Uporabnik:Nika Engelman

Predstavitev

Sem Nika Engelman, prihajam iz Ljubljane in sem študentka 1. letnika dvopredmetne slovenistike in zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Tipkanje

Prvo tipkanje

Nepričakovan božični večer

Sodobnost

Za svoj prvi članek iz Revije za književnost in kulturo sem si izbrala članek Katje Klopčič Lavrenčič Nisem smrklja, k izbiri prav tega pa me je privabil naslov. Avtorica dela Nataša Konc Lorenzutti je tokrat napisala prozno delo, čeprav je prej večinoma pisala poezijo. Napisala je tudi Cufkovo podeželsko pustolovščino in Krilate in kosmate basni (basni v verzih). Glavna protagonistka je osemletna Polona Bukovec, ki pripoveduje o prepiranju v družini, bolečem otroštvu, ganljivi zgodbi o smrti sošolke in bolezni svojega očeta.

Nova pisarija

Uvod

• Nova pisarija je nadaljevanje literarnovednega priročnika Praktični spisovnik.
• Spisovnik je izhajal med 1990 in 2002 in je skrbel za standardiziranje strokovnega izražanja.
• Sprva so načrtovali naslov Nova pismenost (navezava na Valentina Vodnika).
• Pismenost ni vedno pomenila isto kakor literacy, temveč je včasih pomenila slovnico.
• Ta pomen besede pozna samo še Pleteršnikov slovensko-nemški slovar.
• Sedaj je prvotni pomen "znanje branja in pisanja".
• Če govorimo o "znanju, poznavanju česa sploh", govorimo o digitalni pismenosti.
• Pridevnik nova se nanaša na nove medije.
• Wikiknjige niso zaključena enota, razumeti je treba, da se bodo te knjige še spreminjale.

Kam z avtorjem

• Avtor je Miran Hladnik.
• Zapis avtorja pri spletni knjigi sploh ne bi bil potreben.
• Pri natisnjeni knjigi je avtorjevo ime obvezno.
• V spletno besedilo lahko posega vsak.

Prešernova Nova pisarija

• Naslov knjige temelji na Prešernovi satirični pesnitvi Kranjska pisarija.
• Prešernova pesnitev Nova pisarija je med daljšimi, saj obsega 47 tercin.
• Gre za pogovor med učencem in učiteljem.
• Prešeren je ironiziral Jerneja Kopitarja, Franca Serafina Metelka, Matevža Ravnikarja in Jurija Pauška.

Pismenost

• Pismenost pomeni obvladati znakovni sistem za komunikacijo.
• Pismenost je v zadnji četrtini 18. stoletja postala nuja za vse posameznike.
• Danes je nepismenost sramotna.
• Včasih je pisanje pomenilo pisati z roko.
• Spremembe so prinesle konflikte med sporazumevalnimi praksami.
• Starejši dostikrat očitajo mladim, da so nepismeni, enako pa velja tudi obratno.
• Pismenost je sposobnost sprejemanja informacij in sposobnost njihovega tvorjenja.
• Pismenosti je več.
• Samoumevna je le splošna pismenost.
• S pismenimi ljudmi je težje manipulirati.
• V sodobnem času je popularno pošiljanje kratkih sporočil.
• Bloge prebira 43% uporabnikov interneta.
• Prizadevati si moramo za širitev kroga pismenih.
• Elektronska pismenost je nujni del splošne pismenosti.
• Sporočilo, ki nima bralca ne šteje in je mrtvo.
• Pred obveznim šolanjem so bili ljudje, ki so se znali podpisati manjšina.

Informacijska družba

• Informacijska družba nadomešča starejšo industrijsko družbo.
• Obstaja veliko predsodkov in obsojanj, tako pri natisnjenih knjigah kot pri spletnih.
• Tiskanje knjig onesnažuje okolje.

Wikiji

• Prednosti Wikijev so lahka dostopnost, prostovoljnost, sodelovanje in stik z realnostjo.
• Wikiji so skupek spletišč.
• S kvaliteto člankov se meri vitalnost jezikov in njihova sposobnost preživetja.
• Na svetu je veliko jezikov, ki izginjajo.
• Sklepanje, da bi bilo življenje lažje s samo enim jezikom, je napačno, saj vsak jezik po svoje dojema svet.
• Licenca cc (creative commons) bo morda nekoč nadomestila pravico copyright.
• Wikipedija je povečala dostopnost znanstvenih informacij.
• Za delo na Wikipediji ni nobene nagrade.
• Wikipedija je občutljiv in ranljiv sistem.

Wikiji in šola

• Wikipedija ni nadomestek za spletno učilnico.
• Vandalizem se na wikipediji hitro odpravi.
• Tudi brez znanja jezika se lahko članek povrne v prvotno stanje.

Avtor

• Do interpretacijske šole je bila veda usmerjena k avtorju.
• Naslednja generacija se je usmerila k besedilu.
• V 80. letih se je pozornost ponovno usmerila k bralcu.
• Meje med fazami niso ostro začrtane.

Motivacija za pisanje

• Ne smemo zanemarjati gradiva, ki bi lahko pripeljal do nasprotnih rezultatov.
• Obstaja tudi obsesija s pisanjem (skribomanija).

Izbira jezika

• Če pišemo za javnost, bomo pisali v angleščini, če za domače občinstvo, pa v slovenščini.
• Angleščina je kmalu prevladala nad ruščino in nemščino.

Izbira teme

• K humanističnemu odnosu spada tudi altruizem.
• Ni dobrih in slabih tem.
• Finance bodo namenjene "pomembnejšim" temam.

Vaje v pisanju

• Pomembno je tudi znanje pisanja, saj občasno naletimo tudi na situacije, ko ne moremo uporabiti računalnika.

Usoda avtorstva

• pravo zavira kulturni sistem
• K omejevanju napuha bomo prispevali tako, da ne bomo kupovali predragih knjig.
• Avtorji s premočnim egom svojih besedil ne želijo predati za objavo na Wikiviru.

Soavtorstvo

• Tujih posegov v naše besedilo ne smemo razumeti kot kritiko, temveč kot sodelovanje.
• Preganjajo napuh.
• Zaradi avtorskega napuha imajo avtorji občutek, da je delo njihova osebna lastnina.
• Dela skupnega avtorstva imajo ponavadi licenco cc.

Objavljanje

• Avtorstvo ni povezano s priložnostjo za pisanje, temveč s pisanjem.
• Danes štejejo le objave
• Možnosti za tiste, ki nimajo prijateljev med uredniki, so cenejše.
• Jožef Žemlja leta 1842 ni želel plačati za tisk svoje knjige, saj je stavec napravil preveč napak. Njegovo knjigo so nato uničili.
• Splet imamo zato, da se nanj naloži informacije v dobro skupno.

Množični um ali pametna množica

• Ameriški računalničar, pisatelj in glasbenik Jaron Lanier je ostro kritiziral koncept Wikipedije. Trdi, da je Wikipedija vladavina drhali in napada anonimne urednike, ki naj bi se norčevali iz resnih strokovnjakov.
• Veliko ljudi verjame, da je tudi Wikipedija vir potrošništva.
• Beseda množica ima pozitivno konotacijo.
• Wikipedija je dokaz, da včasih množica deluje bolje kot posameznik.

Avtorske licence

• Copyright je nastal zaradi pravne definicije besedila, saj ga razumejo kot intelektualno lastnino.
• Avtorske pravice povzročajo težave v glasbi, filmu, fotografiji, arhitekturi in besedilih.
• Alternativna možnost je koncept znan kot creative commons.

Creative commons

• To je avtorska licenca, ki izhaja iz svobodne kulture.
• V slovenščino se prevaja kot ustvarjalna gmajna.
• Če avtorji uporabljajo licenco cc 4.0 spada njihovo delo v svobodno kulturo, a se mu vseeno priznavajo avtorske pravice.

Copyright

• Ščiti avtorska dela v katerem koli mediju.
• Knjige se lahko kopira, vendar se te kopije ne smejo znajti v javnosti.
• Avtor je lastnik avtorskih pravic dokler jih ne proda ali odstopi.
• Na spletu ni vse prosto uporabno.

Bralec

Prosti dostop

• Raje bomo posegli po lažje dostopnem materialu.
• Najbolj zaprta so področja vere, vojska, trgovina, uradovanje in industrija.
• Prosta ali odprta dpstopnost pomeni diseminacijo znanstvenih informacij.
• Če je vsebina prosta, to pomeni, da jo lahko poljubno spreminjamo. Če je prost dostop, spremembe niso dovoljene.
• Če piše prosti dostop (free OA), pomeni, da ima licenco copyright.
• Če piše odprti dostop (libre OA), pomeni, da ima licenco creative commons.
• Kopiranje je običajno dovoljeno, a le z navedbo avtorjevega imena.
• Prosti dostop pomeni neomejeno in brezpogojno spletno dostopnost.
• Ločimo dve vrsti prostega dostopa (zlatega in zelenega).
• O zlatem govorimo, ko ga zagotovi založnik, o zelenem pa, ko ga priskrbi avtor.
• Obstaja tudi sivi dostop, ki omogoča dostop do težko dosegljivih publikacij.
• Platinasti dostop pa označuje publikacije, s katerimiavtorji nimajo stroškov.

Založbe

• Avtorji dandanes uporabljajo založbe za lažje pridobivanje bralcev.
• Založbe dajejo delu ugled.
• Dokaz, da se založb ne potrebuje več, so znanstvene revijo, kot na primer Slavistična revija.
• Založbe želijo ukinitev knjižnic, saj naj bi jim uničile prodajni trg.

Slovarček

• asociativnost-zmožnost povezovanja med posameznimi pojmi
• geneza-izvor, nastanek in razvoj česa
• analfabet-kdor ne zna pisati in brati, nepismen človek
• fantazma
• konzument
• artikulacija
• hermetično
• paradigma
• marginalizirati
• kataklizma
• entiteta
• občestvo
• subverzivno
• inertno
• repozitorij
• etatistično
• eklatanten
• aspiracija
• uzurpacija
• postulat
• diletantizem
• defetizem
• korifej
• haptične
• kapriciozno
• atavističen
• tavtološko
• sintagma
• konformno
• konsenz
• sublimno
• rabota
• anahron
• diseminacija
• embargo
• inercija
• Renomirana

Slavistična revija

V Slavistični reviji, ki sem jo 18. oktobra prejela na predavanju Uvod v študij književnosti, sem si izbrala članek Milene Mileve Blažić Primerjalna analiza germanskih, romanskih in slovanskih ljudskih pravljic na primeru motiva živalskega ženina oz. živalske neveste. Njen članek temelji na primerjavi zbirke nemških pravljic Jakoba in Wilhelma Grimma Otroške in hišne pravljice, romanske pravljice Laure Gonzenbach v zbirki Lepa Angiola in zbirke Slovenske pravljice. Motiv živalskega ženina oz. živalske neveste se prvič pojavi v knjigi Zlati osel (Apulejeve Metamorfoze), drugič pa v Pančatantri. Ta motiv pa zaznamo tudi v francoski literaturi. V nemških inačicah dominirata moška lika (oče in ženin), v italijanskih je ženski lik lep in inteligenten, slovenske pa so bolj navezane na nemško. Motiv živali je odvisen od kulture.

Primerjava Žabjega kralja, Prašičjega kralja in Jež se ženi:

• Vsi začetki in konci so tipični.
• Čas in kraj dogajanja sta pri nemški in slovenski inačici nedoločena, pri italijanski pa določena.
• V vseh treh inačicah so zelo razvidni črno-bela tehnika in zakon dvojnosti in trojnosti.
• V nemški in italijanski različici je razvidna enodimenzonalnost, v slovenski pa gre za domišljijsko raven.

V pravljicah se najde 7 likov:

• škodljivec
• darovalec
• pomočnik
• carična
• pošiljatelj
• junak
• lažni junak