesla, naslov spletišča in datum
• pri citiranju znotraj wikijev datum ni pomemben (razberemo lahko iz zgo. strani), zunaj wikijev pa je datacija včasih potrebna (zabeležena na dnu članka)
• za domače teme zadošča samo Wikipedija (ne Wikipedija: Prosta enciklopedija (levo od članka) ali Iz Wikipedije: Proste enciklopedije (pod naslovom članka))
• Planinska povest. Wikipedija 10. jan. 2012.

Na papirju:

Planinska povest. Iz Wikipedije, proste enciklopedije 10. jan. 2012.

Planinska povest. Wikipedija: Prosta enciklopedija 10. jan. 2012.

Planinska povest. Wikipedija 10. jan. 2012.

• če želimo navesti verzijo gesla, ki smo jo konzultirali ob pisanju članka - povezavo nanjo dobimo tako, da v zgo. članka kliknemo na datum želene verzije in povezavo iz ukazne vrstice vgradimo pod naslov gesla v našem spisu
• enostavneje: meni na levem robu -> Orodja -> Trajna povezava -> iz ukazne vrstice prekopiramo v hiperpovezavo; prepoznavna po repku oldid za naslovom gesla
• trije pomembni viri za biografske članke: Slovenski biografski leksikon (izhajal med 1925 in 1991 v LJ), Primorski slovenski biografski leksikon (Gorica, 1974–1994) in Novi slovenski biografski leksikon (2013) -> zdaj združeni na portalu Slovenska biografija (urejajo pri ZRC SAZU)
• Anton Slodnjak. Levstik, Fran (1831–1887). Slovenska biografija

Če izrecno pokažemo na vir podatkov znotraj SB:

• Anton Slodnjak. Levstik, Fran (1831–1887). SBL. Slovenska biografija
• iz PSBL (pdf-ji zvezkov so na portalu Sistory: Zgodovina Slovenije)
• Martin Jevnikar. Budal Andrej. Primorski slovenski biografski leksikon. Sistory.
  • Anton Kacin, Jožko Kragelj in Marijan Brecelj. Abram, Jože (1875–1938). PSBL. Slovenska biografija.
• izpust avtorja si privoščimo, če smo v zadregi, katerega izbrati (SB združuje zelo kratko nepodpisano geslo iz SBL, geslo iz NSBL, ki ga je podpisal Andrej Vovko, in geslo iz PSBL): Abram, Jože (1875–1938). PSBL. NSBL. Slovenska biografija.
• Enciklopedija Slovenije (še ni digitalizirana):
• Marjan Dolgan. Idila. Enciklopedija Slovenije.

Iz drugih leksikonov:

• Zoltan Jan. Bogataj-Gradišnik, Katarina. Slovenska književnost. Ljubljana: CZ, 1996 (Sopotnik) [Leksikoni].

(oglati oklepaj zato, ker je izraz zapisan samo na platnicah)

• Naturalízem. Slovar slovenskega knjižnega jezika. Fran.
• Naturalízem. Slovar slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana: SAZU in ZRC SAZU, 2008.
• Naturalizem. Leksikon Literatura. Ljubljana: CZ, ⁵2009 (Mali leksikoni CZ).
• Idila. Marko Snoj. Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: MK, 1997 (Cicero).
• Idila. Marko Snoj. Slovenski etimološki slovar. Fran.
• v slovarjih in encik. gesla zapisana z malo (če ne gre za lastna imena) - v Wikipediji samodejno dobijo veliko (naslovi gesel), sklicevanje: v seznamih literature z veliko, v linkih vzdolž besedila z malo)

Forum

Primer navajanja foruma:

• Katja 10. Re: Kresnik 2013. Knjižni molji. Med.Over.Net 10. dec. 2012.

V tiskani obliki dodamo še podatek Splet

• SlovLit (sporočilo poiščemo v arhivu): Marko Juvan. Zgrešena teza o »prešernovski strukturi«. SlovLit 10. jan. 2013.

Spletni tečaj

Primer navajanja spletnega tečaja:

• J. Simon Rofe in Yenn Lee. Understanding Research Methods [Spletni tečaj Univerze v Londonu]. Coursera. Ogled 2. jun. 2014.
• izvajalca tečaja razberemo iz opisa predavanj
• Courseri podobno spletišče z (deloma) prosto dostopnimi predavanji je edX

Blog

Primer navajanja bloga:

• Marko Crnkovič. 25. pismo, Marko Manci: Svečenica spovedniškega sentimentalizma. Za narodov blogor 21. feb. 2006. Siol Blogos.

Včasih so blogi za citiranje zahtevni, ker manjka ime avtorja (kadar vemo zanj iz drugih virov, ga postavimo na začetek v oglati oklepaj), ali zaradi ugnezdenih sporočil in naslovov rubrik. Datum ogleda ni potreben, če je stran datirana in ni verjetno, da bi se spreminjala.

Članek na spletišču

Strokovni članki, ki so objavljeni zgolj na spletu, so redkost (gre za predobjave ipd.). Spremembe med predobjavo in dokončanim člankom v opombi pojasnimo:

• Miran Hladnik. Slovenski viteški roman. 7. dec. 2010. Daljša verzija članka za zbornik Vitez, dama in zmaj: Dediščina srednjeveških bojevnikov na Slovenskem, 1: Razprave. Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2011. 275–82. COBISS

Navedba imen spletišč sicer obvezna (zgornji nima):

• Iztok Snoj. Vlado H.: Fant, ki ga je srečala Abrakadabra, ali kako se že reče / Obletel je veliko vrhov in let. Četrtkova zgodba. gore-ljudje.net 7. jun. 2007.

V tisku:

• Iztok Snoj. Vlado H.: Fant, ki ga je srečala Abrakadabra, ali kako se že reče / Obletel je veliko vrhov in let. Četrtkova zgodba. gore-ljudje.net 7. jun. 2007.

desna poševnica loči naslov od podnaslova

• • Iztok Snoj. Vlado H.: Fant, ki ga je srečala Abrakadabra, ali kako se že reče / Obletel je veliko vrhov in let. Četrtkova zgodba. Gore in ljudje 7. jun. 2007. Splet.

• Samo Rugelj. Javno iz zasebno v slovenskih medijih: Urbani portreti. Planet Siol.net 5. feb. 2014. http://www.siol.net/priloge/kolumne/samo_rugelj/2014/02/javno_in_zasebno_v_slovenskih_medijih.aspx
• Samo Rugelj. Javno iz zasebno v slovenskih medijih: Urbani portreti. Planet Siol.net 5. feb. 2014.
• Barbara Leban. Srečna, ker sem ženska. Poskus narobne kritike: Kliči me po imenu. Izbor iz krajše proze slovenskih avtoric. Ur. Silvija Borovnik. Ljubljana: Študentska založba, 2013. LUD Literatura 23. jan. 2014.

Komentar na ta članek:

ANKA. [Komentar k članku Barbare Leban Srečna, ker sem ženska]. LUD Literatura 28. jan. 2014.

Mala začetnica in dvopičje ohranjena zaradi avtorjeve odločitve:

• Aljoša Harlamov. Kako iz-brati pravega/pravo?: punce iz knjižnice in druge romantične zmote. airBeletrina 17. okt. 2013.
• Andrej Mrak. S Prešernom po »hudičevih« hišah v Ljubljani: Peterica ljubljanskih zabavišč, ki jih je »vzel hudič«. Razglednice preteklosti. MMC RTV Slovenija 5. jan. 2014

Zapis v podatkovni bazi

Primer navajanja zapisa v podatkovni bazi:

• Metod Turnšek. Stoji na rebri grad. Zgodovinski roman: Podatkovna zbirka. Ur. Miran Hladnik in Primož Jakopin. 1999. Dostop 13. jan. 2012.

Imena urednikov se mora postaviti za naslov zbirke.

Diplomska naloga

• katalog diplomskih nalog iz slovenske književnosti na FF Lj

Sklicevanje ne vse zadetke iskanja:

• Izid iskanja po zbirki 2031 diplomskih nalog iz slovenske književnosti na FF, 1950–2008: ivan potrč (19). Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.

Ena od diplomskih nalog:

• Darja Lavrenčič. Pripovedna proza Ivana Potrča[: Diplomsko delo]. Ljubljana, 1992.

Če se oznaka "Diplomsko delo" nahaja na platnicah (če preverimo na fizičnem izvodu) oklepaji niso potrebni. Navedemo še mentorja in mesto shranitve:

• Darja Lavrenčič. Pripovedna proza Ivana Potrča[: Diplomsko delo]. Mentorica Helga Glušič. Ljubljana, 1992. Knjižnica Oddelka za slovenistiko, FF UL.

Prosojnice, video predavanja, animacija

Primer navajanja prosojnice, video predavanj, animacije:

• Miran Hladnik. Oviralci prostega dostopa. 4. srečanje konzorcijskih članov CTK, TR3, Ljubljana 3. apr. 2014. Wikiverza. pptx
• András Kornai. Language Death in the Digital Age. META-FORUM 2012 – A Strategy for Multilingual Europe. Bruselj jun. 2012, objavljeno na Videolectures 9. avg. 2012. Prosojnice.
• Anubis Animation (Ancient Egypt). Youtube 21. maja 2012.

Ko prosojnice spremljajo objavljena predavanja ali video, podatek o lokaciji prosojnic navedemo ob drugih podatkih. Povezavi na prosojnice dodamo ppt, pptx, prosojnice ipd.

Zemljevid

Primer navajanja zemljevida:

• Sloj – Literarni spomeniki. Geopedia.si Portal. Ogled 5. feb. 2014.
• Literarni spomeniki. Geopedia.si. Ogled 5. feb. 2014.
• Mauser, Karel. Literarni spomeniki. Geopedia.si. Topografski pogled. Ogled 5. feb. 2014.
• Mauser, Karel. Literarni spomeniki. Geopedia.si. Ortofoto. Ogled 5. feb. 2014.

Sklic se praviloma napiše neposredno pod zemljevid, pri čimer se avtorja praviloma izpušča.

Fotografija

Sklic se praviloma napiše neposredno pod fotografijo, za njihovo zaporedno številko, v natisnjenih monografijah na koncu neredko objavljen še seznam fotografij s podatkom o strani, pri čimer se avtorja praviloma izpušča, razen če je fotografija avtorski umetniški dosežek. Težave pri navajanju fotografij se pojavljajo zaradi pomanjkanja podatkov in pomanjkljivih standardov popisovanja. Navajanje dopisa datuma dostopa ni obvezno. Podoben status imajo grafikoni ali tabele. Fotografije v javni lasti spadajo med freeware (brezplačne stvari) se nahajajo na spletiščih Flickr, Instagram, Panoramio, v Wikimedijini Zbirki (Wikimedia Commons) itd. Iz dLiba:

• Slika 1: Slovenski pisatelji in literarni zgodovinarji. Ilustracija [Foto revija] b. l. Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK. dLib
• Slika 2: Naslovnica Albuma slovenskih književnikov, 1928. dLib
• Slika 3: Zofka Kveder-Demetrović (1878–1926). Album slovenskih književnikov. Ur. Janko Šlebinger. Ljubljana: Tiskovna zadruga, 1928. 112. COBISS [ http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:IMG-RQFQCE32 Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK; dLib]

Stran v osebnem fotoalbumu: Slika 4: Fotoalbum 171: Srne pa jelen. Foto Miran Hladnik 9. jun. 2012. ali Slika 4: Srne pa jelen. Fotoalbum 171. Foto Miran Hladnik 9. jun. 2012. ali Slika 4: Miran Hladnik. Srne pa jelen. Fotoalbum 171. 9. jun. 2012.

Mešano avtorstvo:

• Slika 5: Pred 55 leti: Iz fotografskega arhiva študenta slavistike Silva Faturja. Miran Hladnik. Fotoalbum 207 15. okt. 2013.

Fotografske reprodukcije umetnostnih del:

• Slika 6: France Gorše: Karel Mauser [19??]. Podbrezje 2007. Foto Miran Hladnik 2011. Mauser, Karel. Literarni spomeniki. Geopedia.si.

Na Wikimedijinih spletiščih:

• Slika 7: Rajko Korošec (File:Rajko Korošec.jpg). Foto Miran Hladnik 28. jun. 2007. Wikimedia Commons.
• Slika 8: Andrej Trost. Auersberg Mit Seinen Geographischen Prospect. Bakrorez, med 1660 in 1673. Wikimedia Commons.

Neposredno iz vira:

• Slika 8: Andrej Trost. Auersberg Mit Seinen Geographischen Prospect. Atlas Austriacus: Österreichischer Reichskreis: Krain 2. Bakrorez, med 1660 in 1673. Kartensammlung Moll.

Sklicevanje na skupne zbirke, ne nacionalne Wikipedije:

• Slika 9: Kazalec na Wikimedia Commons
• Slika 10: Zgodovina datoteke s podatki o izvoru

V/iz za Cobiss in na/s za dLib

• Slika 11: [Boj s Turki.] Bakrorez iz knjige Janeza Vajkarda Valvasorja Die Ehre dess Hertzogthums Crain: Das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses [...] Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes. Laybach: Zu finden bey Wolfgang Moritz Endter, Buchhändlern in Nürnberg, 1689. Wikimedia Commons. COBISS dLib

Predmet fotografije je umetniško delo - najprej umetnikovo ime in naslov dela, nato ime fotografa in podatke o lokaciji:

• Slika 12: Vasilij Ćetković – Vasko. Alma Karlin. Foto Miran Hladnik. Galeri220 -- Alma Karlin. Fotoalbum 220: In s tem neminljiv spomenik slovenstva ... postavila. 8. maja 2014.
• Slika 13: Michelangelo: Expulsión del Paraíso > Izgon iz raja. Sikstinska kapela v Vatikanu, 1509. Wikimedia Commons.

Fotografij v principu ne naslavljamo z imenom datotek

• Slika 14: [Teloh.] Foto Miran Hladnik. Fotoalbum 215: Šivala je deklica zvezdo. 3. mar. 2014.

Risba

Primer navajanja risbe:

• Slika 13: Jeff Dahl. Anubis. Wikimedia Commons 2006, zadnja sprememba 26. apr. 2014.
• Slika 14: Note with pin 3 clip art. Clker.com: Free clipart.

Glasbeno delo

Primer navajanja glasbenega dela:

• Frédérik Chopin. Nokturno št. 2 v Es-duru, opus št. 9. Musopen.

Naslove glasbene klasike in klasičnega slikarstva slovenimo.

Radijska, televizijska oddaja in film

Urednica, naslov oddaje, mesto in datum predvajanja, spletna lokacija, na kateri je oddaja arhivirana:

• Milica Prešeren. Moč prepričljivega govora. Turbulenca. RTV SLO 3. sep. 2014. MMC.

Pri oddajah, kjer je očitno v ospredju novinar, izberemo namesto urednikovega njegovo ime. Film, najprej režiserjevo ime:

• Ferdo Delak. Triglavske strmine. Scenarij Janez Jalen. Sava film 1932.

Kadar iz konteksta ni jasno, za kakšno vrsto dela gre, dopišemo za piko pojasnilo Film, Radijska oddaja ali TV-oddaja, za imeni pa v oklepaju režiser, urednik, novinar ipd.

Napake pri citiranju

• nepoznavanje temeljnih referenc
• poznavanje referenc zgolj v enem jeziku ali znotraj ene »šole«
• vljudnostno vključevanje svojih strokovnih kolegov, prijateljev, mentorjev med reference, čeprav za temo niso dovolj relevantni
• nenavajanje konkurenčnih avtorjev ali avtorjev, ki jih ne maramo
• samocitiranje
• citiranje zaradi citiranja samega
• navajanje http-jev, zlasti dolgih, je popolnoma odveč, URL-je vpišemo kot hiperpovezave v naslove citiranih publikacij
• še bolj narobe je navajati samo http-je brez podatkov o avtorju, naslovu, spletišču in datumu
• za vsak vir, dostopen na spletu, je treba v Cobissu in na dLibu preveriti, ali obstaja tudi v tiskani obliki, in navesti podatke tudi o tiskani izdaji
• navajanje zgolj naslova leksikona brez naslovov (in avtorjev) gesel, iz katerih smo črpali, ne zadošča

Navajanje na Wikipediji

Z oblikovanjem pravil citiranja se je ukvarjalo 26 slovenskih wikipedistov od leta 2004 dalje, za zgled so imeli obsežen (več kot dve avtorski poli) dolg članek, pri katerem je sodelovalo 2000 avtorjev s 5500 redakcijami in ima 85000 ogledov na mesec. Specifične zahteve tega spletišča:

• da se med viri ne navajajo drugi članki z Wikipedije (nanje se lahko sklicujemo v obliki linkov)
• poudarjena je prepoved lastnega raziskovanja oz. sklicevanja nanj
• Wikipedija nima svojega »hišnega stila« citiranja, sprejema vse obstoječe standarde, vendar si prizadeva, da je citiranje znotraj posameznega članka kolikor mogoče poenoteno

Žanri

Mešanje žanrov pogosto vodi do nesporazumov. Monografske publikacije v humanistični stroki uživajo najvišji ugled. Predsodki glede tega, da je Wikipedija izključno strokovno in ne znanstveno obarvana, se počasi opuščajo. Podatkovne zbirke, poročila o dogodku, povzetki in drugi imajo status strokovnega pisanja.

• meje med vsakdanjim sporazumevanjem, publicističnimi, umetnostnimi in strokovnimi/znanstvenimi žanri niso vedno ostre
• strokovno : znanstveno (temeljno ali izvirno, aplikativno ali uporabno, pregledno)
• strokovno: tisto, kar ne dosega visokih kriterijev znanstvenega (brez recenzije, UDK-vrstilca, tujejezičnega povzetka, seznama literature in sklicevanja ...)

• včasih so za zgled strokovnih objav veljali slovarji, bibliografije, kazala, enciklopedični prispevki, učbeniki, priročniki, antologije, kritične izdaje ipd.

• izvirni znanstveni članek: prva objava raziskovalnih rezultatov v znanstveni reviji; poroča o najnovejših objavah z določenega predmetnega področja ter jih nadgrajuje s svojimi stališči
• poljudni članki še preprostejši, namen je popularizacija in družbeno osmišljanje raziskovalnih spoznanj - v časnikih in nespecializiranih revijah za najširšo publik
• v humanistiki imajo najuglednejši status monografske publikacije
• najpreprostejši kazalec znanstvenosti je mesto objave (znanstveni članki objavljeni v znanstvenih revijah)
• na Wikipediji: eno točko štejejo škrbine v obsegu do 10.000 znakov oz. 1500 besed, štiri točke do 25.000 znakov oz. 3700 besed, 9 točk članki v obsegu nad eno avtorsko polo (30.000 znakov ali 4400 besed) - znanstveni
• zahteva po enciklopedičnosti ne pomeni več zahteve po kratkosti člankov, ampak le zahtevo po konciznem, jedrnatem izražanju

Status strokovnega pisanja imajo:

• podatkovna zbirka
• poročilo o dogodku
• povzetek
• članek (nagovor, spremna beseda, jubilejni zapis, komentar, glosa, intervju, dnevniški zapis, (pismo), forumski in novičarski prispevek, blog)
• kritika (polemika, strokovna ocena)
• enciklopedijsko geslo
• esej
• predavanje (prosojnice)
• kritična izdaja (uredništvo, redakcija)
• učbenik
• priročnik
• navodila (tutorial)
• razprava

• pregledna znanstvena razprava
• izvirna znanstvena razprava
• strokovna recenzija

Šolsko pisanje

Njegov prvi namen je izpolniti študijske obveznosti, ocena, doseg naziva (držanje navodil mentorja). Referat, esej, diplomska naloga, magistrska naloga in doktorska disertacija spadajo med šolsko pisanje. Past diplomske naloge, ki povezuje dve študijski smeri, je morebitno trčenje prestižnih ambicij obeh mentorjev.

Popravljanje

Popravljanje zajema lektoriranje in koregiranje, v današnjih časih pa sta se obe dejavnosti začeli prepletati. Uredništvo zajema vrsto kompleksnejših opravkov s tujimi besedili. Nespametno je (ne)popravljanje urednikovih pripomb brez podajanja avtorjevih lastnih odzivov, komentarjev.

• Wikipedija - metafora sodobne strokovne pisne udeležbe
• glavnina pisne dejavnosti je ukvarjanje z že postavljenimi besedili
• popravljanje sicer ni strokovni žanr, je pa prevladujoča oblika strokovne pisne dejavnosti
• lektoriranje: popravljanje besedila drugega pisca, da bi bilo sporočilno optimalno (lektor v besedilu mora odpraviti zatipkanine, pravopisne napake in slogovne pomanjkljivosti, ki utegnejo ovirati sporočilo ali celo povzročiti komunikacijski nesporazum

• načeloma pred objavo, na spletu se lektura dogaja sproti

• ang. najbližje copy editing, ki poimenuje dejavnost urednika, ki v besedilo vsebinsko ne bo več posegal, ampak ga samo pripravlja na objavo (skrb za njegov format, členjenje, oblikovanje naslovov, poenotenje opomb itd.)
• včasih lektorji preveč posegajo, včasih pa opravičeno
• korektura ali korigiranje (proofreading): odpravljanje napak, ki jih je v besedilu povzročil kdo drug, ponavadi stavec ali strojno branje
• včasih se korektura in lektura pomešata
• sintagma "rdeči svinčnik" - nekdanje lektorjevo delovno orodje, opraviti imel z avtorjevim tipkopisom ali rokopisom, popravke je vnašal z roko med vrstice ali na robove

• dane v urejevalniku s funkcijo Sledi spremembam
• na Wikiviru korektor primerja fotografijo besedila s tekstom, kakor ga je prepoznal OCR-program, in popravlja napake

• uredništvo ali urednikovanje: vrsta kompleksnejših opravkov z besedili, ki so jih napisali drugi

• urednik - oseba, ki gre prva skozi besedilo in se odloči, ali ga bo sprejel v objavo ali ne - potem naprej lektor, nazadnje korektor
• včasih pomoč recenzije

Komunikacija v stroki

E-pošta

• strokovna komunikacija: razprave, konference, projekti; tudi spremna komunikacija: v živo (sestanki - vabilo, dnevni red, delovni načrt, zapisnik ipd.) ali v pisemski obliki
• klasično dopisovanje je praktično mrtvo -> e-pošta
• elektronska pošta: ena najpogostejših rab računalnika, interneta in telefonov

• izumili so jo za potrebe znanstvene komunikacije na MIT leta 1961, za globalno dopisovanje pa je postala uporabna od 80. let dalje

• neodzivanje na pošto je nedopustno tako v zasebni komunikaciji kot v stroki (izjeme)
• nevljudno je, če se na odgovor, ki smo ga prejeli, ne zahvalimo
• ker je poštne komunikacije toliko, da se včasih kakšno sporočilo spregleda, se izognemo nesporazumom tako, da pošiljatelju potrdimo prejem pomembne pošte
• na pošto je priporočljivo odgovarjati takoj
• za strokovno komunikacijo bomo uporabljali standardno slovenščino in ne slenga ali narečja in držali se bomo pravopisa
• pred klikom na Pošlji pozorno preverimo tako naslovnike kot vsebino citirane korespondence
• več svojih poštnih naslovov je racionalno urediti tako, da se z vseh pošta preusmerja samo na eno mesto
• datoteke v priponkah naj bodo v splošno poznanih in razširjenih formatih (doc, jpg, pdf, xlsx ipd.)
• izogibajmo se obsežnim priponkam (raje na splet in povezava)
• daljša pisma koncipiramo v urejevalniku in jih potem prekopiramo v okno za novo pošto
• če kopiramo: serijska zamenjava znaka za prelom vrstice (^|) s presledkom in dveh zaporednih prelomov vrstice z znakom za odstavek (^p)
• da te znake vidimo na zaslonu, npr. v Wordu kliknemo na ikono paragrafa

Naslavljanje:

• na forumu: Dragi kolegi, Spoštovani kolegi (malo bolj distancirano)
• starejše od sebe M. Hladnik nagovarja takole: Spoštovani gospod profesor, Spoštovani prof. dr. Bernik, in če nimajo naziva, Spoštovani Niko Grafenauer, izogiba pa se Cenjeni kolega
• uporaba moške oblike priimka (Spoštovana gospa Repinc in ne Spoštovana gospa Repinčeva)
• vikanje + priimek ali tikanje + osebno ime
• nevtralni zvezi Spoštovana kolegica ali Draga kolegica
• ločili za nagovorom sta lahko vejica ali klicaj
• pri nadaljnji izmenjavi pisem na isto temo, posebej če se dogaja rafalno, smemo nagovor izpustiti

Kako zaključiti:

• S spoštovanjem, (če nam je vseeno, ali se tako ponovi beseda iz nagovora; podpišemo se za vejico v isti vrsti ali pa v novi vrsti: pri naslovnikih, s katerimi se tikamo, zapišemo samo svoje osebno ime, tako tudi pri onih, ki jih vikamo, vendar ne želimo poudarjati komunikacijske distance)
• Lepo vas pozdravljam, Lepo te pozdravljam, Z lepimi pozdravi, (pa smo se izognili dilemi vikanje/tikanje!), s kratico Lp, (pri uporabnikih interneta nevtralno, za kakšnega starejšega prejemnika mogoče že nekoliko nespoštljivo, kot da si nočemo vzeti časa za izpis cele fraze), tudi z malimi črkami (lp,)
• Pozdrav, S pozdravi,: suho, občutljivejši prejemnik bi bil lahko že malo užaljen
• Z dolžnim spoštovanjem: če želimo biti na fin način žaljivi
• kraj in datum, ki sta zaključevala papirnata pisma, nista potrebna

• razen morda v uradnih dopisih, kjer namesto domačega kraja, kjer pismo pišemo, zapišemo kraj inštitucije, v kateri delamo ali v imenu katere pišemo

Podpis:

• tikanje: z imenom, vikanje: z imenom in priimkom
• na dnu forumskega sporočila za dvema črticama -- z imenom in priimkom, samo z imenom ali s kraticami (-- miran, -- mh)
• na pogovorni strani wikijev se podpišemo s klikom na ikono svinčnika, kar na zaslonu napravi dva vezaja in štiri tilde (tildo dobimo tudi <Alt> + <126> num.)
• naslov izberemo tako, da bo pomenljiv in kolikor mogoče specifičen, da bo čez leta mogoče pismo po njem najti
• skupinske pisemske komunikacije: pri Googlu npr. Skupine (Google Groups)
• naslavljanje dokumentov: ime naj bo kratko, pomenljivo (vsebuje skrajšani naslov oz. ime teme), enolično, da se v računalniški mapi v seznamu lepo razporedijo po abecedi, namesto presledkov naj vsebuje spodnjo črto, brez strešic in brez velikih črk, variante naj se zaporedno številčijo in morebitni popravljavec dokumenta na koncu dopiše svoje začetnice

Socialna omrežja

• ime za načine družbene komunikacije, ki jih je prinesla nova socialna paradigma, tj. informacijska družba s svojo participativno kulturo (Splet 2.0, ki enosmerno komunikacijo spreminja v dvosmerno, uporabnik informacij postaja njihov producent in je tako v vedno enakopravnejšem komunikacijskem odnosu)
• skupnost, kooperativnost in kolaboracija, množičenje - omogočajo računalniki (CSCW Computer-supported cooperative work)
• pojmi z negativno konotacijo: eksploatacija, komercializacija, nadzor, izguba zasebnosti

Socialna omrežja se razlikujejo v funkcijah:

• Facebook in LinkedIn služita zasebni komunikaciji in vzdrževanju skupnosti
• YouTube spada v skupino spletišč za izmenjavo vsebin
• Blogspot in WordPress sta za pisanje dnevnikov
• Wikiji za tiste, ki bi radi prispevali k skupnemu znanju
• najpopularnejši je z 1,6 milijarde (avg. 2015) uporabnikov Facebook, sledi YT, Google+, Twitter, Instagram itd.
• aktualno slo. lit. vedo oblikuje okrog 150 akterjev (učiteljev in raziskovalcev, ki objavljajo v strokovnem tisku), kar slučajno in posrečeno ustreza Dunbarjevemu številu (Dunbar's number), tj. maksimalnemu številu stabilnih socialnih odnosov, ki jih lahko vzdržuje posameznik
• stroke dobivajo novo podobo
• profili strokovnih zadev na socialnih omrežjih
• nespametno, če bi strokovno dejavnost množice ignorirali
• vključevanje profesionalcev - vendar ne več v privajeni avtoritativni vlogi (sage on the stage), ampak v vlogi kompetentnih pomočnikov (guide on the side)

Tvit

• angl. tweet 'čivk' - sporočilo v socialnem omrežju Twitter - Čivkač (2006 ->)
• omejeno na 140 znakov - mikrobloganje, "SMS interneta"
• več sto milijonov uporabnikov objavi več sto milijonov tvitov na dan - vsebinsko na prvem mestu zabava (glasba, zmenki ipd.), malo je "resne" (politične, strokovne) tematike (znotraj tega izvirnih informacij komaj tretjina), večina pa so retviti (RT@, nekakšno tvitarsko všečkanje) in komentarji
• gre za profitno organizacijo, ki služi s prodajo naslovov interesnih skupnosti oglaševalcem
• na DH-konferenci 2006 je tvitalo 50 % udeležencev, istočasno na konvenciji MLA, kjer so bili zbrani tradicionalni humanisti, samo 3 %
• jeziki na Twitterju: angleščina (34 %), japonščina (16 %), španščina, malajščina, portugalščina, arabščina, francoščina, turščina, tajščina, korejščina
• humanisti s statusom javnega intelektualca z zbiranjem "sledilcev" širijo svoj vplivnostni krog
• tvitarji, tviteraši, tvitovci, tviterati
• citiranje: v celoti
• Objavljam, da bo avtor objavo lahko dal za zgled citiranja na Twitterju: https://sl.wikibooks.org/wiki/Nova_pisarija (Mira Hladnik @mhladn. Twitter 9. feb. 2014).
• tehnika mise en abyme - 'samosklicevanje'
• »Editors' Choice: Highlights from a Year of DHNow http://dhnow.org/1hrnben« (DigitalHumanitiesNow @dhnow. Twitter 20. dec. 2013).

Drugo

Linkedln:

• Digital Curation Group. Google groups, Linkedln.
• Digital Humanities. Linkedln.
• Digital Humanities / Humanities Computing. LinkedIn.

Zagovor

• zagovori akademskih spisov: referatov, seminarskih nalog, diplom, magisterijev, doktoratov

Približen scenarij zagovora:

• predsednik komisije pozdravi vse prisotne, predstavi člane komisije, pove, zakaj so se zbrali, in razloži potek dogajanja
• predstavi kandidata s podatki o njegovem življenju in šolanju, po stopnicah, ki so pripeljale do zagovora
• prebere povzetek ocen disertacije, potem preda besedo kandidatu
• kandidat ima pol ure časa za povzetek svojega izdelka

• spremljava s prosojnicami je zaželena, tudi izročki niso čisto brez smisla

• člani komisije v zaporedju, ki ga določi predsednik, ali po svojem dogovoru, zastavijo kandidatu vprašanja, ne več kot tri vsak, oziroma komentirajo disertacijo

• zlasti tiste točke, ki niso našle mesta v povzetku ocen

• predsednik že skraja vpraša kandidata, če bi želel za pripravo odgovorov četrt ure (v tem primeru publika in komisija za ta čas zapustita prostor) ali bi morda želel odgovarjati takoj

• ker nekateri člani komisij kandidatu vprašanja zastavijo že prej ali kandidat dovolj dobro sluti, kaj ga bodo hoteli vprašati, se zgodi, da niti ne počaka na vsa vprašanja, ampak nanja odgovarja sproti

• predsednik povpraša člane komisije, če so z odgovori zadovoljni (ta del se zna razviti v spontano strokovno debato)
• priložnost za vprašanja dá tudi publiki
• komisija za nekaj minut zapusti prostor (ali pa to stori publika, če le ni prevelika), da se v miru dogovori za skupno oceno

• če je ura že pozna, se dramatičnemu premoru odpove

• slovesno razglasi (vsi vstanejo, tudi publika), da je bil zagovor uspešen, in sporoči, kakšen naslov si je z njim pridobil kandidat
• dogodek zaključijo čestitke in morebitna obdarovanja

Literarna kritika

Obstajata strokovna in literarna kritika. Prva se ukvarja s strokovnimi ali z znanstvenimi, druga pa z literarnimi deli. Tako strokovna kritika velja za strokovno, literarna kritika pa za publicistično besedilo. Obstaja parodična verzija obeh vrst kritik.

• navadno se ukvarja z enim besedilom, po možnosti tik po objavi
• funkcije: tekst priporoča v branje ali ga zavrača in ga uvršča
• literarna veda (predmet korpus tekstov, obravnava starejša besedila, je vrednostno nevtralna, funkcija njenega diskurza je opis, pozorna je na tisto skupno, kar je značilno za več besedil hkrati, napisana je v strokovnem jeziku, daje definicije, je v strokovni periodiki ali knjigi) : kritika (za predmet ima en tekst, obravnava sveže izšla besedila, vrednoti, njena funkcija je reklama, za več besedil hkrati išče specifiko teksta, to, kar ga ločuje od drugih, jezik je publicistični ali lahko tudi umetnostni, ne daje definicij, je v dnevnem časopisju in v literarnih revijah
• slo. lit. kritiki, ki so izdali knjigo: Andrej Inkret, Taras Kermauner, Aleksander Zorn, Jože Šifrer, Josip Vidmar, Denis Poniž, Aleš Berger, Vasja Predan, Dimitrij Rupel, Matevž Kos, Matej Bogataj, Vanesa Matajc itd.
• kritika je pozorna na literarni žanr, zanima jo kompozicija teksta, stil oz. jezik, posamezne lit. ravnine, bralec ...
• za strokovno kritiko veljajo drugačne zakonitosti
• recenzija običajno skromnejša oblika kritike - zahtevajo jo založbe, preden vzamejo strokovno knjigo v natis, pri leposlovnih knjigah zato, da dobijo državno subvencijo
• razlika med literarno in strokovno kritiko: predmet lit. je lit. delo, predmet strokovne pa strokovno ali znanstveno delo

• literarne kritike najdemo v ustreznih rubrikah dnevnega tiska (npr. Književni list Dela) in v literarnih in kulturnih revijah
• strokovne pa v strokovnih revijah (npr. v Slavistični reviji)

Lastnosti literarne kritike, kakor jih je razbrala novinarka ob smrti vodilnega nemškega kritika Marcela Reicha-Ranickega:

  1. Inštitucijo kritike poznajo samo demokratični sistemi.
  2. Kritik je dolžan upoštevati beročo publiko, ne pa zgolj ekspertna stališča, zato je njegovo pisanje na presečišču publicistike in znanosti.
  3. Kritika je vedno subjektivna, objektivnih vrednostnih kriterijev ni.
  4. Reklamno pisanje enega avtorja o knjigi drugega avtorja ne spada med resne kritike.
  5. Prepoznavna lastnost kritike je polemičnost.
  6. Na kritična stališča vpliva čas, zato niso trajno veljavna.
  7. Kritika naj bo jasna, prepričljiva in poučna.
  8. Kritika naj tudi zabava.
  9. Kritika ne vpliva veliko na branje knjig, bralce le ozavešča.
  10. Kritik si neredko nakoplje nad glavo sovraštvo avtorja in njegovih prijateljev.

Enciklopedični članek

Enciklopedični članek zahteva jedrnatost, saj je vzorčna oblika današnjega strokovnega pisanja. V enciklopedičen članek naj se ne bi zapisovalo anekdot ali prevelikih podrobnosti.

Biografski članek

Standardna poglavja biografskega članka:

• življenje
• delo
• bibliografijo
• nagrade
• poimenovanja

Standardna podpoglavja biografskega članka:

• romane
• kratko prozo
• poezijo
• ...

Za literarne zgodovinarje so kriteriji za biografski članek na Wikijih avtorstvo strokovne ali znanstvene monografije in znanstvena kompetenca. Zaželjeno je tudi naložiti sliko literarnega zgodovinarja, o katerem govori članek. Vir informacij za biografski članek so enciklopedije in svojci. Znotraj biografskega članka je potrebno vzpostaviti povezave na Wikivir.

Članek o knjigi

• v poštev seveda ne pridejo vse knjige, ki so kadar koli izšle
• slovenski Wikipedisti morajo poleg slovenske popisati še svetovno klasično literaturo
• naslov članka je kar naslov knjige

• če je slednji dolg, ga je potrebno okrajšati

• povzetek knjige mora biti jedrnat, obsegati pa mora do 500 besed
• potrebna je tudi žanrska uvrstitev

Učbenik

1. Knjigo Dekameron sestavljajo pripovedi, med katerimi je znamenita Novela o sokolu. 2. Po zgradbi so romani lahko tretjeosebni, kronikalni, pisemski, dnevniški itd. 3. Egipčanska književnost je iz epike in lirike. 4. Vede vsebujejo religiozna nacionalna epa Mahabharata in Ramajana. 5. Indijska književnost je cvetela v daljšem obdobju. 6. Dogajanje v noveli je dramatično. 7. Humanisti spodbujajo čut za lepoto in naravo. 8. Renesansa sovpada z zgodnjim kapitalizmom, ki so ga spodbudila nova znanstvena in tehnična odkritja. 9. Ep se dogaja brez naglice. 10. V komedijah tematizira vsakdanje življenje in ostro kritizira politiko, dramske osebe so čustvene in ambiciozne. 11. Najbolj znani grški pisci tragedij so Sofoklej, Ajshil in Evripid. 12. Stara zaveza vsebuje knjigo psalmov. 13. Komedija je šaljiva igra. 14. Zelo priljubljene so bile kratke zgodbe. 15. Komedija se satirično, parodično in polemično odziva na družbeno dogajanje. 16. Himno napolnjujejo neposredni opisi vsakdanjega življenja. 17. V jeziku je precej nemških izposojenk. 18. Besedilo je humorno. 19. Literarne vrste in zvrsti v renesansi. 20. Lirika je doživela višek v zlati dobi rimske književnosti. 21. Katere kulture so živele v antiki na naših tleh? 22. V klasicizmu je nastajala polliterarna proza. 23. Dramatiki so pisali klasične tragedije, lahkotne rokokojevske in druge komedije. 24. Obstajata dve vrsti komedij. 25. Sledi atiško ali klasično obdobje v 5. in 4. stoletju pred štetjem. 26. Arabska književnost se je začela v 6. stoletju in je trajala do leta 1400.

Strokovni blog

• slovenska ustreznica bloga je spletnik
• primeri blogov so WordPress, Googlov Blogger, Siolov Blogos
• sama beseda blog izvira iz leta 1997
• strokovni ali znanstveni blog nima znanstvenega statusa

Spletni forum

• strokovni ali znanstveni forum je pomembno orodje za vzdrževanje strokovne in znanstvene skupnosti
• druga polovica 90. letih 20. stoletja
• forumska komunikacija je regulirana na več načinov
• moderator regulira primernost potencialnih objav
• moderirani forumi so bolje organizirani in z daljšo življenjsko dobo

Slog

Spletna socialna omrežja spreminjajo temeljni pisni standard in usmerjenost besedil. Danes imajo absolutno prednost najbolj sveže informacije; besedila se čedalje bolj povezuje z zasloni, kjer se lahko v posamezni vrstici nahaja od 120 do 150 znakov.

• družabna omrežja - dnevniška narava (sporočila razvrščena po času, po aktualnosti; tisk ni omogočal)
• SlovLit - sporočila skozi leto od zgoraj dol, letno kazalo obratno
• stran na papirju - pokončna, na zaslonu večinoma ležeča (panoramska)
• ožje zrcalo tiskanega besedila (optimalna dolžina vrstice je 66 (50-75) znakov (C. Holst) - primernejše za gladko branje - podobno na zaslonu (levo in desno od zrcala prazen prostor - reklame, komentarji, kazala ali belina)
• na zaslonu privzeto 120-150 znakov v vrstici, povečamo s kombinacijo <Ctrl> in <+>
• na Wikiviru emulacijo knjižnega formata besedila dosežemo z uporabo predloge {{proza|besedilo}}
• v html-ju npr. z nizom tik za kodo <body>: <div style="width:800px"> in </div> na dnu dokumenta
• Firefox - na koncu ukazne vrstice - Odpri bralni pogled
• besedilo s povezavami

Sestavni deli

Kompozicijski elementi strokovnih besedil:

• avtorjevo ime
• naslov
• izvleček
• ključne besede
• povezave
• kazalo
• telo besedila: uvod, teorija/metoda, gradivo, analiza, sklep
• literatura
• priloge: slike, tabele, grafikoni, opombe

Retorične veščine:

• invencija teme
• njena organizacija
• kompozicija
• pomnjenje
• izvedba

Kompozicija znanstvenega prispevka

• kratica IMRAD (introduction, methods, results and discussion) - prevod: UMRIS (uvod, metode, rezultati in sklep)

Doktorske dispozicije:

• naslov
• izvleček
• hipoteze (namen)
• utemeljitev
• metode
• rezultati
• literatura

Nimajo vse vrste strokovnega pisanja vseh elementov! Npr. literarnovedna razpravna besedila ima pregledovanje in povzemanje že napisanega o temi, določitev in zamejitev gradiva, njegov popis in analizo.

• evidentiranja novih faktov (rokopis ...) ali inovativnost z izbiro drugačnega zornega kota (v luči, s stališča, iz vidika) ali s spremembo pomena/vloge/vrednosti pojava
• avtorjevo ime: v revijalnih člankih se pojavlja še ime inštitucije, na kateri je zaposlen; njegov elektronski kontakt (e-naslov); včasih tudi z univerzalno številko raziskovalca (ORCID) ali piščevo osebno spletno stranjo
• humanistični članki - največkrat delo samo enega avtorja
• krajši strokovni članki v nekaterih revijah - avtojevo ime na dnu, tudi morebitno prevajalčevo ime
• Wiki - zgodovina članka, statistični podatki

Naslov

• prva točka stika strokovne informacije z bralcem
• poskus krčenja celotne vsebine na nekaj besed
• od seznama ključnih besed se razlikuje po medsebojni povezanosti besed v sklenjeno sporočilo
• Nomen est omen - naslov mora zadeti vsebino
• naslov naj izraža temo natančno in jedrnato

• priporočena dolžina je največ deset besed s terminološko težo
• je pravopisno brezhiben
• ne vsebuje krajšav
• ni v obliki stavka ali vprašanja
• stvarni naslov ima prednost pred metaforičnim ali citatnim
• ne vsebuje narekovajev za zaznamovanje posebnega pomena
• ni zapisan z velikimi tiskanimi črkami
• če je potreben podnaslov, naj bo od naslova ločen z dvopičjem in naj se začne z veliko začetnico - podnaslov naj ne ponavlja izrazov iz naslova

• UD-klasifikacija

Prevajanje naslovov v angleščino

• ravnanje po ang. pravopisu in tipografskih navadah:

• polnopomenske besede so lahko v naslovu vse z veliko, lahko pa tudi ne
• pri izbiri ene ali druge možnosti moramo biti dosledni

Izvleček

• sinopsis, abstrakt
• v glavi članka
• krajša oblika povzetka, ki v nekaterih revijah sklepa objavo
• največ deset vrstic (100-500 besed)
• predmet raziskave, metode, rezultati, sklep oz. implikacije
• brez odstavčnega členjenja in kratkih sklicev, naslov ni potreben
• manjše črke, manjši vrstični razmik, v nekaterih revijah tudi ležeče ali z umikom v desno
• največja hiba je dolgoveznost

Ključne besede

Ključne besede zaznamujejo poimenovanje ožjih predmetnih področij. Kot ključne besede se uporablja frekventne izraze s terminološko težo, redko pa se uporabljajo neologizmi. Uporaba izrazov iz naslova kot ključnih besed je korektna.

• nekoliko spominjajo na izbiro kategorij na Wikipediji
• kategorije - širša predmetna področja : ključne besede - ožja predmetna področja, ki sestavljajo članek

Kazalo vsebine

• velikokrat so kazala vsebine samodejno ustvarjena
• brez verzalk
• v wikijih se pojavi samodejno, ko besedilo doseže štiri poglavja; če nas moti, ga lahko skrijemo
• če ga nočemo, v glavo besedila zapišemo __NOTOC__
• če ga želimo pri manj kot 4 poglavjih: __TOC__
• naslovi in podnaslovi poglavij naj bodo kratki
• pri standardiziranih žanrih, kot so npr. biografska gesla, naj se ravnajo po vzorcu
• kratka besedila naj ne bodo pretirano členjena na poglavja; poglavje iz ene same povedi ali alineje ni smiselno
• dolga poglavja naj bodo razčlenjena v podpoglavja
• kazalo čez več strani je nepregledno

• strnemo tako, upoštevamo samo poglavja prvih treh nivojev, poglavja na nižjih nivojih pa iz kazala izpustimo ali jih naštejemo v isti vrstici za dvopičjem pri nadrejenem poglavju

Povezave

Povezave so najbolj očitna ločitev med tiskanimi in elektronskimi besedili - klikljivi deli besedila so ključni element, ki ločuje besedilo na papirju od besedila na zaslonu oz. tekst od hiperteksta.

• v html formatu navadno modre barve, podčrtanost
• kazalka se spremeni v ikono dlani - niz klikljiv, nekam vodi
• poklikane povezave po vrnitvi na besedilo spremenijo barvo v vijolično
• rdeče povezave na wikijih - gesla tam še ni - prazen zaslon, na vrhu strani poziv, naj geslo sami napišemo

Kako ustvarimo povezavo? Z levo miškino tipko označimo del besedila, za katerega želimo, da postane klikljiv, torej da nekam pripelje, potem kliknemo na označeno polje z desno miškino tipko in iz menija, ki se pojavi, izberemo vnos hiperpovezave. Spletno lokacijo, kamor naj pripelje klik, prekopiramo iz ukazne vrstice citirane strani v okence, ki se nam je odprlo na zaslonu.

• vpis povezave v izvirni kodi: URL spletne lokacije prilepimo med narekovaja, besedo, s katere naj bi vodila povezava, pa montiramo tik pred končni </a>
• povezave v izvirni kodi v wikijih - oglati oklepaji - dvojni za članke na wikijih, enojni za povezovanje na spletne lokacije zunaj wikijev
• gole zunanje povezave (brez besed) niso zaželene, povezave ne spadajo v naslove poglavij, apostrofe za ležeči tisk uporabimo neposredno ob naslovu monografije in ne skupaj s povezavo
• so oblika sklicevanja
• na wikijih - stolpec levo od članka -> Kaj se povezuje sem -> seznam člankov, ki se s povezavami sklicujejo na tistega, iz katerega poizvedujemo

Neznane besede

• LEGALIZEM – pismouštvo
• MARGALIZIRANA vloga: OCR – optično prepoznavanje črk
• AVTENTIČNOST- pristnost, verodostojnost
• KONSENZUALNO USKLAJEVANJE – soglasno
• KONFISCIRATI – zapleniti
• SINTAGMA CROWDSOURCING - neologize množice
• EGALITARISTIČNA – nazor da so ljudje enaki, enakopravnost
• KALEJDOSKOP - krpanka
• KONSTITUTIVNA LOGIKA – bistveno, pomembno
• FAIR USE – razpečevanje ali distribucija
• KONSTITUIRANJE - narediti, da nekaj nastane in prevzame določene funkcije
• DEFETIZEM - mnenje, da je neko delo, malodušno, brez veljave
• GLOBALNA RELEVANCA – znanstvena odločitev
• KANONIZIRAN - uzakoniti
• KORIFEJA – prvak, veličina
• APELIRATI – sklicevati se na nekaj
• UZURPACIJA – nezakonita, nasilna prilastitev
• LEGITIMITETA – upravičenost, ki temelji na pravni podlagi
• FIT BASED – profitno usmerjeno objavljanje
• INERTNE DRŽAVNE INSTITUCIJE - vztrajanje v mirovanju, nedejavne institucije
• REPOZITORIJI – prostor na strežniku za shreanjevanje dokumentov
• PREDATORY OPEN ACCESS PUBLISHING – predatorske založbe
• DISEMINACIJA - razširjen bolezenski klic po telesu
• DISTRIBUCIJA – organizacija razdeljevanja surovin, blaga
• HUMANISTIČNI POSTULAT – vera v naturno usmerjenost človeka k dobremu in njegova zmožnost doseganja višjih kulturnih ciljev.
• SRENJA – ljudje, ki jih povezujejo skupne dejavnosti, interesi ...
• HERVARDI – slovensko nacionalistično združenje (Vodja Andrej Šiško)
• KLIKTIVIZEM – slabšalni izraz za uspehe socialnih omrežji na politični sceni
• STROKOVNA EKSPERTIZA - strokovno, izvedensko mnenje
• PASUS - odlomek, del
• IMPONIRATI - vzbujati občudovanje, spoštovanje zaradi določenih lastnosti, vedenja
• GARNIRATI - okrasiti
• INERTNOST - lenobnost, nedelavnost